BOJAN KOFLER JAMA KONASNICA IN NJENA PODZEMEUSKA FAVNA HROŠČEV Uvod . i Z intenzivnimi raziskavami hroščev Slovenije sem pričel leta 1973- Deset let ka sneje me je pritegnila njihova podzemeljska favna. Najprej sem raziskoval jame in opuščene rudarske rove Škofjeloškega hribovja zlasti v okolici Škofje Loke in Žele znikov, zatem so prišli na vr sto okolica Žirov, Ratitovec in Soriška planina. Jame na Jelovici sem prvič obiskal le ta 1990, ko sem si ogledal ja mo Konasnica (slika: 1). Va njo sem se v naslednjem de setletju pogosto vračal. Vloženi trud je bil poplačan z nekaterimi presenetljivimi ^^^^^ j. j^^^ Konasnica, vhod (žena Mira in sin naiODami. Matej ob našem prvem obisku jame) Lega jame Nad srednjim delom Selške doline se razprostira planota Jelovica, najbolj vzho dni visoki del Julijskih Alp. Apnenčasta planota je kraške narave, kar dokazujejo šte vilne vrtače in maloštevilni potočki, ki po kratkem toku poniknejo. Marsikje so vi dne sledi, ki so jih zapustili ledeniki iz ledene dobe. Vse prostrano površje pokriva jo gozdovi, le ponekod je gozd izkrčen in rabi za planinsko pašo. Južni strmi apnen časti rob Jelovice je dolga Dražgoška gora. Gradijo jo zgornjetriasne apnenčeve in dolomitne kamnine, stare od okoli 225 do 212 milijonov let. Vendar ni vsepovsod masivni grebenski apnenec, marveč je še dosti več debeloskladnatega dachstein- skega apnenca. Na apnenčevem svetu se je razvil v zadnjih 10 miljonih let kras in na stale so kraške jame, brezna, vrtače, škraplje in luknje različnih oblik. V njih se je 27 LOŠKI RAZGLEDI 49 marsikje nabralo tudi precej bobovca, ki je bil stoletja pomembna železova ruda za železarsko dejavnost v Železnikih. Prav po teh rudnih jamah, v katerih so kopali bo- bovec so Dražgoško goro nekdaj imenovali Železna gora (Eisenberg), Med jamami, ki jih najdemo tu, je daleč največja in najbolj znana jama Konasni- ca (slika: 1). Poiščemo jo tako, da v Dražgošah Pri Cerkvi krenemo po dobro prevo zni makadamski gozdni cesti, pod obronki Dražgoške gore proti Rovtarici. Po pri bližno dveh kilometrih prehojene (prevožene) poti zavijemo s ceste in krenemo str mo v hrib. Po kakih dvajsetih minutah napornega vzpenjanja ob robu strme drče dosežemo ostenje. Ob vznožju ostenja se levo od drče odpira do 2 m visok vhod v jamo. (slika: 2) Slika 2: Lega jame Konasnica (Jelovica, Dražgoška gora) 28 JAMA KONASNICA IN NJENA PODZEMELJSKA FAVNA HROŠČEV Opis jame Iz markantnega vhoda v jamo spomladi in zlasti poleti veje močan tok hladnega zraka, kar nakazuje, da se nahajamo pred jamo velikih dimenzij. Vhodni del jame pred stavlja 130 m dolg raven rov galerijskega tipa (slika: 3), ki se konča z večjim podo rom. Začetni del jame je za radi močnih zmrzali in veli kih temperaturnih spre memb preperel. Tla so po krita z debelim in drobnim gruščem do točke 4, ki je od vhoda oddaljena 75 m. Tu jamo skoraj v celoti zapira velik podorni blok. Od tu naprej stene in strop niso več prepereli in na stenah Slika 3: Tloris in prerez jame Konasnica (vhodni deli jame) se pojavlja siga, tla pa so prekrita z debelo plastjo ilovice. Pri točki 7 (130 m od vho da) se vhodni deli jame nenadoma končajo s podorom. Izpod podornega kamenja veje močan tok hladnega zraka, kar je nakazovalo možnost večjih jamskih prosto rov za njim. Jamarji so v podoru z velikimi napori prekopali prehod v notranje de le jame. Danes se lahko po ozkem rovu med stropom in podornim kamenjem prerinemo v notranjost. V rovu piha močan veter, ki takoj ugasne karbidovko, zato si moramo tu pomagati z električno baterijo. Ko se prerinemo do notranjih delov, veter poneha, pred nami pa se odpre pogled na veliko podorno dvorano (slika: 4). V osrednjem delu dvorane izpod visokega stropa na več mestih curlja voda.Vsepovsod ležijo po tleh odlomljeni skalni bloki velikih dimen zij. Številni odlomi so sveži. Če sledimo toku hladnega zraka, potem na desni strani dvorane pridemo do razpo ke, ki se spušča navzdol, ven dar je preozka, da bi ji lahko sledili. Levi del dvorane se dviga in ko preplezamo velik skalni blok, dosežemo naj višji del jame, ki tektonsko ni preoblikovan. V tem najto plejšem delu sicer hladne ja me so stene in strop na več mestih lepo zasigani in ga krasijo večji kapniki. Slika 4: Tloris jame Konasnica (notranji deli jame) 29 LOŠKI RAZGLEDI 49 Biološke raziskave v jami Dolgo časa so bili znani zgolj vhodni deli jame. Tu so poleg mene raziskovali neka teri domači (Pretner, Broder, Drovenik) in nekateri tuji biospeleologi (Kahlen, Leben- bauer). Našli smo vrste Antisphodrus schreibersi, Anophthalmus micklitzi micklitzi in Oryotus micklitzi micklitzi. Brzec Antisphodrus schreibersi je pogosta vrsta, znana iz prav vseh jam v okolici Škofje Loke, Selške in Poljanske doline. Slepi brzec Anophthal mus micklitzi micklitzi je bil že prej znan iz številnih jam in brezen Jelovice in Dražgoške gore; slepi mrhar Oryotus micklitzi micklitzi pa je prebivalec jam in bre zen Jelovice, Dražgoške gore in Ratitovca. Prvo večje presenečenje je bila najdba red kega slepega pselafida Bythoxenus subterraneus. Temu je po odkritju notranjih delov jame sledila še najdba izredno redkega slepega brzca Orotrechus koflerianus in najd ba očitno nove, še neopisane podvrste slepega mrharja vrste Aphaobius miUeri. V nadaljevanju so podani rezultati mojih raziskav v letih 1990,1997,1999, 2000 in 2001. Glavna metoda lova so bile pasti s trohnečim mesom ali sirom in konzervirno tekočino, ki sem jih enakomerno porazdelil po vsej jami. Ulovljene osebke sem po biral v časovnih presledkih, kot je navedeno v tabelah. Podzemeljska favna hroščev je po dosedanjem vedenju zastopana s šestimi vrstami: 1) Orotrechus koflerianus Daffner, 2000 Vrsta (slika: 5) je slovenski endemit (živalska ali rastlinska vrsta, ki ima omejeno življenjsko območje in ne živi nikjer drugje) in je bila dosedaj znana po samo dveh primerkih (samec in samica), ki sva jih z ženo ujela v starem ru dniškem rovu na Ratitovcu. Koflerjev slepi brzec je rume- norjave barve, dlakav; ima izrazito dolgo, razpotegnjeno te lo, zelo dolge tipalke in želo dolge noge. Vrsta je popolno ma slepa. O območjih, ki jih naseljuje, njenem življenjskem ciklusu, pogostnosti in številčnosti vemo zelo malo. Danes si predstavljamo, da naseljuje mikroprostore in globoke špranje v deh, od koder le izje moma zaide v večje podzemske prostore (jame, brezna, opuščeni rudniki). Konasnica je šele njeno drugo znano nahajališče in je od prvega oddaljena okrog 6 km v zračni črti. V jami je vrsta redka, ulovljena sta bila le dva pri merka in to samo v njenih notranjih delih (tabela: 1). Slika 5: Orotrechus kofle rianus (naravna veliko st: 4,1 - 4,2mm) 2) Bythoxenus subterraneus Motschcoulsky, 1859 Ta slepa vrsta (slika:6) je slovenski endemit. Opisana je bila leta 1859, kot locus typicus pa je bila navedena jama Velika Pasica (kat. št. 75) pri Gornjem Igu na Krimu nad južnim robom Ljubljanske kotline. Kot drugje je tudi v Ko- nasnici izredno redka. Ujet je bil en sam primerek in to v vhodnem delu jame (tabela: 2). . • Slika 6: Bythoxenus sub terraneus (naravna ve likost: l,65mm) 30 JAMA KONASNICA IN NJENA PODZEMELJSKA FAVNA HROSČEV 3)Aphaobius milleri Schmidt, 1855 Vrsta (slika: 7) je slovenski endemit. Slepi millerjev jamski mrhar je temnorjave, rjave ali rumenorjave barve in je velik okrog 2,5 mm. Telo ima podolgovato, noge in tipalke so ze lo dolge. Tipična oblika živi v jamah na Krimu. Vrsta je ze lo variabilna in tako danes poznamo številne podvrste iz raznih delov Slovenije. Primerki iz Konasnice nedvomno pripadajo novi, še neopisani podvrsti. Najdemo jo zlasti v notranjih delih jame in je v Konasnici pogosta (tabela: 3). Slika 7: Aphaobius mil leri ssp.n. (naravna velikost: 2,4-2,7mm) Slika 8: Oryotus mick- litzi micklitzi (narav na velikost: 2,5mm) 4) Oryotus micklitzi micklitzi Reitter, 1885 Vrsta (slika: 8) je slepa in je slo venski endemit. Naseljuje Julijske Alpe in njihovo predgorje. Je po gosta prebivalka Konasnice, kar zlasti velja za notranje de le, kjer vladajo klasične jamske razmere (večna tema, viso ka zračna vlaga, stalna temperatura zraka). V vhodnem de lu jame pa je številčnost populacije močno odvisna od le tnega časa in trenutnih klimatskih razmer, saj zaradi same oblike jame in velikih dimenzij vhodnega rova segajo kli matski vplivi iz površja daleč v njeno notranjost (tabela: 4). 5) Anophthalmus micklitzi micklitzi Ganglbauer, 1913 Vrsta (slika: 9) je slovenski endemit in jo najdemo v jamah na Jelovici, v okolici Kranja in na Rašici. Poleg tipične oblike, ki živi tudi v Konasnici, poznamo še tri podvrste. Vrsta je slepa. Ima dolgo, razpotegnjeno, prosoj no telo rumenorjave barve. Gornja stran telesa je dlakava. Tipalke so dolge, noge dolge in vitke. Mikličev slepi brzec živi v vseh delih Konasnice in je tu zelo po gost (tabela: 5). Slika 9: Anophthal mus micklitzi mick litzi (naravna velikost: 5,4 - 6 mm) Slika 10: Antisphodrus schreibersi (naravna velikost: 12,5 - 15mm) 6) Antisphodrus schreibersi Kuester, 1846 Vrsta (slika: 10) je slovenski endemit in živi na Gorenjskem, Štajerskem in Primorskem. Je prebivalec vseh jam v okolici Škofje Loke, Selški in Poljanski dolini. Najdemo jo tudi v gozdovih pod globoko zakopanimi kamni. Vrsta je temnor jave ali rjave barve. Ni slepa, ima pa že delno zakrnele oči. Vrsto sem našel v vseh delih jame, vendar ni pogosta (tabela: 6). 31 LOŠKI RAZGLEDI 49 Vhodni deli jame: ]/m 1990 1997 1999 2000 2001 jan feb 0 mar Notranji deli jame: ]/m 1999 2000 2001 jan feb 0 mar apr 0 apr maj 0 maj 0 jun 0 jun jul jul avg 0 0 0 avg 1 0 sep 0 0 sep 1 okt 0 okt 0 nov nov dec dec Tabela 1: Orotrechus kojlerianus (čas raziskav, število ulovljenih primerkov) Vhodni deli jame: ]/m 1990 1997 1999 2000 2001 jan feb 0 mar apr 0 maj 0 jun 0 jul avg 1 0 0 sep 0 0 okt 0 nov dec Notranji deli jame: I/m 1999 2000 2001 jan feb 0 mar apr maj 0 jun jul avg 0 0 sep 0 okt 0 nov dec Tabela 2: Bytoxenus subterraneus (čas raziskav, število ulovljenih primerkov) 32 JAMA KONASNICA IN NJENA PODZEMELJSKA FAVNA HROŠČEV Vhodni deli jame: Vm 1990 1997 1999 2000 2001 jan feb i 0 mar Notranji deli jame: ]/m 1999 2000 2001 jan feb 1 mar apr 0 apr maj 0 maj 0 . . 1 itmii; jun 0 jun jul jul avg 0 0 2 avg 0 31 sap 0 0 sep 17 okt 1) okt 1 nov dec nov dec Tabela 3: Aphaobius milleri ssp. ii. (čas raziskav, število ulovljenih primerkov) Vhodni deli jame: ]/m 1990 1997 1999 2000 2001 jan feb 2 mar apr 5 maj 2 jun 20 jul avg 20 20 42 sep 35 18 okt n nov dec Notranji deli jame: l/m 1999 2000 2001 jan feb 100 mar apr maj 54 jun jul avg 200 124 sep 300 okt 70 nov dec Tabela 4: Oryotus micklitzi niicklitzi (čas raziskav, število ulovljenih primerkov) 33 LOŠKI RAZGLEDI 49 Vhodni deli jame: I/m 1990 1997 1999 2000 2001 jan feb 0 mar apr 9 maj 8 jun 10 jul avg 16 1 11 sap 21 33 okt 1 nov dec Notranji deli jame; l/m 1999 2000 2001 jan feb 122 mar apr maj 149 jun jul avg Ido 145 sep 290 okt ^A nov dec Tabela 5: Anophthalmus micklitzi micklitzi (čas raziskav, število ulovljenih primerkov) Literatura Daffner H.,1996: Revision der Anophthalmus Arten und -Rassen mit lang und dicht beha- arter Koerperoberseite. Mitteilungen der Entomologischen Gesellschaft. Muenchen. Daffner H., 2000: Orotrechus koflerianus sp. n. aus Slowenien (Coleoptera: Carabi- dae; Trechinae). Acta entomologica slovenica (8/2) 95-100, Ljubljana. Habe F., 1976: Zapisnik terenskih ogledov-Konasnica (IZRK Postojna). Planina F., 1976: Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino. 155, Škofja Loka. Vodniki po loškem ozemlju. Dražgoše. Škofja Loka, 1982. BroderJ., 1918: Bytoxenussubterraneus Motschcoulskj 1859 (Coleoptera, Pselaphi- dae) ponovno najden v Sloveniji leta 1975. Naše jame, 19 (1977): 59-61, Ljubljana. ZUSAMMENFASSUNG Die Hohle Konasnica und ihre unterirdische Kaferfauna Im Kalkstein auf der Hochebene Jelovica und in ihrem sudlichen Rand - im Berg Dražgoška gora ent- stand in letzten zehn Millionen Jahren der Karst mit Hohlen, Karsttrichtern, Karren und Lochern ver- scliiedener Formen. In den Hohlen dieses Gebietes leben interessante unterirdische Kafer. Die langjahrigen Forschungen in Konasnica, die die grofite Hohle dieses Gebietes ist, haben einige erstaunliche Entdeckungen gebracht. Hervorragend ist der Fund des seitenen blinden Kafers Bythoxenus subterraneus, des aufierordentlich seitenen blinden Sandlaufkafers Orotrechus koflerianus und einer neuen, noch nicht beschriebener Unterart des blinden Aaskafers Aphaobius milleri. In der Hohle leben einige Kaferarten, die typisch fur den Berg Dražgoška gora und die Hochebene Jelovica sind: der blinde Laufkafer Anophttialmus micklitzi micklitzi, der blinde Aaskafer Oryotus micklitzi micklitzi und der taufkafeT Antisphodrus schreibersi 34