DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. L±L'. T*!!«.<•,'"«' rgmOJM, .DOMOLJUB- Un »Ha, v »etns-ttprejemajo in mikih ulicah H. 9. Narodna m »utrati pa opravnUtru .DOMOLJUBA" Vodnikove ulice it i - £ pi*t*jt]C po dogovoru. Hiev. S. V Ljubljani, 2. marca 1893. Letnik TI. Kaj je novega po svetu? Dol 18. fobruarija j« minulo 40 let, ko jo neki zlobnež napel na Dunaju našega cesarja, ter ga luni! i noten ta vrat, ko ae je sprehajal. Ceaar se |e hitro obrnil, potegnil sabljo, jeduako tudi njegov spremljevalec, ter se branil, dokler aiso ljudje prihiteli in tvetah hudobneža. V tahvalo ta to rešitev se j« sezidala krasna cerkev na čast Odrešaaiku ali .votivna cerkev". Se č«t 40 let so spominjamo tega dogodka hvaležni Bogu, da je milostno takrat rešil cesarja ter ga nam ohranil res odeta do današnjega dni. Kedor vi. koliko slabše bi se nam katoličanom godilo v Avstriji, ko bi ne imeli tako dobrega cesarja, tak umi, takaj katoličani tako iskreno pro»imo Koga, naj nam še dolgo let ohrani cesarja-očeta Franca Joiefa! — V rtriarncm sboru je poslanec Robič govoril o šoli. Omenjal je, koliko milijonov stanejo dandanes šole davkoplačevalce, a vendar nimajo lake šole, kakor bi jo radi imeli. Mi Slovenci zahtevamo versko šolo, ker vemo, da le Uka šola kaj velja, kjer ima Jezus prvo in glavno beaedo. V tem smislu je tndi poslanec Kobič zahteval versko šolo. Slovenci pa tudi nimamo povsod šole s slovenskim učnim jetikom. Na stotine slovenskih ctrok tlači in sili se vtlasti v Ljubljani, po Koroškem, štajerskem in Primorskem v nemške in laške ljudske *°le. Tudi nekateri slovenski stariii so tako kratkovidni, da svojo otroke silijo v take Šole, češ: se bo nemško ali laško naučili — Takemu lahko rečemo: Nič ae ne bo naučil, pač pa bo taostal v vsem, »lasti pa v krščanskem nauku. Slovenske Šole ta slovenske otroke, Uko tahteva pravica, in do tega mora priti. — Grof llohenwart, »ačelnik tvete krščanskih poslancev, med katerimi so tudi naši slovenski, vsUpil je nedavno v sedemdeseto JeU. Hrečo Ro mu voščili ob tej priliki poslanci in razna društva, tudi Papet ao mu čestiuli. - Slovenci, vtlasti Gorenjci, kaUre tastopa grof Hohenvrart v državnem tboru, smemo biU »eseli tako vplivnega poslsncs. V verskem in narodnem Miru bi ai pri njim ieleli malo več ognja, toda kdor po- zna v tem otiru žalostne razmere na Dunaju, izgovarjal bode lahko grofa Hohtuvvarta, ki s« v prvi vrsti otira na stvari, kakoršne so. — Slovenski poslanci v državnem tboru so prosili, naj se dovoli kaj denarja v pomo£ prebivalcem onih krajev na Kranjskem, kjer je bila lani slaba letina. Upaqje je, da bo vlada dovolila neko svoU zato; želimo le, da se pozvedovanje kmaln dovrši in pre-potrebni reveži dobe kaj podpore. — Na Ogerskem se tudi vzbujajo katoličani. Sklicali so v Edenburgu kstoliški shod, ki se je prav lepo izvršil. Zadnji Čas pa je že tudi, da se vzdramijo katoličani na Ogerskem, sicer bou ondi gospodovala le jud in kalvinec. — Na Francoskem so nekaj sleparjev zaradi goljufije pri kopanju prekopa v Panami zaprli za nekaj let v ječo. Toda tistim, ki so največ krivi teh sleparij, pri katerih je ljudstvo okradeno več kakor za 500 milijonov goldinarjev, se ni nič zgodilo; ti so ohranili svoje milijone in svojo čast kot ministri in poslanci. Večinoma vsi li sleparji so brezverci in /raj-maurarji, brez poštenja in brez veati. Tako delajo liberalci p mod s premoženjem ljudstva, zato gorjl ljudstvu, kateremu gospodarijo liberalci! 8lovenci, pazite, da tudi vas ue dobi liberalci pod nož! — Na JS'emikem hočejo topet imeti novih milijonov ta vojake, pa v državnem zboru se jim trda godi za večino. Poslanci se boji ljudstva, ki že sed^j omaguje pod težo davkov in se branijo glasovati za nova bremena. Vlada pravi, da bo razgnala poslance in razpisala nove volitve, če od sedanjih poslancev ne dobi zahtevanih denarjev. Najhujša rana ta naše čase so strašni davki za rojake. Najbolj čvrste ljudi ta delo jemljejo v rojake in oče, kateremu vtamejo sina, da ne more obdelovati svojega posestva, mora še za vojake plačevati davek. In zakaj vse to' Zato, ker so države bretbožne. Bog, vera, vest, pravica, U vse se je tavrglo in sedaj vlada samo pest, moč! Kdor je hojšl, tisti ima pravico ta-se! Včasih se je reklo : Naša pomoč je t imenu Gospodovem, božjem; sedaj pa velja: Naša moč je v r»o bajonetih io kanonik' Pa U moi je piikava in neiapae- Ijiva. takaj bajoneti in kanoni »o Uko nareieni, da ae tudi lahko obrnejo proti Ultemo, ki si jih je oskrbel ta i roje varstvo. Brei Boga in bret ter« gre »se rakovo pot Zaio bodo tisti, ki daadaaea širijo nevero med ljudi, ramo tako klicali v sili Boga na pomoč, kakor ao ga rovarji t francoski prekuciji pred slo leti, ko so videH. ds bo šlo vse t nič, sko bodo nadaljevali svoje bretver.ko delo Dal Bog. da bi dandanes ae bilo prepotao! — f/arnki Ani« FeriHnand se fe izročil s prinminjo Marijo I.adoviko Bourbonsko, hčerjo vojvode Parmskcfe. Pri trni pa $e je skatal varnega katoličana. Bolgari so namreč raskolaiki. knes Ferdinand pa j« katoliike vere. BoJgaraka oaUva pa je velevala, da mora biti njegov naslednik Ust« vere, kakor so Bolgari, torej ratkolnik. Knes Ferdinand pa ai hotel v to privolili; dosegel ^ (J spre«, nili ustavo il da Me tuli njegov oakd6lt biti katoličan To je motko od kMia Ferdinanda, it „ u bolgarako krono ai h«Cat paiafti svojih otnk, h jih Bog di, v ratkol, afcfak H jim je iafot«.f| Uit, tvelKalao katoliflto vwo. Vsak tfcoUtan ae k o« veseliti VJeč pa to ni Hfo časnika .Wov. Narodi«, fcj, radi tega levite bral kuetu Ferdinanda. L«p tak čaaaik! In vendar .Narod" in .Rodoljub* vedno vpijeta, kako m kaloJiika; pri vsaki priJM pa pola« .Narod* svoje rot-.Rodoljub" pa svoje rožičke, ker Uko najboljše kii< .Narod" sme povedati na v»a uata. .Rodoljub* pa oon bolj varno atopati. ker sicer, ko bi prec«j tudi oa pum] roge, bi ga mnogi apoinalt, katere sedaj slepi »arojo v«i-kovo nedolžnostjo! Kaj je novega po Slovenskem? Iz $t Gotarda se nam piše: fcofetj se je nekoliko polegla uma. če todi imamo i« obilno snrgs. ki i« bila letos itvaaredao huda — ti as ti so nam delali veliko nadlogo ltmtli, ki so bili na nekaterih krajih u mota visoki — te nas je napadla druga Še večja nadloga, namreč boleteo. Precej po novem leta rstsajala j« davica, sedaj pa »krta-haka, ki je slasti tistim smrtonosna, ki 10 od darice oiJra veli, pa so se potem topet prehladili Po Bekaterih hilah po trije ah štirje bolni ležijo, idravniike pomoči ni biito. salo jih veliko unjrje; ♦ edi družini ao trije taporeduai umrli, bilo je žaloatno videti, eden je na parak »tal eden je umiral in tneae je ravno tedaj dušai pastir u krament sv. olja 4*M. Sedaj, ko je tudi v šoiskea p* alopju otrok aort. je e kr. ekr. glavarstvo tankan* da ae nora t šolo prenehati de 4. marca, ako pe tadaj še boleteo ne pnoeba. naj ae tndi Udaj ia iola oe priče«. Todi tu smo, kolikor je bdo v aaiih alabih močeh Btjois, slovesno obhajali MHetoieo sv. Ofeta Predvečer » slo«««' ■if HI lil Tli I I u_x. j » Listek. Na breznu. Prepričan sem. da bo marsikdo prebravii to |»n-povest — ali kako bi naziva! ta sestavek — zmajal t flavo in deja! .Ta je pa že bosa. Ne zamerim niko mur. zak< stvar je re* malo nenaravna in na prvi hip »koro neverjetna, ah nemogoč« pe ni. ljudi, ki so bih Jvedoki dogodku, o katerem \am hočem poročati, in katen b. mi mogli pričati, tal,bog te krije zetnlja; p menit dokazov. j katerimi bi se dala podpreti verjetnost m resničnost tegi Čudnega dogodka P. tndi nimam na razpolage m bi .A aajbrte nikjer ne dob,I, ako b. jih tud. po dnevu iskal i lučjo. A kaj tato! Povem vam N»e brez zavijanja in pečenja resnice, kar in kakor sem zvedel na lanskih orožnih vajah iz u«t prrprostega krnskega Sodstva Pri hISt namreč, kjer je bih nastanjena slotnHskn IZ^Š brMno'. "> 'o red, male, plitve kotline, h n. daleč od poslopja. Globoka je ta kotline komaj poldragi meter, siruk« p. totfko, d« N jo dober brezno Ver mu fjsto nle poMuil ^ večm. Oudi, ak0 ne v«, «o sUbo«. da hočejo v«ki -det, uirok. sekaj in od kod to, tako «e» tu« jaz čutil v sebi ta nagon ter jel popraievati in poizve davnti pn ljudeh, bi se b ne dalo kaj oatanfnejiega *«■ deti o tem breznu Slutnja ne m varala. Dognal sem tok. Konec pretečenega ia v začetku sedanjega stoletja je goepodaril tu, kjer se piavi *na breznu«, silno Lako-men in zelo skop človek; — nek oeemdesetlctni »urici mi je zatrjeval, da ga je pozoal »e oaebno. — mu m drugače rekel, kakor Skakljavec, peč tato ktf je bal baje precej živahen m uren ter je und navado prav hitro hodiu. Manjkalo mu ni ničeaa druzega, kaktf unernosti. ali rekei bi bolje zadoeuioao. Imel je ttdv m prostorno pohiitvo, kakortno ae v»di »e dan danaiV' obfcrno posestvo; vrh tega pa let>e avote subsga df »arja v hrantinicL A navzlic temu je bil vedno k* boroo oblečen, kakor da bi bil Bog rt kak *roi»»*. niti najpotrebnejšega ai ni privolil. Znano pa je. ^ skopoet a kupom raste. Cim veC je imel, tem boO blaf« j« spmvtjal akup«g. Na svatu j« ie tako. da * ljudje kedaj. I« doeU aikoli. V aredstvvh » poeebeo izbti^ea; ao btk-li poMeaa ah ne. a w * logove keaiaata vest ni doeti bngak A *e pregovor pravi; »Kdor ruma mere, ^ vere . le m. po knvem pnaeOi. to je bilo SkaM^" tolJko, kakor ankrat dim spustiti ako« nos. N«* ^ tipen oilir je pravil o njem, da u je nekoč m«*^ !«wne vile pn aoaedu, m ko jih je prinesel natil ' b« en rogelj odlomljen , — na poeodi se aič ne uboll* - ^oepodar »evede zahteva od Skakkavia, * ' zvonjeoje nsznsnjevalo z« celo katoliško cerkev imeniten dogodek, zvonik in eerkvi sosedne hile so bile razsvetljen namreč župnišče, Šols in ioptnovs hils; posebno po go verni poksssli udsnost do sv. Očeta, ksr so te dni v njihovi Dimen pfejemsli sv. iskrsmente. Od vseh krsjsv, kskor ss bere po čssopiaib, poliljsjo občine vdsnostoe izjav* prevzvišenema knesoškcfu, le po črnem grsbnn je vee tiho — rsdovedni smo. sli ss bo kdo občinskih odbornikov vzdramil io predlagal tsko itjsvo. 3 Koroikega, dni 25. febr. (Bsznoterosti.) Povsod se je prasnovala petdesetletnica slsvnegs ški (oranja papeža Leona XIII. jako slovesno. Zlasti Kranjei odlikovali so se, in dvomim, ds bi se bils ts itvsoredna slsvnost kje v Avstriji tsko sijsjno obhajala, nego na Kranjskem! Slava! — A kako tiho je ostslo os Koroškem! Prsvijo, ds js Koroška osjliberslosjšs deiela Avstrije. Da jo res tako, pokazala js i papeževa slsvnost. Noben nrsd ali občinski sestop se ni gsnil sli sprotil ksko izjsvo, ksjti ksj se zmenijo nsši nemčorski liberslei ss sv. očeta, glsvsrjs sv. kstolilke cerkve I Le v Celovca seje slsvnost nekoliko obhsjsls. Dopoldoe so imeli mil. gosp. knezoškof dr. J. K s h n v stolni eerkvi slovesno pridigo o sv. očetu io slutili veliko sv. msšo. Zvečer so napravila nekatera tukajšnja katoliška društva v rokodelskem domu slavnosten shod. Govoril je beljsški dekso č. g. G. B ttner in so se predstavljale štiri šive podobe ii življenja papeisvegs. Slsvs papežu Leonu! Koroški deželni odbor, ki ob vsaki priliki pokažs svoje neprijstaljstvo do Bloveocev, je isdsl uksz, ds se popraviti oa svoja stroške. Ali ta se roti in priduša, da je vile že zlomljene dobil v roke, da ni nič dolžan, kratko, ker so nista mogla pobotali, je prišla ta malenkost pred sodišče. Skakljavec je tu baje izjavil: »Prvič on ni meni nikakih vil posodil; drugič so bile vilo že zlomljene, ko sem jih dobil v roke; tretjič so bile cele, ko sem jih prinesel nazaj. Na to troje lahko prisežem« Tak je bil torij U poštenjak. Med drugimi dobrimi in slabimi lastnostim! je imel tudi to, da je rad mejnike prestavljal; kajpada na škodo svojih mejašev. Pri tem poslu je bil menda posebno spreten; nihče mu ni z lahka prišel na sled. Vsako leto je na ta krivičen način razširil nekoliko svoje posestvo, če tudi la za spoznanje, ali s časoma se je pa le precej poznalo. »A vsaka povodenj«, pravijo, »se uteče.« I Skakljavec je slednjič naletel, da nikdar takega. Vrt okrog njegove hiše se je namreč zdel njegovi brezmejni nenasitnivosti veliko premajhen. Zato sklene, ne bodi len, polagoma si prisvojiti kos sosedovega. Bližnji sosed njegov, pošten in miroljuben človek, dalj časa ni črhnil nikake besedice na to početje, bodisi, da ni zapazil, kako se mejniki po malem pomikajo v njegov vrt, bodisi, da s« ni maral pričkati z jezičnim in pravdo-željnim Skakljavoem; to bi bilo tem gotoveje, ker so si bili botrina, in si ja pač mislil: »Kjer se botrina krega, tam aernlja krilim poka.* Ali ko Skakljavec le ne odneha širiti svojega vrta, čez nekaj lat sosedu 1« *maiyka potrpežljivosti. Nekega občlorki zsstopi ne a m e j o posluževati slovenskega jezika, kadar dopisujejo drugim aradom. Vidi se zopet, ds Slovence poznsjo le, ksdsr mu je odrsjtati krvni in denarni davek, a nikdar mo ničsjo nasprotniki pripososti prsvie, ki mu gredd po postavi! Njih želja io prizadevanje je, da bodi ia ostani Slovonee vedno obogs para, ki de-Isj tlako oholim Nemcem! —m— Iz Dobrlavasl na Koroškem, 3. jsn. Prav arčno se veselim s teboj, drsgi .Domoljub", da si dobil zopet neksj novih nsročnikov v narodni Podjnoski dolini. Pa tsdi ni drugače mogoče, kajti vsled nizke cene, poljudne pisave, ter mičnih, podučljivih poveatic, bo na mah prikupiš vsakemu. Želim, da se vedno bolj zbirajo koroški Slovenci ter se zavedajo svoje narodnosti in srojih pravic, to nam pričajo po mnogobrojnih vdeležbah pri zborovanjih in ve-selicsh, koje prirejajo slavne podružnice sv. Girila in Metoda. Tudi v nedeljo 26. jaouarija se je sijsjno »vršila vetelics, katero je ta dan priredila delavna podružnica za Priblovas r Dobrlivasi. Po končanem sborovanji je izvrstno lepo in našim razmeram primerno govoril č. g. kapelan Bajer. Slava mu! — Za tem so vrli naši sosedni la-rani iz fckocijsna izborno predstavljali .Sv. trije kralji iz jutrovih dežel" in potem nas zabavali z lepim petjem. — Hvala jim. Ljudstva se je vse trlo, da vkljub velikemu prostoru jih mnogo ui imelo kam več sesti. Sam gospod okrajni glavsr iz Velikovca je počastil shod s svojo navzočnostjo, dne, ko Skakljavec ravno kosi pri moji, stopi sosed resnega in odločnega obraza k njemu in mu reče: »Ve« kaj, Skakljavec, čeravno smo si botri, tega pa vender ne morem trpeti, da bi mi ti vedno bolj v moj svet lezel. • Skakljavec vzraste kakor petelin na dvorišči, trešči koso ob tla in zareži nad ubogim sosedom : »Ka-aj, jaz da bi lezel v tvoj svet! Maram zanj! Mrcina grda, kake se znebi! Lažnik, oprav^jivec, obrekovalee, še eno tako mi sini, pa te grem takoj tožit in zaprt boš, da boš rumen, kakor tvoj sv. Floryan na zidu, pa še pot mi boš plačal « »Nikar se ne jezi, ljubi moj«, odvrne sosed mirno; »saj se poznamo. Nekdaj je šla mqja lam od une-le hruške naravnost čez štor do tega plotu, sedaj je pa zgornji mejnik skoro za cel seženj sem premsknen.« »Ako sem jaz kak mejnik le za toliko prestavil«, pravi Skakljavec, »kolikor je za nohtom črnega, naj se pri tej priči v tla vderem .. .♦ Komaj ugovori, kakor bi trenil, se začuje neko bobnenje ppd zemljo in Skakljavec zgine s površja. Zemlja ga je požrla. Sosedu so kar lasje stopili po koncu, ves osupnen je stal kraj odprtine kakor okamenel in mislil je, če je sploh mogel kaj mislili, da se je Skakljavec živ pogreznil v pekel. Tako hwdo vender-le ni bilo. Nakrat začuje se iz prepada: »Peter, Peter, ali slišiš? I^po te prosim, pomagaj! Beši me, potegni me ven! Prestavil sem mejnik, da; pa ves svet ti dam nazaj in se malo mojega po vrhu. Za pet Kristovih ran te prosim, potegni me ven!« Sosed Peter pristopi bliže, da se ko« vltiloi uitopaik. Pr«prrf«l «eje lahko. da .e n. naših shodih oa Ijudatvo bujaka, kakor to trdijo aaii nasprotniki marveč revno oa-protoo, da aa HU*«V« ljub.U in apottovati todi druge naroda, tudi i»oje naaprotoike >o one. ki nas preganjajo, kakor j« to povedal moogotaalulni gospod kaplan Dobrlevaiki io da mi hočemo le to. kar i meto drugi narodi enake pravice ter tole ua katcliiko- nirodai podlagi. Ix Istre 21 fabruania. Tadi v poreaki ikefi|i ae je praznovala alavnoat škofovska p«?idea*tleio c« a». Otela t vao mogoto alovasnostjo. Mil. ge«pod škof tapovedal je i poeebno okTdnico do vaega duhoreasfa. da «• ima v ta namm obhajati v vaeh lupnh cerkvati po celi tk> fi|i tndoe*nica, vsaki dan t pnmrraim gdcrom. pri itpo.lav-Ijanem »v. Kednjem Tew»o ta,« « rekoi »»eec i bta-oiiani ia blagoslovim v atd?ih v škifiji, je bilo kar natlačeno vernega ljudstva, ki je uko gorele molilo in prosilo, da bi nam dobri B>g potmi in ohranil velikega pepele Leona XIII. ie mnoga leta Vtiik® i, pripomogel t-j alavnoati v imenovani lopniji gospod Marin BeluinS ki je pri vseh cerkvenih »lavnomb roka go»p. lupniku V bliinjem meatu Labiou (Alboaa, je pa v nedeljo tvet«r med pokanjem tfpitev, pj „ poatavljeuem, okrašenem io rauvitljenem kipu I>«od» Il[[ pred lupno cerkvijo avirala me*tna godba pipetari hi®j, in vet drugih komadov. Ljudstva domačna |Q ^ krajev bilo je toliko, da ae je vae trlo, katero j« u in potikalo Vrtnemu avoje molitve ia svetega uieta. Hi* Bogu. pri taa i« nimamo liatfga ratommšua, ali bolji rečeno tistega cveta, ki bi pri vsaki priliki prikladal« brn av. oMu, škofom in dubovenstvu, teravno je pred d«. koliko časom Indil tudt okoli naa neki ljubljanski ag^t. banke Slavije, ter povaod blatil prevtviii-nega Ijublja&utp kneioiktfa io trmi mlado duhov>n-.tvo kranjsko lotu vaai 10 tainamenovaui pritlikovec je atrah»vito odr.iii po katol. shodu, .Slovencu" m veem, kar pe k»wlilk»a diši. Ako se prikni« ie kdaj v naie kraje taka raiumaiiai .avia*, mu bodemo poavetiii a airčevo alamo, ib mu iil, alovo ta vselej. Cerkev Papeževa ilavnost. Slavno ia veUastoo ae je vriila po širnem sveto ikofovaka petdeaetletaica Leona XIII. Caaniki it na raz- prepriča, ali rea Skakljavec govori, ali le morebiti njegov dub upije iz brezna. In glej! na dnu jame, kake Miri sežnje globoko, atoji skopuh nepo*kodovan. a tresoč se kakor šiba na vodi ateguja dolge roke kvUku po reottvi. Peter, dober in usmiljen Človek, m vedel ali bi ae smejal io malo po nagajal iakomnemu sosedu ali kaj bi počel A vender hitro akoči po lestvo in jo apuati v prepad. Bled kakor amrt prileze Skakljavec zopet na povrije trepetajoč na vaeh udih, da bi mu kmalo kosti popokale Ostal je mot beaeda in postavil mejnike na prvotno mesto, ter aoaedu v denarjih povrnil že atorjeno ikodo. Sploh od tega dne je poatal ves drug človek. Spomin na u atraien dogodek, da bi bil namreč kmalo tiv moral v pekel, mu je pregnal stalno vsako hrepenenje po tujem blagu. Ne bom tu nadalje razmotrival. je bila li to očitna kazen bofja, ali je bil le alučaj, ker je tukaj avet tak da »e zemlja radi podzemeljskih voda pogosto »e*eda To pa je gotovo, daje bil Skakljavec- popolnoma ozdravljen avoje hude strasti in da je na smrtni postelji volil precejlnjo svoto avojega premoženja za olepšavo vaike podružnice. Iirezoo ao .ker .časoma zaauli, tako da se Se prav malo pozna, ali ime je pa o.talo do danainjega Pretnar. in šola. nejiih krogov nam iporotajo o velikih sloveaooith, ki h ae vriile ta slavnostni dan. Tudi Slovsan. vedoo um rimskim papežem, v tem oiira niao uostaii. Ud rud) »treni) dobili smo porodila, kako apodbudno ia lepo to h vriile slovesnosti papeie * iaat. Ns stotine ia Motu* kresov gorelo je po doleh ie po gorah L^onu v slaw. napravile .o se rat*vetl|ave po mettih, trgib ia va eh pokali ao ta dan topiti, ta neštet« mooiiee naie« vtrsep naroda hitele so v svetlita Ooapodova po.laiat govore • n-litinah Leona XIII. in iihvaljevat previdnost bitjo, b nam je ta naie fese odločila v papeža ravno Leona XIII. Ni moti preiteti molitev in proia.i, ki so u d» oblegala prestol bolji ta blagor av. oteta io »a pr««p«li ■v. kato'iike eerkve. Cele mnotica vernih 8 oveeeev pa so pristopila led1 k tv. obhajilo ter je darovale v U preblagi n»m?i Pri teh alovesooatih odlikovala ae |« vilaiu prvo-stoln ea slovenska bela Ljobljaoa. Tako krasne ia sploine ratavetljave, kakor v sobote veter, le dolg« videli v Ljobljaoi, in vaa to ao prebivalei storili it finega nagiba, brea pesiva. - Z Grada ja bil prekraaeo razgled tet mesto. kit«' morje latie bilo je U veter v Ljabljtai pritganth » •lavo .loti oa aebo-, pepela Leooa. Odlikovali f° M » prvi vrati cerkva pri Urlaliokab, ientpeteriki. Ho111 iv. Jakoba io trnovska; mnoga biie odlikovala to " 1 krasnimi traoaparaoti, a pomenljivimi napi« io * podobami av. oteU, njegovega grba itd. V um P ' odlikoval .e ja deteloi dvorce a krasno tvetdo pr^ P4" dobo papetevo nad vratni ia raioe privatna ivatljane ao bila vetinoma vae tole, poeebno omffJ1*1 poelopja e. kr. vilja realka, piaaroe raaaih oradof >«• 8ploh oa oi miti oiUeti vaeh poaa«a»ooatij, le ^ v ramo: Liubljaačani ao kar tekmovali, kdo da b» ta večer lepšo raaavetlil avoj dom v proslavo papeževo. V oedalio bila je slovesna sv. maša v stolniei, katero bo opravili prevtvišeni g. knezoškof. Navzoči so bili načelniki rasnih oblastev civilnih in vojaških, vodja deželne vlade, Viktor baron Hein. fml. Scbilbavvskj. dešelni glavar Oton D e t e I a , župan O r a a s e 11 i itd. Tudi po vseh drugih eerkvth vršile so se dnevu primerne slovesnosti; valssti je bila veličastna pontifikalna služba bož|a v krasni, s cvetlicami ozaljšaui cerkvi svetega Jakoba. — Gimnatijei so imeli službo božjo s .Te Deum" pri Uršuliokah in v Križankib. Zvečer je napravila katoliška družba v rokodelskem domn alavooetni večer v proslavo svetega očeta. Dvorana je bila v u namen po g. Mathiaou krasno otaljiana, ua sredi je bila podoba Leona XIII., ob strani podoba cesarieva. Muziko ao oskrbeli ia u večer gojenci ii cecili|aus«e šole, valaati |e vibudii moogo prituanja 10 sočutja slepec. Petja so oskrbeli vrli gg. bogoslovci, peli so krasno »zlasti pes«m: .Ta e« Petru*". (jovore, taoimive in dovršene, oskrbeli so gospodie vodia Povše. ki je, opirajoč se na tivolopis Leonov, živahno opisoval ojagove duševne vrline; dr. Vinko Gre-gorič ie v lepi beaedt raipravljal papežev in vtlasti Leona XIII. skrb ia Slovane, dr. Jan. E*. Krek pa je pojasuoval navdoševalno in prepričevalno aocijaloi pomen papeštva, ki je ideja, katera jedina druži in osrečuje človeštvo. Po odpeti ceaarski himni spregovorili so prevtvišeni g. kuetoškof; voemali so navtoče ia ljubeteo in udanost papežu in cessrju, kot taatopnikoms od Boga jima it-ročeoe oblasti, dohovske in svetne. Spominjali so se posebe drtnega napada na eesarjs pred 40 leti ter sklenili t leljo, naj nam Bog ohrani očetovskega vladarja še mooga, mnoga leta. — Po dovršrnem vsporedo podelili so prevtvišeni navtočim blagoslov. Tako se je tndi ta slavnost slovesoo tavršila. Navtoči so bih med drugimi pri tej slovesoosti blagorodni gospod deželni glavar Oton De tel a, deželnega sodišča predsednik Kočevar, državni pravdnik Pajk, det. odborniki Mnrnik, dr. Papet, Vošnjak, gimoatijski vodia Se n eko v ič in moogo druge odličoe gospčde, duhovniške io svetne. Tndi it okolice je prihitelo na slavnost nekai udov katoliške droibe. Dal Bog, da slovesnosti, ki se prirejajo v proslavo škofovskega jubileja papeža Leona XIII., pomnote in ntrdl vero v Kristusa in njegovega namestnika na zemlji — papeža, da drutba človeška, isksjo« temeljev stalnemu svojemu obstanko, tem preja najde jedi no varna in gotova tla na akali svetega Petra, ki ie Kristus, nsš Bog! 8lava Leonu, slava njegovim čaatiloeml Milijoni. Čudoviti so vspebi katoliških misijonarjev mej divjaki. Vsak, kdor hoče biti pravičen, mora reči, da so katoliški misijonarji najboljši odgojevatelji divjih ljodstev. Verski in gospodarski vpliv njihov se ne d4 primerjati z ubogimi, z večine po denarju pridobljenimi vspehi bogatih proteštanskih pridigarjev. Tam, kjer drugi ne zmorejo ničesar, zmaguje katoliški duhovnik ali katoliška redovnica. To vidimo sedanji čas v Afriki. Eden najboljših poznavalcev Afrike pl. W i s s m a n n je leta 1890. dne 6. julija priobčil v nemškem listu .Post" nekaj svoiih skušenj in mej drugim pravi: Katoliški misijoni imajo bret dvojbe prvo mesto med omikovaloi Afrike, Za napredek črnih narodov ao oni največ storili. Po njegovem mnenju so ti-le vzroki teto: 1. dolgoletna vaja; 2. velika skušenost; 8. uredba katoliške cerkve se mu tdi največji vzrok; 4. obred; 5. geslo: delsj in moli in ne narobe pri Uko divjih narodih ; 6. pričenjajo t otroci, ko jih veliko pokupijo it sužnosti. — H o 1 u b v svoji drugi knjigi ravno to potrjuje. Zadnji list ,Catb. Times" pa priob-čujejo spis učenega Bigelo wa it .Revue de Famille", ki posebno popisuje, koliko so storili misijonarji na otoku Gvadelupu. Vspebi so čudoviti. Zamorci, pred kratkim še vsi divji, so aedaj mirni, krotkega in lepega vedenja. Največji ponos jim je, da se smejo šteli mej katoličane. Otroško vdani svojim duhovnim očetom in ginljivo jih je slišati, kako govore o svojem vrhovnem očetu, Leonu XIII. Podoba Iz življenja (Dalja.) 14. It sanj v življenje! I. Moj mladi prijatelj, jeden najboljših mojih tnancev t Dunaja, Vinko Milič, pripovedoval mi je nekoč do-godbo svojega življenja. Ker mi je stvar jako ugajala, bodisi tavoljo tega, ker je prepletena z nekim čudnim prigodkom, bodisi tavoljo tega, ker je tako mična, a pri vsem tem jako poučna, sem se namenil čitatelje seznaniti t njo. Vinko Milič je bil sin jako premožnih starišev, a te v zgodnji mladosti mu pobere neizprosna smrtna kosa ljubljena mu roditelja. Ko je Vioko dorastel, podedoval je po svojih umrlih stariših obilno premoženje petsto tisoč goldinarjev in s tem denarjem ae je napotil v prestolico našega cesarstva, na Dunaj. Vinko na Dunaj prišedši zašel je v družbo lahkomiselnih in zapravljivih veseljakov. Hodil je po veselicah, zapravljal denar in dobil naposled Uko strast do kvar-tanja, da je počel v svoji slepi pameti igrati za velike svote. Kmalu je lahkomiselni mladenič uvidel, da ga Uko življenje tira v pogubo — a nemogoče se tdi usUviti po strmem obronku hriba dereč plaz. Vinko niti pomislil ni, ksj bode potem, ko bode tapravil imetek; on je brez pomisleka tapravljal in sipal denar na vse strani. Vinko Milič je v tem času potratil te na tisoče srebrnjakov od svoje dedščine. Segati je moral le precej globoko, pa tolažil se je, da še ne bo tako kmalu usahnil zaklad. A prej, nego si je mislil mladi labkotivec, potekel mu je denar. Ve« pobit tbral je ostaoke svojega ogromnega imeUa, a na dno skrinje, kjer je imel poprej spravljen svoj denar, polotil je nabit samokres. — Čemu liveti brez denarja ? Se enkrat po.ku.i svojo srečo pn igri- A o. mu bila reč mila. Zadnji denar, ki ga je imel, zapravil je to oedaj mu jo ostal f posestvo ed.a - UBolres. Sklenil |o končati svoje življenje Uravnal je svoie poslednje stvari; prodal je vso po hišno opravo in nekatere druge vredoostoe stvari, da je mogel poplačati manjše dolgove. Pripravlja se na pot v blitnji log, kjer sklene slovo dati življenju. Toda neka nagla misel sa tadrti. da -»e ne konča .0. jat nespametne/ , da nisem pomislil na svoj grob !* Jesen pristopi k oknu. Zvonaj je dežilo, in voda ie žuborela po rastnih jarkih odnašaje blato v vodotoč. .Kako. da sem na to pozabil, da bodem s tem blatom zmešan? Preskrbeti si moram popreje svoj grob." Strah je bilo lahkomiselnega mladeniča, da hi bil pokopan v navadno jamo za mrtvece. Dasiravno je bil v življenju brezskrben, popustila ga je sedsj prejšnja lahkomiselnost. .Ne*, rekel je po daljšem premišljevanju, .tega ne trpim, da bi ljudje govorili po mojr smrti, da še toliko nisem imel. da bi si omislil vs%j pošten grob.* . hčati ae življenja, aajvečja maiodošoost, bojatljnoM? ^ največji greh jemati ai življenje, kateremu je M ^ gospodar. Sploh pa se meni jako čudno zdi. kako bi M to mogoče, da bi se vi, tako mlad mož. mogli noveli življenia. Bili ste nekdaj bogat gospod, no. potrudi« * sedaj, ds postanete topet, ako vam je na tem toliko — Sploh pa denar ae dala človeka srečnsgs. GlsjU Bevoa aem, nedavno 00 asi ugrebli taka| v z»mlP maur, ki ao meoi v oskrfc ivotili dva nedorssis Za oju delam io u trudim noč in dan. ia kadar » r najhuje, pribitim tu s6m nt grob, da materi v g-oba in Bogu v nebesih polotim revo ubogih sirot . 7Tln "pouT-Istsns, okrepčan* ae fračam domov. In ko ugledam doma svoja bratca priproau a čedno oblečena, polnih rudečih lic, kako oba lBpo molita in se pridno učita, tedaj čutim, da ne tivim zastonj, da ima tudi življenje reveta prelep namen, ako človek apolnuje avoje dolžnosti. — Seveda v razkolji, pri igri ni iakati človeka namena in sreče I. .. Vinko je patno poslo&al zgovorno deklico in vračal »e je pobitega srca domov. A te besede ao mo aegle do srcs. Spregledal je, spoznal namen iivljenja. In nekaj dnij pozneje polotili ao v novi grob Vinkov umrlo mater mlade goepodičine, ki mu je pojasnila a svojim vzgledom namen človekov. Z mlado znanko pa ae je Vinko kmalu na to poročil in postal j« oče njenim nedoraslim sirotam. Imel |e dela polno roka, igro je opustil, poslal v resnici srečen. S trdim delom je služil vaakdanji kruh sebi in svojim, a ni omagal; prepričal ae je namreč, da pridne roke so boljše bogastvo ko zlato gore. IV. Nekega dnč sešel se je nenadoma t jednim izmed bivših svojih zapravljivih prijateljev. .Dragi moj! kaj se je pa z vami zgodilo? Že več kot štiri leta iščem vas. Vs^j me oda vendar sedaj veste, kako amo vas o neki priliki obigrali za 26 tisoč goldinarjev. Dogovorjeni amo bili ia vi ate se nam vsedli na limanice. — Sedaj hočem poravnati to veliko krivico." .Jaz nisem vedel ta to in tudi sedaj ničessr ne zahtevam od Vas." .Nisem mialil, da mi bosto kedaj vrniti zamogli." .A jat sem veliko svoto podedoval, prijatelj, postal sem topel pošten človek in hočem vam svoj dolg pošteno poplačati. Prosim, le povejle, kam aaj denar prinesem?" In še tisti večer prejel je Vinko Mili« 86.000 gld. Ves vesel reče svoji tsni: Nt. tu imai denar, pa si kapi majhno hišico t vrtom ter nekaj temlje, da se bodo mogli otroci po nji razveseljevati ... Jat ne maram od tega denarja ničesar ta se obdržati, da topet na staro pot ne tabredem." Gospodarske in l\mUajevanje milnega drerfa. Sadno drevja, katero je začelo zgodaj (še mlado) in pogosto sad roditi, onemora kmalu in se postara. Opešano in postarano pa ne cveto in ne rodi voč ia, čo ae mu ne pomaga, prezgodaj pogine. Tako opešaao drevo razvija le še nepopolno listja in prav pičlo neuatnega loaa; aiedaiič tadi ratvoj novega loaa popolno izostane in se prično veje sniui ob svojih koneih. 7.aJ. da m po domovini tako opešsnegs in onemoglega aadoega drevja po sadovnjakih le preveč nahaja. Da ae tako drevje pri tivljsaju ohrani in vuj deloma svojo navadno stsrost dočsks, trebs je je obnoviti. Za to opravilo je sedaj, ko druga kanetaka dela še mirujejo, najugodnejii čaa. Torej domači Badjarejci. osobito pa v sadjarstvu iznrjeai dečki ponavljavnib šol: drsvesno ta-gieo, škarje in not v roke, ter veaalo ia krepko na pre-koristno dele. Odstranite pravilno vašemu onemoglemu in ostarelem« sadnemu drevju vae suhe, pregoeto in prepletajoče se veje v vrhih njegovih, ter mu ostale ob svojib koncih pravilno (do 1 m, in če trebs. tadi več) skrsjšsjte. Da ne bodo novi poganjki prebojno rastli in se les v njib ob jeseni za mrzlo tirno premalo utrdil, naj se pusti na obnavljajoče« se dreveau par starih stranekih vej neokraj-Šanih, kateri obnovite se še-le drugo leto. Takemu drevesu naj se mah in Btara rapava lubad « »trguljo dobro ostroji; ta oalrgani drobit pa, v kalerem s« nahaja veliko škodljivega mrčesa in talege njegove, skupaj pospravi in seige. Velike rane pri obnovljevanju napravljene naj se gladko poratajo in a premogovim katranom namažejo. kar brani prav dobro pred ratpoklinami in trohljivostjo; take rane, ko je drevo aopet dobilo nove moči, se v teku let '•po zaraslo. Kdor bi utegnil biti temu neveren Tomat, obrtnijske stvari. naj le aam poskusi in prepričal ae bode v avojo korist in na avojo radost o istinilosti povedanega. Takemo obnovljenemu drevesu treba j« v drugi pomladi gladko odatraniti vae nepotrebne vodene dtranske poganjke in puatiti le one krepke obkonečae. kateri ao v razvoj nove drevesne krone potrebni. Tretje leto po obnovljenju pričenja praviloma tako drevo zopet cveteli in aad roditi; aad la je lep, popolno razvit in se t onim prejšnjega stsrega opešanaga drevesa gledd vrednosti prav nič primerjati ns more. Seve, da mora biti drevo dobre sorte; če je ps sorta slaba, naj se pa tako drevo precepi s cepiči žlahtne vrste. O tem pa morda o svojem času kaj več. Ra*re(ljcvanje kron itadnetnu drevju. V drenju se nobena stvar dobro n« počuti. Premajhna skleda jedi oblini družini ae tadostoje. Tudi sadno drevo ima v zemlji le toliko koreuin. da morejo deblu, liatju, cvetu, ssdu in le primernemu števila vej v kroni isdostne hrane dovajali. Ako je dreveani vrh pregosto t vejami prepreten, primanjkuje vsem delom drevesa potrebne hrane; tako drevo kmalu oalari in opeša, ter ne daj« sadjarju nobenega dobička. Zato je pa treba drevju, katero je sicer na videz lepo. zdravo in čedno ratraščeno, v teku vsakega tretjega leta krono ratrediti. Pri tem naj se odstranijo v vrhu vse notranje križajoče «e (pregosto) veje, to je, ki se drgnejo druga ob drugo, magari če bi bile na oko še tako lepe videti; tako morajo se odvreči tudi vsi obdebelni poganjki, kateri drevesu na kvar drugih delov njegovih le potrebno hrano uničujejo. Ni na tem. da se na drevesu pridela le množina pičlo ratvitoga sadja, torej ogromno število drobita — mali kup sadja, ki nu velja ta prodij, a dom* le malo odvrže, nego na tem je. da je število polteno ratvitih plodov eieer manjše, a kup velik, ter se plod lahko in dobro proda; če se pa sad »a dom p>rabi, tudi veliko zaletel Krepko sadno drevje, pravilno in o pravem čas« v kronah svojih rairejevano, rastlo hode ti lepo io čvrsto, rodilo bres posebne nesreče obilo in bogato ter ee ne bode i lepa poalaralo in obnemoglo, če mu ob rodovitnih letih privolčii tudi malo potrebne hrane v podobi primernega gnojila. Tako oskrbovano rodno drevje dočaka tudi — bret posebnih nesreč — svojo pravo normalno visoko starost. Ce bi bili v tem obtiro domači sadjerejci malo bolj vestni in britni, koliko lepega ssdoega drevja bilo bi po njihovih vrtih več, nego ga je uko I Pokvekam sadnega drevja, kakorioe se, tal! tu in Um ie prepogosU vidijo, krivi so domači sadjerejci, it-nem Si naravne sile, sami. — Naj bi bili v tem vsaj čita Ulji .Domoljebovi" v prihodom bolj oataočoi; veliko bi se ie samo po Uh gledl sadnega drevja zboljtalo. Suho listje na drevji, katero je na njem čet tirno osUlo, naj se skoraj obere. otiroma kar na njem t gosenčjo bakljo popali; v Um listji pretimijo male gosenice glogovega boJina, kaUre so med vsem mrčesjem uaj-bujie sovražnice in ftkodl/ivfc« dobrim ssdnim letinam. Naii plotovi. Pomlad se bliia in ko bode solnce spravile sneg i njiv, bode lel kmetič najprej pogledat, kako je s plotovi. Keliko bode nsiel polomlienega, koliko gnjilega! MarsikaUri kol bode treba ubiU v temljo, marsikatero ranto prinesti, da bode topel tolikanj potreben plot popravljen. O koliko lesa gre v plotove in koliko dela je i njimi vaako leto! Da bi tačeli vendar neli kmetje jedenkrat zaaajati živo mejo! Koliko lena in koliko dela bi ai prihranili I Za iivo mejo je najboljši trn. Da bode pa taaajevanje žive meje vspešno, je treba temljo, kjer naj raaU ftiva meja, prekopati vaaj 70 cm (2 čTevlja) globoko in ravno toliko iiruko. Najboljše je prekopavati v jeseni, umore se pa to delo vrtiti todi tgodaj apomladi. koj, ko sneg skopni. Ko se prekopana temlja nekoliko vteie, posaditi s* morajo sadike belega trnja po 85 cm (1 čevelj) vsak sebi. Take sadike se dobe pri Klenertu v Grsden (u 2 gld. 100 sadik.) Marsikje se pa lahko nakopljejo po pašnikih. Gledati je, da imajo dobre koreoiniee. Vsajene ne smejo biti bolj globoko, nego ao prej rasti«. Pred ssditvijo naj se vrhovi močno prireiejo, da bodo stebelca k ve*emu 10 cm (8 palce) gledala it temlje. Prva leU je dobro sadike pleti in oko-pavati, da lepše rast6. PcUm je pa treba nepotrebne veje striči, dt se da plotu lepa oblika. V petih letih bode plot te tadosti visok. Vsako leto bode potem bolj trdeo in bolj gost, dostikrat posUne uko goal, da s« niti uj* D( more skoti preriaiti. Io koliko stane Uk plot? Računaj,0, Za jedco m«Ur ee rabijo 8 sadike tnaia 6 kr. PrA^ vaoj« temlje ta vsak meter na dolgost 4 kr. Kadite« p)tltl io okopavanje S kr. Toraj 12 kr. aUne 1 meter iac

/,6. uri se je pa temlja tako močno stretla, da se je razrsi Io velko hiš io da so prebivalci prestrašeni zbežali na prosto. Temu sta sledila še dva hujša potresa dne 1. in 2. febr., katera sta podrla vse, ksr je še po prvem ostalo. Spodnji del mesta Zaote pa je popolnoma v razvalinah, mnogo vasi je ratsutih, tako da 26 000 ljudij nima s'rehe. Vsa trguv na ja prenehala. Grška vlada je takoj poslala vojno ladijo t denarjem, liveiem in šotori. — Naš preavetli cesar je ponesrečenim daroval 10.000 frankov. Dne 8. febr. se je potres topet pooovil. Nad 3000 hii js sedaj podrtih, na moogokaterib krajih se odpira temlja ter poiira vasi s prebivalci vred. Strah in revščina sta nepopisljiva. Ljudje amirajo za lakotjo. Grški listi pišejo, da taka nesreča še ni tadela njihovega kraljestva. (Papeteva slavnost) so prelepo slavili bogoslovci v Ljubljani, v Mariboru io v Gorici. — Deželni glavar Oton Detelaje v imenu dežele Kranjske prosil pre-vzvišenega kneza in škofa, naj sv. Očetu sporoče vdanost in ljubeten prebivalcev do sv. Očeta. Enako ao prosili gospodje, ki imšujejo sklepe I. slov. katoliškega shoda v njih imenu je pri šk snemanja vreden vtgledl (Karata 100 kile velja po mestih: Celje 6 gl.l. 12 kr, Ormoi 4 gld. 50 kr., Gradec 5 gld. 15 kr., Celovec 6 gld. 30 kr., Rudapešt 4 gld. 75 kr., Dunaj 5 gld. 35 kr. (Trfaa ceaa v Mariberu) Plenica 5 gld. 60 kr., ječmen 3 gld. 80 kr. do 4 gld. 20 kr., oves 2 gld, 70 kr. do 90 kr., karata 4 gld. 30. do 50 kr., proso 4 gld. 10 do 50 kr.. hajdina 5 gld. 10 do 50 kr.. Mol 4 gld. 80 kr. po 5 gld. 80 kr., vse po hekt litrn; kilo graha 24 do 26 kr, leče 18 do 36 kr., Mola 10 do 13 kr., krompirja 3 do 4 kr , čebula 1! do 13 kr., česneka 28 do 30 kr.. putra 1 gld do l gld. 25 kr., liter m'eka svežega 10 kr., posnetega 8 kr., pšena hajdinskega 15 do 17 kr., prosenega 10 do 12 kr , ječmenega 10 do 12 kr., slama lepa 2 gld. 20 do 60 kr., slama ta krmo 1 gld. 70 do 80 kr., ta steljo 1 gld. 45 do 55 kr. (Oves 100 kila) velja po mestih: Celje 7 gld., Ormoi 5 gld., Gradec 6 gld. 75 kr., Celovec 6 gld. 54 kr., Mu-dapeil 5 gld. 85 kr., Praga 6 gld. 70. kr., Dunaj 5 gld. 25 kr. Prihoda]* Številka »DOMOLJUBA" Izida dne 16 marca 1893 zvečer. Tržne cene t Ljubljani dne 25. februvarija. J----- F kini t ni. st. Hat, Ovsa, . . . : :: I»ras», . . . Krompir, . . . Leia. akti . . . . . nw. . . . Maalo. k*r. dpah svei, b 50 7; — 10 8| • 6 8 76 60 i 50 Sp«b povojen. kgr 8arov« maslo, . Jajc«. j«dno Mlako, llt«r. . . Govoj« meto, kjer &9 Svinjsko " " Kakranovo „ P*"" .... Golob .... 8«no. 100 kgr. . Slama, . . , Drva trda, 4 kub. mu . mehka. . i'1 « - 64 _ 7« 2, — S «4 — M — ha — — 66 _ «2 2 67 2 Ai 7 — 6 — i Lot«ry«ke sreAko. DanaJ 26. fabruvarija: 76, Bi, 56, |i( GiUee, 86. febravarija: 82, 66, 40, 85, Line, 18. fabravarija: 87, 47, 76. 46, Trat, 18. fabravarija: 64, 26, 71», 8, k 18. 15. 70. Jfrnifn« m Ntrofe itaajbalji«|a jedrnatega usnja, v.»koiirokosti, dolgosti in J,^ ^ (t-1) Ja' r vam enj« m Šivati, veiati, ia capca, g\oer i/itiAu v J it. 3i na Gorenjskem. IS <11, ^"^lirilBHriaž H, ProfaatiU duhovit m i in si ob/ietvu i^ojamlT ■ ■ se podpisani vljudno javljati, da sem olvoril H " r I lnkll.nl v i,.Unk..«,Arl nlt|>| 1 U v Ljubljani, v Solenbunrovl M krojaški obrt ter »e priporočam v blagohotna mnoga naroiila P q linam v zalogi vsakovrstno trpežno U blago, ter is-leljujofn obloko po najooveiiem »Ii ^ sploh poljubnem kroju po najnižji ceni. poljubnem kroju po najnižji Velenpottovanjem Franc Železnikar, jjjl 128 (5-1) krojač, ril1 ^r TJ ubijun i, ŠeJetiburtjove ulice 6 l>rodgit)n, liUU." in aseialji^g. \i pršita raki sa proda v najlepšem krajo v Malta W dnVim /\Vt n I a ti ■ hiflft Mtalo poMCMtvo na prodaj Ltojefe « .m*. pMa, kleti in k«zslca, va« noro postav- bno, dvanajst mernikov poaelve, nekoliko travnikov, vsake baie kdnega drevja, lepega vinograda od liJo, aekoliko gozda m p««-tka za govejo iiviuo m drobnico. Poeeslvo je oddaljeno uro lioJa Id zagorske in trboveljsk« rudsrije Ve« prodi ceno posestnik Jane s Oun* v Potoikl rasi iU 4f> Ita Zagorje ob Savi. M A w*r eeflveie »eceie -m n Henrik Zadnikar panar In srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17 T T*'*iMl'Mj dubovUinl v napravo in popravo via- it kreea in srabra v peljiknlh alafllh i zagotovilom trajnega, dubraga dela In uajatij« atne. Kapravlja na fcetjo certvaaa dala ca platila na «*r«k«. Sprejema stare r«4i v prenovljene, t j. v peerekranje ia pezladsajs. 76 ti-'J V nalepi Ima vedno raslltea oerkvens posode, stotafc« tudi strelovoda. zadnja oena i m M l t - H* Mlklaue v Ljubljani, Špitalake ulica itev. 5. Zaloga vsake bale gvantnega blagu za niožke in ženske « kakor todi vse vrste koec. ko v tre. srajce. Jope, nogovlce, svilene ln cajgaate rute itd. po najnižji ccni. zadnja oena. 14 (S-3) I! Moitll Kdor teli priredili ia doniado porabo dober, okuse* melt. obrne fe, tvrdkelvsa SsJevte, Urade«, Horpkte H, 1, katera ms priskrbi vao priprava sa «el pslovajak »oNa t navodilom vred ia le .» gld. oO kr. — Naročila izvršuje to«no proti poktnem povzetja Podfoefornaato-kiall apneiio- železni &ii*iii> prireja le karali sr Julij Ksrbak^p aa liMljl Ta ie 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje ptunani in priperočani prsni strup raztaplja alsa, upokojuje kalslj, pomanJSnJ« p4t. daj« slast ao Jedi pospstnje prob*vlJaai)e ia rsdllnost, telo Ja61 in krtpl. Železo, ki je v airupu v lakko ei prisvajajoči obliki, je Jako korhtao sa aar«jas*fs krvi, rsztopljirs tOi-forao-apnsas soli, Iti so » njem, pa posebao pri slabotzzik •troolk poapeiujejo narajsnj« kostlj Ceca etekleaid Uer-babnyjeve«a epneno-ielesnega sirupa Je 1 gld. 26 kr., pe poiti SO kr. ve« sa zavijanj«. (Poloviinlk etekleaie ni J Svarilo! ESEJEM P®}«»l>e.« ped JodjMkktaei sli podob-Dimi imeni, a se veslarpemjl ssstavl ln svojem nfilnka popolnoma ratlitee od nat ga originalnega 21 lat obitojetega pod-fosforaaato kislega apmsmo-teleznega slrnpa. Zakleta naj ae torej veel*j Izredno Herbabay-Jsv apnsno* tellial sirup. Past aaj m tudi na to, da Js iravsa atoJsAa obtaatvsno protokoilraaa varstvena znamke na vsaki stsklealol in prosimo, as daj ta s« nnpatJaM niti s nitjo osno, niti m druzlml prstvsuand, te bt kupili kaka poaarsdbsl 473 SO—11 83 fl-7 Osrednja raipoil jalnira sa provinelje: ma Dtaaja, ls-karna ,.*ur Barmkerzlgkslt" JULIJA BBBBdl-JTT-Ja, Hsubau Kalssrstrasss 75. Predaje ga cossedj« leksrnicarjl: V ljubljeni J, Svoboda, Oab. Pioeoli. Ubaid pL Trnkocsjr, W. Majrr; dalje ga prodajajo r Celja; i. Kupfer-sLhmied, Bsesibaobovl dedidi; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Sihindler, Ant. Minam, lekaruioar F. Prtdam, U. Mizuni. drog.; v Brezah : A Ruppert; na So v odjem (timiind): K. Miiller; v Celovcu: W. Tburnvald. P. Birnbaeker, J. ko. metter, A Kgger v Novemmeslu: A. pl Sladovioa; v št. Vidu: A. Beiuhel: na Trbi>u : A. 8iegl; v trstu: K Zsnetti. A. Sut-tina. B. Biaaoletto. J. Seravallo, K v. Leuteobsrg. P. Prendini, M Ravmini. v Beljaku: F. Bcbolz, dr K. Kumpf; v Crnomlji: J. Blaže k ; v Velikovoa: J. Jobet; v Wolfabvrgi: J. Huth. u? 6 šfis-šiŠ 'm Pri zlatem drl. jabolka. J. PSERHOFER 1.um soldeses Releksa|»Tel. 11 (12 4) loknrnai' sin L>uiii\Ju, I., Nlu|p«»i-seti-nee«ee lf5. Kri Almtlluo Ur<>|glJloo. poprej unlvarsalns krogljloa imenovsne, »o staro-znano zdravilno sredstvo. - Že mnogo desetletij so te kveeljiee sploine radl.rjese, mnogi sdravniki jih zapisujejo. In malo j« rodbin, v kateiib ni male zaloge tega izvr.tnega domačega sdrsviU — Od teh krogljie velja l ikatljloa s 18 krogijloaasl 31 kr., 1 ?avoj a 6 ikatljloaznl 1 fld. 8 to, pri ne-frankovanej poiiljatvi po povzetji 1 gld. 10 to. - C« e. naprej poeljj denar, velja s po*tnine proati) poiiljatvijo: 1 zavoj kVogljio 1 gld. 26 kr.. 2 zavoja S gld^O kr 8 zavoji S g!d. Sb kr., 4 zavoji i 40 kr. 6 zavojev 6 gld 20 kr.. 1« zavojev « gld. 20 kr {Menj nego jeden zavoj ee ne more odpoitatl.) - Prosi ■*, da ss zahtevajo lsrsoao WC l^rho/crja kri (IstUne fcrop-UUe in gleda na to, da ima v.eka ikaUjies na poirevs na navodila u rabo stoječ imenski neeat J Pssrhofsr in sicer v &JT rudsfil IS barvi. Baliam sa oasbUlu« J. Pserk«lerja. 1 lonček 40 kr.. a fr^kovano Poe.ljatv.jo 6S kr -Trpotfievsok, proti kataru, aripav«4i, krievlUmu k Ulje Ud. I 60 Vtr - AmsrUka mUa za protia 1 «W. 20 kr. - Prsdsk proti po«su^ a%, tta iji«s 60 kr., s frankovano SjmaiTlto ?5 kr - Balzam za rulo, 1 Uakon «0 kr., s frank, poiilj. 66 kr. - Idravllna Vraik. uSTp ^««!« lroti Jjff^lSa£ Anzlstkl čudežni balzam, 1 ateklem«a 60 kr. - Ptjakartki pra»«, proti ksilje lid 1 Matija 36k r sfr ankov ao o poli^vijo 60 kr. - TannooMnln-pomada/Paarkof«rJa,najbolje sredetvo ia pMpeievaflje raati las 1 ikatljica 2 gld - UnU«rz^nl obltl prrt^1»^d^Na, primerno ransm, oteklinmu itd. 1 lenček 60 kr., « frank, poimat. 78 kr - Unlvsrsalaa «atUaa Lol A W Bullrtok-a. Domače zdravile proti posledicam sfabsga prebavljanja 1 pak. 1 gld Razen tuksj omenjenih Izdelkov Ima ie v« v avstrijskih iesepMh naznanjen« tu-in nezemske fermaMVtlttt ep««ijslhete In ee vrt predmeti, ki bi jik ne Ulo v ulegi, aa zab evanj« tofSno ln po een PoilMmtvs po pottl zvrM m najhilr^e proti predpoiiljatvi zneeka, vetje pa tudi prrtipo vzetjuf^^ Oaaadaaar aapr^poilj« (najbol^po poktnej nakazulol), j. poitalaa M . . ■ H H t H i i i f ? ? g ? » » | Mateu Lipar. i tovarnar cementa I a •a a - X zalogo cementa X M. Mateku, ~ I • ii. | 4. ^^J^Jfl '"•I-- ^ 1 1 • a - — ♦ —**na- trab. u W eaM ta ." m ■pod* a. — ^t —»i« 1» cr e ♦ r« 1 1 ta ■«■ T111—1 imu. «unc ♦ u ; ^ IXZ. lti.7?.. OniU!. L latrwi II ^ H n i m m m.....t .a^aa mi -0» - aa* /»t- a TV Ulor W M ne La aitaiet. aaa.i a • w f«. urr miiai»a> 3» « t» * • -i-nui—1 i-r 3 . ^ ♦«_» ' lip »Mit J_ ? tzce Čuden preje C*'* m r h r k t „uouaai SioiM««« iuca i:. | USl Švica ur strašili 1/ a ur a*' is W I U i |. U r 1*3 «-fa -a - if ima ca i e itie«. tat«n ■ «« a t~» t:k ija' «• t e< a m. m j*. . « >«- • « tamn a \\a i« U»r "511 » m • • -1 m*4:. ."..V. — s rjaiC-" *aa 1 »taki 14 1«"*' jj« tu« w > ar a 1,4 e ua sin • =ao «J «a «e*r M iK^itM 1 M|M » > K ' •1.4 i • nit m 3 • » ; a i • ' £4. 1 JaJ ? a erul ■ — — — > >1 a »a 1 >-»«iafi i.i r^ban u »1 11 s 4«u»om aava4n* kav«. Ta ta« ■ j -t -vi a *• « -a ti i olnane.eo. - - , . r.i ndUaajM ta., _ »i;J-ra « ■ 1. .. „ _ pJ -r^. arta. - kJa » kf _ i prwtbo ' aavitkji . jkhiooo iapoii* Kaaippa aat tanoaaa »aaaa . Vtzjtnc« > Siti jI I? v ,] ^aVaVaV^ MlHHai) k. mi TWi