URN_NBN_SI_DOC-OEMC4FII

Nachrichten für Dokumentation. Zeitschrift für Inform ation und D okum entation. F rankfurt a. M., XXIII/1972, št. 1—6, (X II) + 292 + B 48 str. + pril. 4°. Zahodnonem ška revija za infor­ m acijo in dokum entacijo poroča v lanskem letniku na več m estih o pripravah na »zvezni načrt za pospeševanje inform acije in doku­ m entacije«. N ajobširnejše in tudi najbolj verodostojno je gotovo po­ ročilo, ki ga je dal zvezni m inister K. v. Dohnanyi na zborovanju nem ških dokum entalistov v Bad D ürkheim u oktobra 1972 (št. 6, str. 247—250). Štiriletni načrt (1973—1976) predvideva 530 m ilijo­ nov DM finančnih sredstev zvez­ nega proračuna, ki bodo uporab­ ljena po eni strani za odpravo ovir pri nadaljnjem razvoju inform a­ cijskih in dokum entacijskih služb v ZRN, ki so zlasti v nesistem ski m nogovrstnosti teh služb, v njihovi nezadostni strojni oprem ljenosti, v občutnem zaostajanju pri raziska­ vah teh področij in v perečem po­ m anjkanju usposobljenega osebja. Zato bo po drugi strani potrebna v rsta ukrepov, ki bodo zagotovili najprej postavitev uspešnih infor­ m acijskih sistem ov za posam ezna področja znanosti. N ačrt predvi­ deva 12 takih področnih sistemov (med katerim i so poleg običajnih področij naravnih in uporabnih ved navedena tudi: izobraževanje, družbene vede, ekonomika, pravo in duhovne vede); vsak od teh si­ stemov bo imel za tem eljno nalogo tudi ustanovitev ali usposobitev centralne knjižnice za svoje stro­ kovno področje. Dalje je v načrtu predvidena ustanovitev nadpodroč- nih centrov za zvrsti inform acij (za patente, norm e, računalniške program e itn.). Tudi bo ustanov­ ljeno centralno združenje, ki bo skrbelo za izpolnitev in frastru k tu r­ nih nalog; vanj bi se integrirale vse dosedanje centralne službe, ki naj bi si razdelile raziskave s po­ K njižnica 17/1973 dročja inform acij, skrbele za p o enotenje m etod dela in zlasti za pospešeno usposabljanje osebja. Gre torej za vrsto sistem skih, or­ ganizacijskih ukrepov, ki bodo bistveno vplivali tudi na razvoj znanstvenega knjižničarstva v ZRN (prim . tudi št. 3, str. 128—130). »Ali naj ločeno korakamo?« se vprašuje v svojem članku H. Sa- mulowitz (uvodni članek v št. 4, str. 142) in opozarja, da je za uspešnost organizacijskih spre­ memb na vidiku zlasti potrebno, da se zedinita v prizadevanjih predvsem obe tem eljni inform acij­ ski dejavnosti, bibliotekarska in dokum entacijska. Da pa so med njim a še vedno trenja, razodeva polem ika okoli »načrta za enotno klasifikacijo v knjižnicah ZRN«, ki ga je predložila študijska skupina Nemške bibliotečne konference zveznemu m inistrstvu za izobraže­ vanje in znanost. Dokumentalisti očitajo bibliotekarjem , da jih niso povabili k sodelovanju p ri izdelavi enotnega klasifikacijskega sistema, nasprotno pa bibliotekarji odgo­ varjajo, da so dokum entalisti sicer sodelovali, vendar po njihovi kriv­ di le z nekaj strokovnjaki. Ob tej polemiki pa I. Dahlbergova (doku- m entalistka iz Frankfurta) obšir­ neje poroča o sam em n ačrtu (št. 4, str. 175—176), v katerem so enot­ nem u klasifikacijskem u sistem u postavljene izhodiščne zahteve, da m ora ustrezati najnovejšem u sta­ nju znanosti, upoštevati meddisci- plinarne odvisnosti, biti zgrajen na splošno priznanem »kanonu strok« in biti odprt za sprem em be v zna­ nostih. štu d ijsk a skupina je pre­ tresla osem splošnih klasifikacij­ skih sistemov, ki so danes v rabi (Deweyevo decim alno klasifikaci­ jo, UDK, klasifikacijo Kongresne knjižnice, vzhodnonemško varian­ to UDK, sistem knjižnice v Münchnu, sistem knjižnic v Re­ gensburgu in Bremnu, klasifikaci­ jo knjižnic v Berlinu in Hannovru 193