Slovenska stran

m.
PIŠETA IN UREJUJETA:	W
Lojze Košorok in Pavla Gruden
KAR PO DOMAČE...
Pri vsakem srečanju z visoki kvalificiranimi ljudmi, ki p, idejo v Avstralijo, bodisi iz poklicnih ali družbeno službenih dolžnosti, se mi oglasi v notranjosti ista pesem: enakovrednost. Vsi so to duhovno zdravi ljudje. Niti sledu o staremu svetu malomeščansek družbe, katere "gospoda" je danes samo še predmet smeha za oder, film, literaturo - in žive komične prizore v dejavnosti izseljeniških društev v kolikor z njimi že ni počiščeno.
DR. VELIČKOVIČ MILIVOJ
Taka zdrava in nad vse prijetna osebnost je Slovenec z gornjim imenom, ki sem ga srečala na naši vsakoletni proslavi 29. novembra, ki jo slavi skupnost jugoslovenskih narodov in narodnosti v dvorani Syd-nejske univerze.
Seveda sem se takoj oprijela njegovega imena, ki za današnjo Jugoslavijo ni nič izjemnega. Današnja slovenska rodbinska imena imajc prizvoke vsemogočih narodov; italijanska, nem-ačka, angleška, ruska, češka, in še mnogo bi jih lahko naštela. Vesele me ta imena, ker mi pričajo, da so ljudje s takimi imeni izbrali po vojni Jugoslavijo za svojo domovino, ji rodili otroke, ki danes ustvarjajo vse boljše odnose z drugimi narodi Evrope. Ta jugo-slovenska imena so slike strpnosti.
Na vprašanje o njegovemu imenu mi pravi: moja mama se v ljubezni ni ozirala na narodnost.
Mamo, ki je Tržačanka, je fašizem prisilil, da so se preselili na Koroško 1. 1918, od kjer jih je tri leta
pozneje plebiscit nagnal v Novo mesto, kjer je spoznala njegovega bodočega očeta, ki je po poklicu st-rojevoda.
"Kakor vidite", mi pravi, "sem sin delavske družine. Brez socializma bi nikdar ne bil kar sem". To mi je povedal naravnost, ne da bi ga vprašala, s hvaležnostjo in ponosom.
PSIHIJATER NA MEDNARODNI RAVNI
Gimnazijo je končal v Kranju 1. 1957, medicinsko fakulteto na ljubljanski univerzi 1. 1963. nevrolog in psihijater pa je postal 1. 1970.
Zadnjih pet let dela na področju otroške nevrolog-ije na ljubljanski kliniki.
To novo področje v otroškem zdravstvu mu nalaga vsakoletna potovanja v razne države. Pred kratkim je bil 6 mesecev v Hol-andiji, in 3 mesece v Švedski.
V	zvezi s to medicinsko panogo mi je povedal številne zanimivosti, katerih otroško zdravstvo pred vojno ni poznalo.
V	Sloveniji je zelo dobro odkrivanje zgodnjih znakov prizadetosti (angleščini se temu pravi Han-dicap) kot so: naglušnost, gluhonemost, slabovidnost, duševna nerazvitost in ohromelost možganov.
Pri vseh teh motnjah in zdravljenju teh prizadetosti je izvanredne vrednosti pomoč preprečevanja, ki je v Sloveniji na tako izredno visoki stopnji, da igra svetovno važno vlogo.
ŠKODA, DA NE ŽIVI MED NAMI
Zdi se mi, da ne samo sv-
ojo sproščenost ampak tudi intelektualno sposobnost dr. Veličkovič poživlja s športom, za kar je v njegovi panogi, ki ga kliče v vse smeri sveta, potrebna izredna disciplina. Vsestranski športnik je in odličen plavalec. Njegov sin, ki je državen prvak v plavanju, preplava 16 km na dan.
Da so psihijatri več ali manj vsi neuravnovešeni ljudje, kot jih hoče prikazati amerikanski humor, ne bo veljalo. Dr. Veličkovič je živ primer tako telesno in duhovno zdravega človeka, da je naravnost osv-eževalen. Vesel je kot otrok izvanredno strpen in širokogruden v razumevanju človeških slabosti. Nisva se dotaknila vprašnja o veri. Vendar so njegovo obnašanje in vsaka njegove besede dajali vtis, oziroma bi on sam mogel bitj primer dobrega kristjana. Če je at-
eist, velja, da je med ateisti zelo veliko dobrih ljudi. Morda več kot med kristjani. Rekla bi, da se človek meri ne po veri, ampak po svoji dobroti. Ničudno da se je kot tak dvignil na višino najuglednejšega jugo-slovenskega izvedenca za otroško nevrologijo. Zdrav duh - zdrava pamet - dober človek - dober zdravnik -prijatelj človeštva.
Med pacjenti, ki prihajajo k njemu, so tudi izseljenci iz Avstralije, katerim je na uslugo brezplačno.
Če bi dr. Veličkovič ne bil toliko važen za otroško nevrologijo, bi imel dela v Avstraliji več kot preveč. Saj je število duševno obolelih Jugoslovenov izredno visoko. Bore malo more storiti za njih psihijater, ki zna samo angleščino.
Nadaljevanje prihodnjič.
Pavla Gruden
MED SLOVENCI V AVSTRALIJI
MELBOURNE Bele žimo še en važen zgodovinski dogodek Slovencev v Avstraliji. Srebrni jubilej je praznovalo Slovensko društvo v Melbournu, v nedeljo 25. novembra. Tamkaj -šno društvo je v preteklem četrtstoletju uspešno gojilo slovensko kulturo in tradicijo. Brezdvoma je eno najuspešnejših slovenskih društev v Avstraliji. Imajo tudi najlepše društvene prostore v Melbournu izmed vseh Slovencev v Avstraliji.
Vsem članom naše iskrene čestitke in želimo še veliko lepih uspehov v naslednjem polstoletju!
KENSINGTON V pr
ostorni dvorani univerze NSW so narodi iz Jugoslavije v petek 30. nov. svečano proslavili Dan Republike - nacionalni dan Jugoslavije. Računajo, da se je
EKSTRA! EKSTRA!
Telegraf! Herald! Ekstra! Ekstra! Dva Ciča ekstra pestra! Čič Ajatutaja hujska Iran! Čič koljen se dere proti L'ubl'an! Jutro! Obzorje! Ekstra! Ekstra! Ekstra podgreta je, Naci, mineštra! Ekstra kleštra Čiča Urban!
Pavla Gruden
Nevrolog in psihijater na svetovni ravni dr. Veličkovič Milivoj
svečanosti udeležilo okrog 1000 gostov. V velikem številu šo se udeležili povabljeni častni gostje, tako političarji - parlementarci iz NSW kot iz Canberre. Med številnimi govorniki je govoril tudi bivši ministrski predsednik G. Whitlam, sodeč po aplavzu, je še vedno zelo priljubljen med Jugoslovani.
Demonstracija nekaterih ekstremistov pred dvorano, očividno proslave in gostov ni motila. Ktilturni program so izvedli člani društev YUGOETHNIC in NJEGOŠ, pod vodstvom koreografa Tome Sirkovi-ča.
polko.
Skupina je nastopila tudi isti dan zvečer v Leichhar-dtu, v okviru International day ter naslednji dan, v nedeljo popoldan v Marrick-villu, ki je bila v organizaciji grških skupin, pod imenom Children festival. Tako so srečno in uspešno prestali svojo krstno predstavo. Šolo sponzorira Jug-Aust. Welfare center v Ne-wtownu.
SYDNEY - Zadnji teden v mesecu novembru se je udeležil mednarodnega ko-ngresa-zdravnikov otroških bolezni-zdravnik dr. M. Veličkovič iz Ljubljane. Za
Tanja in Jakec očividno zaskrbljeno čakata na nastop..
NEWTOWN - Jugoslo-venska etnička šola iz Newtowna je v soboto 1. dec. dopoldne proizvedla svoj zaključni koncert. Ko-krat je bila zaključna prireditev v lepi in prostorni šolski dvorani v Enmore. Tako so vsi številni nastopajoči res prišli prav do izraza. Največji aplavz je dobila skupina folklorne šole, večina učencev so istočasno tudi učenci sobotne etnične šole. Folklorna šola je nastopila prvič in kar uspešno z ozirom na dvomesečni pouk, ki ga imajo le 2 uri na teden. Solo vodi plesni učitelj Tom Sirkovič, tudi narodne noše so delo njegovih spretnih rok. V spletu plesov so zastopane vse republike kot tudi narodne noše. Tako je med drugimi tudi par v slovenski narodni noši in v spletu so zaplesali tudi slovensko
vikend si je vzel čas za naše rojake v Sydneyu in obiskal obe slov. društvi. Na Triglavu si je z zanimanjem ogledal klubske prostore ter kot star športnik so ga zanimale tekme bal-inarjev med moštvi društev Triglava, SDS in Istre. Po kratkem pomenku in ogledu si je ogledal slovenski dom v Horsley Parku. Slišali smo ga tudi na slov. oddaji Radio 2EA v nedeljo zjutraj. Več o njem in njegovem delovanju poročamo na slov. strani Naših Novin.
HORSLEY PARK V
slovenskem domu je kljub vročini vsako nedeljo kar živahno. Otroci slovenske šole in plesne skupine se resno trudijo in pridno vadijo za nastop ob koncu šolskega leta. Otroci v šolskih klopeh se pripravljajo za prvi nastop, ki bo v soboto 15.
dec. v društveni dvorani. Folklorna skupina tudi pridno vadi. V soboto 1. dec. so nastopili v Leichhardtu ob	praznovanju
Mednarodnega dne otrok. Med vsemi ostalimi skupinami so dobili največji aplavz, verjetno ne radi izvedbe in uglajenosti plesov nego radi tega kako so čudoviti ti malčki v pestrih slovenskih narodnih nošah.
Pred njimi je še težak nastop 22. dec. v sydneyskem Town Hallu, v okviru "Multinational mini-festival Kids Year 79", ki ga organizira odbor "Sore-lla Radio Welfare Fund". Začetek ob 4 uri popoldan. Kdor lahko pride, dobrodošel!
V soboto in nedeljo je obiskal naše pridne otroke tudi naš stari dobri Miklavž in bogato obdaril otroke tako na Triglavu kot v domu pri SDS.
Novice in zanimivosti
BEOGRAD - V 10 mesecih letošnjega leta se je jugoslovanski izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 16 odstotkov. Po podatkih zavoda za statistiko, so jugoslovanske organizacije združenega dela v tem obdobju izvozile za 95,7 milijarde dinarjev. Obenem so uvozili za 193 milijard dinarjev izdelkov, kar pomeni, da so za nakupe v tujini dali 31 odstotkov več denarja kot lani.
Največ sredstev so jugoslovenske delovne organizacije dale za uvoz reprodukcijskega materiala, kar 125 milijard dinarjev, najmanj pa za potrošniško blago - 20 milijard. Najbolj vidni so izvozni rezultati strojne industrije, proizvajalcev prometnih sredstev ter predelovalcev kovin.
LJUBLJANA - Mitja Ribičič je izročil visoko odlikovanje red dela z rdečo zastavo opernemu pevcu Ladku Korošcu, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito ob njegovi 60-letnici za njegove izredne zasluge na področju operne umetnosti.
LJUBLJANA - Prihodnje leto bo od 9. do 14. aprila v Ljubljani in Celju 4. balkanski filmski festival, na katerem bodo sodelovale kinematografije Albanije, Bolgarije, Grčije, Jugoslavije, Romunije in Turčije.
LJUBLJANA - V hotelu Kvarner v Opatiji so se letos srečali barmani iz vsega sveta na 14. svetovnem prvenstvu ter na tretjem svetovnem festivalu ko-ktajlov kot tudi na 27. svetovnem kongresu barm-anov. V vseh treh prireditev, katerih organizator je bilo društvo slovenskih barmanov, se je udeležilo 29 držav, ki so članice mednarodne zveze barmanov IBA. Jugoslovanski barmani so slavili kot ekipa v sestavi Franjo Stjepovič iz Dubrovnika, Janez Kožar iz Portoroža ter Blaž Stolnik iz Opatije, saj so postali prvič svetovni ekipni prvaki. Med posamezniki je zmagal Norvežan Awen Age Jonsbraten, medtem ko je Franjo Stjepovič iz hotela Libertas v Dubrovniku zasedel tretje mesto.
LJUBLJANA - Zbori slovenske skupščine so sprejeli odlok o soglasju k predlogu predsedstva Jug-slavije, da se začne postopek za spremembo zvezne ustave. Predlog je pomemben korak na poti ustavnopravnega uresničevanja pobude predsednika Tita o kolektivnem delu, povečani odgovornosti in korak na poti nadaljnje demokratizacije družbenopolitičnih odnosov.
Večera za 45 nacija na Gold Kostu
Malo koji predsjednik opštine vodi toliko računa o svojim žiteljima a naro-čito doseljenicima kao predsjednik opštine GOLD KOST Gospodin Oldemen Kuth Hunt. Gospodin Hunt je za ovu godinu prip-remio veliko iznenadenje za sve nas doseljenike. Gospodin Hunt je za ovii god-„ On i njegova supruga Gospoda Hunt pripremili su 9. Decembra INTERNACI-ONALNU večeru. Na istu je pozvato 300 gostij u - od 45 različitih nacionalnosti koji žive stalno na teritoriji opštine Gold Kost.
Prestavnici svih nacionalnosti od Jugoslovena, Grka, Turaka, Kineza, Alba-naca, Jermena, Nijernaca, Talijana i tako dalje bili su gosti Gospodina i gospode Hunt. Za ovo veliko iznenadenje pripremljeno Prase na ražnju, ovca na ražnju. Tu je bilo hrane i piča iz svih krajeva svijeta.
U ovoj organizaciji oko okupljanja emigranata, sb-ližavanja i upoznavanja mnogo je doprinijela Gospoda Fay CAPETAHIS koja radi kao dobrotvor u organizaciji KUD Najbor KONCUL. Ona je incijator mnogih manifestacija, sku-pova upoznavanja ljudi različitih nacionalnosti. Gospoda Fay CAPETANIS živi i pomaže doseljenicima punih 10. godina. Njenom zaslugom mnogi su progo-vorili i brzo savladali teški Engleski jezik.
i ovoga puta njena sve-sredna saradnja dala je ve-liku pomoč i Gospodinu Hunt da brže i efikasnije okupi sve nacionalnosti. Na večeru su pozvati mnogi ministri Savezne vlade kao i ministri Queeslanda. Medu prvima pozvan je naš stari prijatelj pobornik za emigrantska prava Gospodin Grasbi.	. »
Interesantno je istači da na obalama Gold Kosta živi toliko nacionalnosti a broj stanovništva je u st-alnom porastu.
Prošle nedelje smo razg-ovarali (telefonom) sa gosp-odinom Hunt-om i postavili mu ova pitanja.
Pitanje: Koliko dugo ste predsjednik opštine?d
Odgovor; Osam mjeseci.
Pitanje: U tih osam mjeseci napornog rada vi ste stekli mnoga poznanstva i susreli se sa mnogim pro-blemima koje donosi emigracija. Kako vi gledate na to Gospodine Hunt.
Odgovor; Oduvijek sam medu emigrantima i moja nastojanja su da svim lju-dima ovde na Gold Kostu pružim ruku prijateljstva i da im ovaj kraj da nad-omjestak za njihovu domo-vinu.
Pitanje: Večera koju vi i vaša supruga pripremate, nije li to obična večera, večera sa ciljem.
Odgovor; Nije to obična večera i mi nemarno ni-kakovih pretenzija sem zbl-ižavanja naših ljudi na Go ld Kostu jer samo na taj način naši neriješeni živo-tni problemi brze i lakše če se rješavati na dobrobit svih nas koji ovdje živimo i radimo. Emigranti su vrlo vrijedni ljudi. Poznajem mnoge Biznismene Jugosl-ovene, Grke, Talijane Kin-eze i tako dalje. Svi oni svojim radom doprinose br-žem razvoju moje opštine.
Pitanje: Culi smo da ste obečali zemljište za djecu emigranata gde če imati prilike naučiti se na ska-jbod i roler skaj.
Odgovor; Tačno je da je donijeta odluka za dodjelu zemljišta za teren za igre jer su mnoga djeca na ulici.
Naša svesrdna pomoč u tome je da i djeca emigranata dodu do ranog poznanstva šireg nego li ga stječu kroz školu.
Vratimo se večeri koju pripremate. Kako ste to zamislili?
- Svaki predstavnik svoje grupe donijet če nam svoj
običaj svoje jelo i piče. Mnogi od njih se pripre-maju da izvedu kratak program folklora ili pjesme. Ta večera če biti neza-boravna za mnoge naše gr-adane.
Planirate li nešto stično u.buduče?
Planova ima mnogo. Mnogi prijedlozi dolaze i od samih emigranata i emigrantskih grupa. Nastoji-mo u okviru naših i državnih pravila udovoljiti svi-ma. Zelja mnogo a mo-gučnosti su skučene.
Vaša poruka ostalim Pr-edsjednicima opština Aust-ralije;
Mnogo toga bi se moglo podučiti. Moja želja je da svi predsjednici vrše svoju dužnost časno i pošteno ne ignorisati niti jednog čov-eka bez obzira na boju, rasu i vjersku pripadnost. Solidarnost treba da bude na prvom mjestu. Briga o ljudima i svesrdna pomoč. Samo takav rad može nas obdržati na visokom nivou civilizacije.
Macar Cidva
Sledeče godine
NOVI ŠOPING CENTAR NA PORT ADELAIDU
Adelaide, - Na prostoru izmedu St. Vincent Str-eeta i putnog prelaza u Qebec Street u započet če u februaru naredne godine izgradnja modernog šopi-ng centra za Port Adelaide. Taj buduči novi šoping centar prostirat če se na preko 2.000 m2 prostora i imat če ugradene rashladne uredaje u svim pro-storijama.
Prema rečima menadžer-direktora Johnson Prop-erty Pty Ltd kompanije, Mr. B. A. Johnsona novi šoping centar bit če izgraden u vremenu od februara do oktobra 1980-te i koštat če oko 3 miliona dolara.
M.J.M.
J ugoslovenski- Australski Kulturno Socijalni Centar Ricmond prireduje doček nove 1980te godine.
Doček nove 1980-te Godine
U Prahran Town Hallu ugao Chapel i Greville St. Prahran. Početak u 7 sati navečer pa do 2 sata posle ponoči u Ponedeljak 31-og Decembra 79te godine.
Tokom cele večeri če Vas zabavljati najpoznatiji orkestar SOČA sa Fejzi Fejzulajem na harmonici i solistom narodne muzike Cane Cinčičem koji če pe-vati pesme od Vardara pa do Triglava. Cena ulazni-ca je 12 dolara u kojoj je uključena veoma bogata večera i šampanjac koji časti Centar. Obezbedena je takode i bogata Novogodišnja tombola.
Piče ponesite sa sobom. Karte su več puštene u prodaju i možete ih rezervisati preko dana na sledeče brojeve telefona: 51 2013,419 8986 i 277 0006 Posle radnog vremena na sledeče telefone, 795 6386 ili 419 8986. Takode ih možete kupiti u Centru na 39 Bridge Rd. Richmond svake Nedelje izmedu 6 i 9 sati uveče.
Obaveštavamo Vas takode da Centar iz Richmo-nda prireduje veliki Piknik u Nedelju 23čeg Decembra na Lylidale rezervu.
DO ZORE S PESMOMI
IGROM U COOBER PEDY U ČAST
DANA REPUBLIKE
Sunce koje je peklo van Hotelske zgrade, nije orne-lo veselim i raspoloženim jugoslovenima u Opalskom gradiču Coober Pedy da svečano i dostojanstveno proslave 36 rodendan S.F.R. Jugoslavije u hladnoj hote-lskoj velikoj sali.
Preko 250 osoba ne samo Jugoslovena, več i naših prijatelja Grka, Italijana i Australijanaca svečano su proslavili Dan Republike. Ali ovoga puta po prvi put kao gost bio je Konzul Generalnog konzulata iz Melburna Ferdo Polojac koji je toplo pozdravljen od prisutnih u sali. Verujemo da je sala mogla da primi još gostij u, bilo bi ih još više da uz zvuke narodnoga melosa i raspoloženoga du-eta Mace i Slobe, hladnoga piča, hrane u izobilju doče-kaju rujnu zoru sa pesmom i igrom.
PO PRVI PUT KONZUL MEDU NJIMA
Za organizatore ove večeri bila je posebna radost dolazak konzula Polojca, takoder i našega konzula da je bio medu svojim ze-mljacima te večeri i da preko dana razgleda malo sam grad, rupe koje obe-ležavaju kako se vadi Opal, porazgovara i upozna se sa našim iseljenicima koji žive u ovom malom gradu pod vrelim suncem.
Predsednik organizacije Slavko Govedarica pozd-ravio je sve prisutne a speci j alno dragoga gosta druga Polojca koji je prevalio veliki put da bi skupa sa ostalima proslavio dan Republike. Takode od gostiju pozdravljen je i Raca Jak-ovljevič predsednik Adela-ida Unt. JASK-a i Radia Jugoslovenske zajednice za SA kao i drugih lokalnih počasnih gostiju, a zatim je pozvao konzula Polojca da kaže koju reč.
U svome ¡zlaganju konzul Polojac je rekao;
Drago mi je dragi prija-telji-zemljaci da sam danas sa Vama i da zajednički proslavimo dan Republike. Ja sam ponosan da Vas vidim u ovolikom broju koji znate da čuvate i volite ono što Vam pripada i što se treba voleti i čuvati. Ja Vas molim da ujedno poštujete ove dve zastave koje ulep-šavaju i krase večerašnju proslavu sa slikama Maršala Tita i kraljice Elizabete II, jer su one simboli Vaše stare i nove Domovine u kojoj sada živite. Verujem da ste stekli dobar ugled medu svojim sunarodnici-ma ovde jer vidim da ima i drugih nacionalnosti što me lično raduje. Vama svi-ma čestitam dan Republike
i nadam se da čemo se i u buduče sresti i proveseliti. Po završenom govoru konzul Polojac bio je toplo i dugotrajno pozdravljen od svih prisutnih.
Verujem da je ovo veče bilo prijatno nama svima, ali ne i onima koji su doleteli sa malim avionom jer ih je dobro izdrmao da nisu imali apetit za ništa pa su za povratak planirali makar i magarcem da se vr-ate samo da ne sednu u se-dište aviona. (Specijalno za Racu)
SLAVLJE D0 6#
ČASOVA IZJUTRA...
Dok su se mali broj gostiju povuklo na spavanje oko 2 sata posle pola noči, zvuci muzike i raspevanog Dueta Slobe na Harmonici i Mace Martinovič koja je
specijalno došla iz Sydneya da ih razveseli ostali do sitne sate da svečano doče-kaju Dan Republike sa pesmom i igrom a posebno KOZARAČKIM KOLOM Organizatorima mora se odati svako priznanje, ža-o mi je da im svima nez-nam prezimena pa ču im se zahvaliti po imenu, Dug-om, Ziki, Sekiju, Bori, Mi-livoju, Mikanu, Slobi, Saši, Ljubi i svim DAMAMA koje su bile u sastavu, organizacije ove nezaboravne noči u COOBER PEDY.
Ujedno želim da se zahvalim i predstavnicima Vla-sti koji su bili u sastavu ob-ezbedenja na ovoj proslavi* Organizatorima najlepša hvala i da nam još god-inama slave uzdignutih glava sa ponosom Dan Republike.
Raca Jaokovljevič.
Mehanička radionica BP - Hill View Work - Shop
331 Cabramatta Rd. Cabramatta
Radimo sve vrste mehaničarskih popravki na au-tomobilima i kamionima.
Radno vreme: šest dana u nedelji, od 8. ujutro do 5 posle podne. Usluga kvalitetna, cene veoma pristupačne.
Ratko Vujoševič i Josif Pavičevič
DOČEK NOVE 1980 godine KULTURNO UMETNIČKO DRUŠTVO "MLADOST"
Poziva sve svoje članove i prijatelje da zajednički provedemo doček Nove godine na adresi: Newtown Police-Citizens Boy's Club 17-19 Erskineville Road Newtown.
Zabava če se održati 31 Decembra u ponedeljak sa početkom u 7 sati uveče.
Svira muzika Raspevana Makedonka pod upra-vom klarinetiste Ivana Dimitrijevskog, Muzika svira do zore.
Nastupiče dve folklorne grupe: Australiska folklorna grupa "Sedenka" sa medunarodnim programom.
Folklorna grupa: K.U.D. "Mladost" sa novim programom.
Neodkriveni talenti narodnih i zabavnih pjesama.
Bogata lutrija i druga iznenadenja.
Dobro obezbedena kuhinja, alkoholna i bezalko-holna piča.
Ulazna cena odrasli 5 dolara, deca po 1 dolar, pe-nzioneri besplatno.
Broj ulaznica ograničen. Želimo dobrodošlicu sv-
ima.
Unapred zahvalna uprava
K.U.D. "Mladost"