k . > vV i?!< 1 v >;. ■ \J S hajdinskimi kletarji na festival v Kavadarce Plamen iz Kanade po petih letih ponovno zagorel na Hajdini Jubilejnih 30 let PGD Draženci in 20. dan gasilcev OGZ Ptuj 20 let maševanja Marijana Fesla na Hajdini Poletna šola nogometa 2016 September 2016 Spoznavali znamenitosti nekoč največjega slovenskega mesta 27. september je vsako leto namenjen ozaveščanju o izjemnem pomenu turizma za svet. Namen svetovnega dneva turizma je okrepiti zavest, da je turizem ključnega pomena za mednarodno skupnost. Želi poudariti njegov vpliv na družbene, kulturne, politične, okoljske in gospodarske razmere po vsem svetu. V letu 2016 ga bomo praznovali s temo Turizem za vse s spodbujanjem univerzalne dostopnosti, pri čemer je še zlasti zeleni turizem tisti, ki ponuja največ možnosti za razmah tako turizma kot celotne družbe. (www. turisticna-zveza.si) TD Mitra Hajdina je v počastitev svetovnega dneva turizma, ki ga obeležujemo 27. septembra, organiziralo strokovno ekskurzijo. Tokrat so se Hajdinčani podali proti Trstu. Kot je povedala predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc, so se tokrat odločili, da obiščejo tržaške Slovence, spoznajo njihove aktivnosti na kulturnem, političnem, družbenem, športnem področju ter prizadevanja za ohranitev slovenstva na zgodovinsko slovenskem etničnem območju Tržaške pokrajine in Fur-lanije - Julijske krajine. S tržaškimi Slovenci so se seznanili v Tržaški knjigarni, ki je literarno, kulturno in družabno središče. Iz Trsta jih je pot vodila po italijanski severnojadranski magistrali mimo Miramara, Sesljana, Devina, Tržiča do Gradeža, danes enega najbolj mondenih letovišč ob severnem Jadranu. Obiskali so tudi Oglej in Palmanovo - mesto trdnjave v obliki zvezde, se zapeljali mimo Doberdoba in prijetno druženje zaključili na turistični kmetiji. TM Hajdinčani so v počastitev svetovnega dneva turizma letos obiskali Trst, kjer so prijeten sprejem doživeli v Tržaški knjigarni. Foto: TM OPRAVIČILO V junijski številki Hajdinčana smo pomotoma in nikakor ne namerno objavili nepopolni oglas naročnika Harmonike Plohl, Damjan Plohl, s. p. Za napako se opravičujemo in v septembrski številki objavljamo oglas v celoti, kot nam je bil posredovan junija po elektronski pošti. Podjetju želimo veliko poslovnih uspehov in dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Uredništvo Hajdinčana 2 September 2016 UVODNIK Adijo poletje - dobrodošla jesen Minila sta dobra dva meseca razigranosti in brezskrbnosti naših otrok in ponovno je bilo treba sesti v šolske klopi. Veliko doživetij bo še treba opisati, veliko novega povedati, hkrati pa začeti počasi vklapljati otroško razigrane možgane, kajti šola je spet tu. Prvi šolski dan običajno zaznamuje sprejem naših prvošolčkov v hram učenosti, saj se s tem, ko prvič prestopijo šolski prag, za njih začenja povsem novo obdobje. Mogoče malce prehitro, pa vendarle bodo to pot, ki jo pravkar začenjajo, morali prehoditi in v veliko pomoč jim bodo nasveti staršev in učiteljev. Sicer se tega sedaj še ne zavedajo, z osnovnošolskimi leti bo to zavedanje še malo manjše, na koncu pa bodo vsi iskreno priznali, da to povsem drži. Zelo opazni so v tem času naši občani prostovoljci, ki jih srečujemo pri prehodih za pešce kot opozorilo voznikom, ki smo v počitniških dneh kar malo pozabili na naše šolarje. Kot opozorilo, da so otroci spet tu in da ti prehodi niso le nekaj samoumevnega na cesti in jih lahko kar spregledamo, ampak da se prek njih podajajo nič hudega sluteč ne samo otroci, temveč tudi drugi udeleženci v prometu. Zato moram pohvaliti Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina, ki vedno poskrbi, da v tem kritičnem času ne prihaja do neljubih situacij. Šolstvo nasploh pa je pomemben dejavnik naše lokalne skupnosti, zato tako župan kot tudi občinski svet občine Hajdina namenjata temu področju veliko pozornosti in tudi proračunskih sredstev z namenom, da bi predšolski in osnovnošolski ciklus potekal nemoteno in našim otrokom čim bolj prijazno. Sicer je v človeški naravi, da vedno ne moremo (ali pa nočemo) biti zadovoljni s tem, kar se s temi sredstvi omogoča, moram pa vseeno poudariti, da občina Hajdina namenja v primerjavi z drugimi občinami kar precejšen del svojega proračuna prav šolstvu in izobraževanju. In prav je tako. Jesen je skorajda pred vrati in s tem čas, ko naša kulturna in športna dejavnost spet malce bolj oživita. V septembru se bodo že začele prireditve v sklopu 18. občinskega praznika, ki jih bo, tako kot vsako leto, mnogo. Raznolikost teh aktivnosti je tudi jasen dokaz, da v občini Hajdina uspešno deluje veliko društev, klubov, sekcij ... in to na različnih področjih, tako da se, seveda če le želimo, najde na teh dogodkih za vsakogar nekaj. Zato toplo priporočam udeležbo na teh naših športnih, kulturnih in družabnih dogodkih, saj le tako pokažemo zahvalo tistim, ki se trudimo, da bi dogodki potekali dobro, z veliko udeleženci in brez zapletov. Z veseljem pa ugotavljam, da udeležba na teh dogodkih iz leta v leto narašča, kar je še en dokaz več, da ljudje potrebujemo razvedrilo, druženja in prijeten klepet, saj nas vsakdanje obveznosti in hitenja kar oddaljujejo od tega. Odprtost in sodelovanje ter skrbnost in odgovornost so vrednote, ki jih sam poskušam vsakodnevno živeti v okolju, kjer delujem, in prepričan sem, da jih živimo tudi vsi, ki se na kakršen koli način trudimo za dobro naše občine in naših občanov. Zato bi bilo prav, da si jih vsak izmed nas vzame vsaj malo za svoje. Le tako bo naš vsakdan lepši in boljši. Ivan Ogrinc Foto: Črtomir Goznik V minulih dneh, ko smo ob že rahlo hladnih večerih radi posedeli na domači terasi, smo se mnogi prav gotovo srečevali s trenutno še aktualno temo, vezano na počitnice in poletni dopust. Še lep čas se bomo spominjali prijetnih in tudi malo manj prijetnih trenutkov minulih dveh poletnih mesecev, ki sta bila namenjena počitnicam, dopustniškemu uživanju in nabiranju moči za nove dosežke in izzive prihodnosti. Naj jih ne zmanjka... Ivan Ogrinc, predsednik Odbora za negospodarske dejavnosti HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Maja Gojkovič, Tanja Furek, Silvestra Brodnjak, Silva Hajšek, Magdalena Intihar, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Sandi Mertelj in Jože Mohorič Lektoriranje: Petra Krajnc Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. Oblikovanje in priprava na tisk: Etekta ing, d. o. o. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek. 3 September 2016 Aktualno iz občinske uprave Do 15. oktobra 2016 je rok za tiste občane, ki se še niso priključili na kanalizacijski sistem Hajdina, da podajo vloge za pripravo odločbe za odmero deleža stroškov gradnje komunalne opreme - kanalizacija. ZADNJI POZIV ZA OBČANE, KI SE ŠE NISO PRIKLJUČILI NA KANALIZACIJSKI SISTEM HAJDINA Na območju občine Hajdina je 1309 gospodinjstev. Občina je z izgradnjo kanalizacijskega sistema Hajdina že omogočila priključitev na kanalizacijski sistem 1039 gospodinjstvom. Po evidenci na dan 30. junij 2016 je priključenih na kanalizacijski sistem Haj-dina in s tem navezanih na centralno čistilno napravo (CČN) na Ptuju 809 gospodinjstev. Rok za obvezno priključitev določa 2. točka 17. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda in padavinskih voda na območju Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2016) in navaja, da se mora priključitev na javno kanalizacijo opraviti v roku šest mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. Za dokazilo o poslanih obvestilih se štejejo poštne povratnice, ki jih je prejela Občinska uprava. Zato pozivamo vsa gospodinjstva, ki še niso priključena na kanalizacijski sistem Hajdina, da do 15. oktobra 2016 podajo vloge za pripravo odločbe za odmero deleža stroškov gradnje komunalne opreme - kanalizacija. V nasprotnem primeru bomo komunalni inšpekciji predali seznam nepri-ključenih gospodinjstev, ta pa bo na podlagi 56. člena Odloka izdala odločbe za denarno kazen. Zadnji odstavek citiranega Odloka določa: »Z globo 400,00 EUR se za prekršek, da se ne priključi na javno kanalizacijo, kaznuje fizična oseba.« OBVESTILO O GRADNJI V VAROVALNEM PASU OBČINSKIH CEST Ob občinskih cestah zaradi gradenj ograj, podpornih zidov in drugih objektov, ki ogrožajo prometno varnost na občinskih cestah, obveščamo vse občane Občine Hajdina, da je na podlagi 31. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99), da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet Po izgradnji kanalizacijskega odseka pri Feršu v Dra-žencih je bilo pred dnevi vse nared za asfaltiranje cestnega odseka. Foto: Andrej Petek na njej, ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojne službe občinske uprave. Pristojna služba občinske uprave izda soglasje, če niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom Odlo- ka o občinskih cestah (varstvo okolja vzdolž občinske ceste). Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: pri lokalni cesti 10 m, pri javni poti 8 m, pri javni poti za kolesarje 3 m. Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedenimi akti Občine Hajdina. POSTAVITEV PROMETNIH OGLEDAL OB DRŽAVNIH IN OBČINSKIH CESTAH Na podlagi vse večjega števila vlog, ki prispejo na občinsko upravo za postavitev prometnih ogledal, je nujno, da občane obvestimo, katerim kriterijem je treba zadostiti, da se prometno ogledalo lahko postavi ob državni ali občinski cesti. Pri obravnavi predlogov za postavitev prometnih ogledal in ureditvi cestnih priključkov na državne se upošteva Zakon o cestah (ZCes-1), ki prepoveduje ogrožanje varne uporabejavne ceste (5. člen), določa obveznosti lastnikov nepremičnin ob javni cesti (19. člen), obveznosti in postopke pri ureditvi cestnih priključkov (70, 71., 72. in 99. člen), preglednost ob državni cesti (75. člen) in (98. člen) preglednost ob občinskih cestah ter druge zakonske predpise. 4 September 2016 V skladu z veljavnimi predpisi je ob državni in občinski cesti v polju preglednosti prepovedano postavljati ograje, saditi živo mejo, drevje, druge visoke rastline, nameščati kakršen koli material ali predmete, če bi to škodovalo cesti, njeni preglednosti ali bi se s tem zmanjšala varnost prometa. Če preglednost na priključku ovirata previsoka vegetacija ali ograja, je to v nasprotju z veljavnimi predpisi, pristojnost ukrepanja pa imata za državne ceste Inšpektorat RS za infrastrukturo in policija, za občinske ceste pa Komunalna inšpekcija, policija in medobčinsko redarstvo. V primerih, ko bi bili za zagotovitev proste preglednosti potrebni ekonomsko neopravičljivi stroški (rušenje objekta, zidov, odstranitev večjih skal, strmih brežin ipd.) ali pa proste preglednosti zaradi objektivnih okoliščin ni možno zagotoviti (kot npr. za ograjo v varovalnem pasu državne ceste pridobljeno soglasje DRSI, podporni zid v varovanem pasu občinske ceste pridobljeno soglasje Občinske uprave). Občinska uprava Hajdina V centru Gerečje vasi so delavci Elektra Maribor zaključili dela, občina Hajdina pa je v sklopu teh del poskrbela še za nove luči javne razsvetljave. Foto: TM Urejanje in asfaltiranje kolesarske poti in hodnika za pešce v Gerečji vasi, na odseku gasilski dom-nadvoz avtocesta. V sklopu teh del je urejena tudi obcestna razsvetljava. Foto: TM Novo v Gerečji vasi - opozorilni sistem COPS@road. Sistem s svetlobnim signalom voznike opozarja na potrebo po večji previdnosti pri vključevanju s stranske ceste v času, ko se po glavni cesti približuje drugo vozilo. Občina Hajdina želi s tem dejanjem prispevati k izboljšanju varnosti prometnih udeležencev na tem nevarnem križišču. \1I * .¿i Sfijj MhKi, t t i g ■■ 'l i ¿Üüfl isBIfiEza ar .Ti Jfnsl -iir" i/ M -- — 5 September 2016 Na podlagi Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/15 in 16/16) in Pravilnika o dodelitvi enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrom in doktorjem znanosti v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/15) se objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV ENKRATNE DENARNE NAGRADE DIPLOMANTOM, MAGISTROM IN DOKTORJEM ZNANOSTI V OBČINI HAJDINA V LETU 2016 1. Naziv in sedež sofinancerja Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina. 2. Predmet razpisa Dodelitev enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrom in doktorjem znanosti v Občini Hajdina za leto 2016. 3. Upravičenci za dodelitev sredstev Upravičenci so tisti, ki so si v okviru javnoveljavnih študijskih programov pridobili izobrazbo: (a) pred uvedbo smernic bolonjskega procesa (sprejetipred 11.6.2004): • diplomanti univerzitetnega programa, • magistri znanosti, • doktorji znanosti, (b) po uvedbi smernic bolonjskega procesa: • magistri stroke (2. bolonjska stopnja), • doktorji znanosti (3. bolonjska stopnja). Enkratno denarno nagrado lahko prejme upravičenec, ki: • je pridobil javnoveljavno izobrazbo med posameznim študijskim letom, in sicer od 1.10.2015 do 30.9.2016, in • je imel na dan izdaje javne listine prijavljeno stalno prebivališče v Občini Hajdina. 4. Višina sredstev za razdelitev Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Hajdina na proračunski postavki 1906401 Nagrade za diplomske in magistrske naloge v višini 2.000,00 EUR. nesena v sprejemno pisarno Občine Hajdina, Zg. Hajdina, 2288 Hajdina do vključno 6.10.2016 do 14. ure. Na hrbtni strani ovojnice ali prednji strani levo zgoraj morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici in z obvezno navedbo razpisnega področja na prednji strani ovojnice: • Ne odpiraj - vloga na javni razpis - dodelitev enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrom in doktorjem znanosti v Občini Hajdina za leto 2016. Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene. 6. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija za vlogo na javni razpis za dodelitev enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrom in doktorjem znanosti v Občini Hajdina za leto 2016 vsebuje: • povabilo k oddaji vloge, • navodilo vlagateljem za izdelavo vloge, • navodila vlagateljem za izpolnjevanje obrazcev, • obrazce: - obrazec - VLOGA NA RAZPIS, - obrazec - IZJAVA VLAGATELJA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV. 7. Datum odpiranja vlog Odpiranje vlog bo v roku 15 dni od poteka roka za prijave v prostorih Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina. Odpiranje vlog ni javno. 8. Potencialni prejemniki bodo obveščeni o sofinanciranju oz. nesofinanciranju na podlagi tega razpisa najkasneje v roku 30 dni po odpiranju vlog. 9. Razpisno dokumentacijo je moč dobiti na: sedežu Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina ali www.hajdina.si. 10. Dodatne informacije: Vse dodatne informacije v zvezi s tem javnim razpisom dobijo zainteresirani po telefonu 02 788 30 30 ali e-pošti: uprava@hajdina.si. Višina enkratne denarne nagrade se določi glede na raven pridobljene javnoveljavne izobrazbe, in sicer: Pooblaščena oseba za dajanje informacij med javnim razpisom je Valerija Šamprl. RAVEN IZOBRAZBE VIŠINA NAGRADE univerzitetni programi (sprejetipred 11.6.2004) magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) 100 EUR magisterij znanosti 150 EUR doktorat znanosti (sprejeti pred 11.6.2004) doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja) 200 EUR Datum: 11.8.2016 V primeru, da število upravičencev preseže razpoložljiva proračunska sredstva, se sredstva linearno zmanjšajo na vse upravičence. 5. Rok za prijavo na razpis Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave tega javnega razpisa na sedežu Občine Hajdina in spletni strani Občine Hajdina www.hajdina.si do zaključka tega javnega razpisa, to je do 6.10.2016. Za pravočasno se šteje prijava, oddana na pošto s priporočeno pošiljko ali osebno pri- Župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar NAVODILA PRIJAVITELJEM 1. člen Občina Hajdina je na krajevno pristojen način objavila javni razpis za dodelitev enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrom in doktorjem znanosti v Občini Hajdina za leto 2016. Enkratno denarno nagrado lahko prejme upravičenec, ki: • je pridobil javnoveljavno izobrazbo med posameznim študijskim letom, in sicer od 1.10.2015 do 30.9.2016, in • je imel na dan izdaje javne listine prijavljeno stalno prebivališče v Občini Hajdina. 6 September 2016 Upravičenci so tisti, ki so si v okviru javnoveljavnih študijskih programov pridobili izobrazbo: (a) pred uvedbo smernic bolonjskega procesa (sprejeti pred 11.6.2004): • diplomanti univerzitetnega programa, • magistri znanosti, • doktorji znanosti, (b) po uvedbi smernic bolonjskega procesa: • magistri stroke (2. bolonjska stopnja), • doktorji znanosti (3. bolonjska stopnja). 2. člen Vlagatelji lahko vloge oddajo po pošti ali jih osebno prinesejo v sprejemno pisarno Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44a, 2288 Hajdina do vključno 6. 10.2016 do 14. ure. Na hrbtni strani ovojnice ali prednji strani levo zgoraj morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici in z obvezno navedbo razpisnega področja na prednji strani ovojnice: • Ne odpiraj - vloga na javni razpis - dodelitev enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrom in doktorjem znanosti v Občini Hajdina za leto 2016. Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene. 3. člen K vlogi je treba oddati: • vlogo (lastnoročno zapisano ali natipkano prijavnico z osebnimi podatki vlaga- 4. člen Višina enkratne denarne nagrade se določi glede na raven pridobljene javnoveljavne izobrazbe, in sicer: RAVEN IZOBRAZBE VIŠINA NAGRADE univerzitetni programi (sprejeti pred 11.6.2004) magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) 100 EUR magisterij znanosti 150 EUR doktorat znanosti (sprejetipred 11.6.2004) doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja) 200 EUR fotokopijo javne listine, ki izkazuje javnoveljavno izobrazbo (v nadaljevanju: javna listina), potrdilo o stalnem prebivališču upravičenca na dan izdaje javne listine, fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa, na katerega želi upravičenec prejeti enkratno denarno nagrado. V primeru, da število upravičencev preseže razpoložljiva proračunska sredstva, se sredstva linearno zmanjšajo na vse upravičence. 5. člen Vlagatelji oddajo vloge v zaprti ovojnici na naslov: OBČINA HAJDINA Zg. Hajdina 44a 2288 Hajdina ali jih osebno prinesejo v tajništvo Občine Hajdina. Na prednji strani ovojnice mora biti vidna oznaka »Ne odpiraj - vloga na javni razpis -dodelitev enkratne denarne nagrade diplomantom, magistrom in doktorjem znanosti v Občini Hajdina za leto 2016«. Na ovojnici morajo biti vidni ime in priimek ter naslov pošiljatelja. Upoštevane bodo vse prijave, ki bodo prispele v roku. Če vloga ne bo popolna, bo vlagatelj pozvan za dopolnitev. Župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar Komisija za ocenjevanje objektov in okolja opravila svoje delo Začetek septembra je potekal v znamenju ocenjevanja objektov in okolja v Občini Hajdina. Komisija se je na pot podala s kombijem PGD Slovenja vas, ki ga je letos vozila Dragica Vegelj. Komisija je imela precej dela s predlogi vaških odborov in na koncu opravila seštevek vseh točk ter izbrala tri najlepše stanovanjske hiše, kmetijo, poslovni objekt in vaško skupnost. Kdo so prejemniki priznanj za letošnje leto, pa bomo izvedeli na proslavi ob občinskem prazniku v novembru. Morda bi naslednje leto stanovanjske hiše razdelili v dve kategoriji - novogradnje in objekti, ki so že obnovljeni in so ob večletnem skrbnem urejanju okolja vzor vsem tistim, ki se odločajo za novodobno arhitekturo in urejenost po nasvetih hortikulturnih strokovnjakov. Besedilo in foto: S. Brodnjak 7 September 2016 V akciji varovanja šolskih poti sta sodelovali tudi občina Hajdina z režijskim obratom in osnovna šola, v veliko pomoč pa sta bila tudi Policijska postaja z vodjem policijskega okoliša Igorjem Levstikom in Medobčinsko redarstvo. Ob zaključku akcije ni bilo zaznati nobenih težav in prvi šolski dnevi so bili varni, so ugotovili zbrani na zaključnem sestanku 8. septembra v gostilni Roškar. Župan mag. Stanislav Glažar je ob tej priložnosti poudaril, da je varnost občanov, še posebej najmlajših, prioriteta občine, zato dajejo veliko podpore SPVCP, zelo pohvalno pa je tudi vključevanje prostovoljcev. Prav njim in vsem, ki se iz leta v leto trudijo za večjo varnost naših šolarjev v prometu, sta se zahvalila tudi predsednik SPVCP Slavko Burjan in ravnateljica Vesna Mesarič Lorber. Četudi jih je bilo v prvih šolskih dneh malo, ki so se v šolo Hajdina podali peš ali s kolesom, pa je velika želja, da bi se to spremenilo in bi učenci bolj uporabljali šolske poti, a tudi za to je potreben čas, je menil Burjan. Ob tem je dodal, da so tudi letos veliko naredili za varnost otrok v prometu, da merilec hitrosti pri šoli ostaja, na novo pa je urejen prehod za pešce na Zg. Hajdini. TM Odgovorni za prometno varnost v občini Hajdina in prostovoljci so se srečali na - zaključnem sestanku in opravili analizo varovanja na šolskih poteh. Prvi šolski dnevi in varnost v prometu Novo šolsko leto prinese nove obveznosti, tako za šolarje, šolo in občino kot tudi za udeležence v cestnem prometu. Pomembno vlogo pri tem odigra Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina (SPVCP), ki aktivnosti pelje še pred prvim šolskim dnevom, sicer pa skozi celo šolsko leto. Prostovoljci iz društva upokojencev in planinskega društva pa so se tudi letos dokazali v spremljanju šolarjev čez prehode za pešce. 8 September 2016 PREDSTAVLJAMO VAŠKE ODBORE V OBČINI HAJDINA Vaški odbor Hajdoše V septembru smo se oglasili v Hajdošah, v lepo urejeni vasi, poznani tudi kot najbolj gasilski vasi, kjer je zmeraj pestro in zanimivo, pa ne samo zaradi gasilcev, temveč tudi zato, ker so zelo dejavni kulturniki, hajdoške žene, športniki in ker imajo zavzet vaški odbor. Hajdošani so si za predsednico izvolili Hildo Bedrač, ob njej pa so mesto v odboru dobili še Metka Žumer, Roman Glažar, Ivan Brodnjak in Stanko Vogrinec. Vaški odbor dela dobro in je uspešen, tudi s pripravo nekaterih večjih vaških dogodkov, ki se jih vaščani udeležujejo v velikem številu. Z vaškim odborom Hajdoše smo se srečali na novi klopci ob glavni cesti. Tudi Vaški odbor Hajdoše občini predlaga program prioritetnih nalog, ki bi jih bilo treba izpeljati v prihodnosti, pravi Bedra-čeva, ob tem pa doda, da seznam ni nikoli kratek, saj je potreb in želja v vasi veliko. A treba je upoštevati, da je vse odvisno od razpoložljivih sredstev občine in prednostnih nalog. Med temi Bedračeva poudari, da si v Hajdošah želijo dokončanja izgradnje kanalizacijskega sistema, v zemljo spraviti čim več kablov, preplastitve nekaterih krajših cestnih odsekov, dokončati pa morajo še prostor pri gasilskem domu, kjer je miza s klopco že postavljena, braj-de lepo rastejo, pa tudi lipa, ki je nekakšen simbol Hajdoš in jo najdemo na več kon- cih. Prenove je bil v zadnjem letu deležen tudi športni park, v katerem je po novem atletska steza, kar je po besedah Bedra-čeve velika pridobitev za kraj in nasploh za športnike in gasilce. Okrog športnega objekta in do igrišča bodo še letos jeseni položili tlakovce, ob takem vložku v športni park pa se Bedračeva nadeja, da bodo Hajdoše pridobile še več športnih navdušencev. V Hajdošah naj bi še letos dobili posebno tablo, na kateri bo vas posebej predstavljena in bo dostopna prav sem, tudi obiskovalcem kraja. Sicer pa vaški odbor z zadovoljstvom nadaljuje delo prejšnjega vaškega odbora, ki je prav tako uspešno Hilda Bedrač, predsednica VO Hajdoše, je vesela tudi dobrega sodelovanja s Slavkom Burjanom, svetnikom občine Hajdina iz Hajdoš. delal, in želijo si le, da bi se v tako pozitivnem duhu in dobrem sodelovanju z vsemi v kraju nadaljevalo tudi v prihodnje. Dobro sodelovanje imajo Hajdošani z vsemi, še posebej pa z vodstvom občine Hajdina, z občinskim svetnikom Slavkom Burjanom, poseben ponos pa Hajdoša-nom predstavljajo društva in z vsemi so v dobrih odnosih, česar ne gre spregledati ob pripravi dogodkov v vasi. Hajdošani so zbrani po proslavi ob materinskem dnevu, po kresu in postavljanju mlaja, rekreativnem kolesarskem dogodku, vaških kolinah, posebej lepo pa se imajo tudi v prazničnem decembru, ko se skupaj odpravijo k polnočki v župnijsko cerkev. Veseli pa so tudi povabila na okoliške dogodke, pove Bedračeva, ob tem pa kaj hitro pohvali tudi svojo ekipo, ki je letos zmagala na kuhanju golaža v Gerečji vasi. Pohvalila je prav vse v vasi, ki jim je mar za kraj in urejenost, posebno zahvalo pa je namenila domačinu Martinu Mrčinku, ki vzorno skrbi za vaško kapelo, kjer vaški odbor skrbi za zasaditev, ki je bila letos na udaru nepridipravov. Bedračeva pravi, da je ob tem grenek priokus in je težko razumeti tiste, ki to počnejo. Vaški odbor Hajdoše pa se z novimi idejami podaja v drugo polovico leta, kaj kmalu pa jih že čakajo novi vaški dogodki, naprej vaške koline. Besedilo in foto: TM 9 September 2016 S hajdinskimi kletarji na festival v Kavadarce Prvi september je bil vnaprej določen za dan odhoda Hajdinčanov na strokovno ekskurzijo v Makedonijo. Pot do Ohrida, ki je bil prvi na seznamu obiska, je bila dolga, a v dobri družbi je čas hitro tekel in najlepše makedonsko mesto, imenovano balkanski biser, nas je že ob prvem stiku navdušilo. Mesto je zanimiva turistična destina-cija, saj ima ogromno spomenikov, cerkva in samostanov. Z lokalnim vodičem smo si nekaj znamenitosti tudi pobliže pogledali, privoščili smo si dolg sprehod po mestu in se po Ohridskem jezeru zapeljali z ladjico. Od tam je bil lep pogled na prelepo mesto, ki je zaradi svoje bogate kulturne dediščine in edinstvene narave na Unescovem seznamu kulturne in naravne dediščine. Tudi ugodnega nakupovanja, kofetkanja in obilne večerje v Ohridu nismo zamudili, vse je bilo odlično in za nas enkratno doživetje. V soboto dopoldne smo se poslovili od Ohrida in se napotili proti Kavadar-cem, kjer nas je pozno popoldne čakal nastop na znamenitem festivalu vina in grozdja, a še prej smo se kot pravi vinogradniki in vinarji ustavili v največji kleti Tikveš, ki nosi letnico 1885. Po ogledu kleti in proizvodnje so nam privoščili bogato pogostitev ob izbra- nih vinih. Pred nastopom v povorki nas je čakala še nastanitev v enem od bližnjih samostanov, kar je bila za haj-dinske popotnike prav gotovo lepa izkušnja. Ko se je že začelo temniti, so se naše priprave na nastop v karnevalski povorki šele začele. Ekipa hajdinskih kletarjev z lentami je bila nared, tudi gospodinje in gospodarji so dobili vsak svoje mesto v povorki, sodček je bil napolnjen z vinom, povsod pa je bilo slišati domačo pesem o Haj-dini v izvedbi Ekartov in znamenito Avsenikovo Golico. Obiskovalci so nas lepo sprejeli, med nastopom pa se je pelo in plesalo, vse do osrednje tribune gostov, kjer sta bila tudi hajdinski župan Stanislav Glažar in podžupan Karl Svenšek, ob njima pa še nekateri drugi gostje, ki smo jih že srečali na ptujskem karnevalu, saj je kavadar-ski festival vina in grozdja vključen v združenje FECC. 10 September 2016 ŠE NA ČEVAPČIČE V LESKOVEC Podoživeli smo Ohrid in Kavadarce, lep sprehod smo si zadnji dan privoščili še po lepo urejenem Skopju. Potem pa smo že bili v pričakovanju znanega mesta Leskovec, tistega v Srbiji seveda, kjer se jedo najboljši čevapčiči. In smo jih jedli, najboljše in po okusu odlične. Vzdušje tam je bilo spet nekaj posebnega, saj je Leskovec PO EKSKURZIJI SE GOVORI... Govori se, da je skupina nastopajočih od sv Martina na karnevalu v Kavadarcih ostala pri večerji brez mesa. Baje da zaradi priimka znanega ptujskega princa. Makedonskim kuharjem so namreč sporočili, da pridejo Vegani. Prvi športni delavec Hajdine je tokrat predal zmagovalno vinsko krono najmlajšima svetnikoma, ki sta funkcijo konjske vprege znamenitega hajdinskega vina na povorki vzela preveč resno. Naslednji dan sta bila precej utrujena... Med samim izletom se je v domačem okolju igrala pomembna tekma Skorba - Hajdina na veteranskem nivoju. Glede na presenetljiv rezultat tekme so se določene kadrovske menjave zgodile neposredno po tekmi, že kar iz Makedonije... Večerno ohridsko dogajanje se je končalo v hotelu z degustacijo »žute in bele ose«. Še dobro, da smo določeni odšli pravočasno spat, da nismo doživeli njunega pravega pika... Najboljši hajdinski popravljavec starih televizorjev nas je celoten izlet razvajal s slovensko glasbo iz prenosnega zvočnika. Glede na dejstvo, da te tehnične iznajdbe v Makedoniji še niso videli, je pričakovati nova naročila v tej smeri, prvi kupec pa bo zagotovo makedonska policija. Po avtobusu so seveda krožile tudi razne kulinarične specialitete hajdinskih žena. Kljub široki in pestri ponudbi peciva pa je marsikdo vseeno pogrešal najbolj znano hajdinsko belo pito. SM gostil znane kulinarične dneve, zato so bile ulice polne. Dobri trije dnevi druženja na ekskurziji s hajdinskimi kletarji so hitro minili. Posebej ponosni smo lahko na naše kletarje, ki so idejo Stanka Vegana, poleg župana Glažarja in drugih, da se predstavijo v povorki, vzeli zelo odgovorno. V veliko pomoč sta jim bila tudi župnik Marijan Fesel in nekdanji župan Radoslav Simonič, ki sta ponosno hodila na čelu hajdinske skupine. Ponosni smo na Stanka, ki je veliko pripomogel k nepozabnemu druženju in prijetnim vtisom, s katerimi smo se srečno vrnili na svoje domove. Besedilo in foto: TM 11 September 2016 Slovesno na praznik Marijinega vnebovzetja Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je bilo že po tradiciji slovesno tudi v cerkvi svete Marije Vnebovzete v Slovenji vasi. Slovesno mašo je daroval prelat Vinko Vegelj ob somaševanju naddekana Marijana Fesla. Svečani dogodek so s petjem obogatili pevci pevskega zbora župnije sv. Martina. V cerkvi svete Marije Vnebovzete v Slovenji vasi je praznično mašo daroval prelat Vinko Vegelj. V pridigi prelata Vinka Veglja smo slišali, da se v današnji družbi vse premalo zavedamo pomena skromnosti in ubo-štva, ki ju upodablja Marija, in da prav tega potrebuje naša družba. Poudaril je, da je Marija polna hvaležnosti in vdanosti, ob tem pa izrazil željo, da bi ljudje na življenje gledali z Marijinimi očmi - z dobroto, vero in ljubeznijo. Dan pred slovesnostjo so se domačini zbrali v gasilskem domu, kjer so izdelali venec iz pušpana in ikebane Slovesnega žegnanja so se udeležili številni občani in vodstvo občine Hajdina z županom mag. Stanislavom Glažarjem na čelu. za ponedeljkovo slovesnost ter pred cerkvijo pripravili prostor za druženje. Slovesnega žegnanja so se udeležili številni domači in okoliški verniki, Hajdinčani pa so se že po tradiciji k praznični maši pripeljali s kolesi. Slo-venjevaške gospodinje in drugi pri- zadevni člani gasilskega in športnega društva ter vaškega odbora Slovenja vas pa so po maši poskrbeli za bogato pogostitev vseh in za prijetno praznično druženje. Besedilo in foto: TM Svečani dogodek so s petjem obogatili pevci pevskega zbora župnije sv. Martina. Letošnji praznični avgustovski dogodek v Slovenji vasi je privabil številne domačine in okoličane ... 12 September 2016 Tradicionalno romanje od Hajdine do Slovenje vasi Romarska pot hajdinskih romarjev se vsako leto 15. avgusta začne pri kapeli na Zgornji Hajdini, od koder jih kolesarska pot pelje čez polje do Gerečje vasi, kjer imajo prvi postanek. Hajdinski romarji se vsako leto podajo na kratko romarsko pot s kolesi, od Hajdine do Slovenje vasi, vedno pa se radi ustavijo v Gerečji vasi. Foto:IL V Gerečji vasi jih leto za letom z veseljem pozdravijo člani VO Gerečja vas in pogostijo z majhnim okrepčilom, da je nadaljevanje poti lažje in je pot do sosednje Slovenje vasi krajša. Romarji se vsako leto udeležijo slovesne maše ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Naj se tradicija le nadaljuje in srečno pot hajdinskim romarjem kolesarjem tudi v prihodnje. MI Spodaj: Za Marijana Fesla, hajdinskega župnika, in njegove goste je v prostorih občine Hajdina župan mag. Stanislav Glažar pripravil krajši sprejem. Foto: arhiv občinske uprave 20 let maševanja Marijana Fesla na Hajdini V faro sv. Martina na Hajdini je pred 20 leti prišel mladi in zagnani duhovnik Marijan Fesel. Priljubljeni domači župnik Pavel Pucko, ki so mu že pojenjale moči, se je prav tako kot farani razveselil ambicioznega sodelavca. Pravijo, da se že na dvorišču pozna, kakšen je gospodar v hiši. Čeprav smo cenili in spoštovali brata duhovnika Pucko, tudi Ivan je svoja upokojenska leta nekaj časa preživljal v Slovenji vasi, so se nove moči kmalu kazale povsod. Ne mine leto, da se ne bi veselili kakšne novosti, obnove in druge pridobitve na cerkvenem področju. Ljudje smo ga vzeli za svojega, ga cenimo in spoštujemo, saj ima tudi sam takšen odnos do ljudi. Odlikujeta ga delavnost in zgledno sodelovanje z drugimi ustanovami v občini, je aktiven član mnogih društev, s katerimi vzajemno sodeluje. Pri vsem tem delu in mnogih drugih obveznostih je v teh letih napredoval v naddekana; ni zanemaril svojega prvotnega poslanstva - oznanjevalca Božje besede in življenja po njej. Je prejemnik občinskega priznanja in mnogih drugih odlikovanj. V župnijskem občestvu s pomočjo svojih sodelavcev vodi številne skupine. Navdušuje nas s svojimi bogatimi pridigami in govori, ki nas spodbujajo in nagovarjajo k še pozornejšemu razmišljanju. Nepozabne so tudi razne prireditve in župnijska romanja v njegovi organizaciji. Spoštovani naddekan! Ker je ta obletnica vašega prihoda na Hajdino šla neopazno mimo župnijskega in občinskega občestva, se vam v imenu vseh, ki vas cenimo in spoštujemo, najlepše zahvaljujem za ogromen vložek in napredek naše skupnosti. MI 13 Prvo srečanje je bilo že popoldne, med potjo na Ptuj. Članice Društva žena in deklet občine Hajdina in farni župnik naddekan Marijan Fesel so pevke povabili na kislo juho, ki so jo skuhale in postregle Angelca Mlakar, Marija Tement, Ida Kraner in Marija Žunkovič, ustaljena tekmovalna ekipa društva, ki se že več let uspešno udeležuje tekmovanj v kuhanju kisle župe v Jakobskem Dolu. Da je bilo v košaricah vedno dovolj odličnega domačega kruha - tudi sadnega, je tudi tokrat poskrbela Marta Sitar. Večerni nastop Plamenk je bil nekaj posebnega, predstavile so se tudi z eno plesno točko. Pri pesmi Domovina se je orosilo oko še tako trdosrčnega poslušalca. Zborovodkinja je k petju povabila tudi občinstvo in dvorana se je ob skupni pesmi napolnila z izjemno pozitivno energijo. September 2016 Plamen iz Kanade po petih letih ponovno zagorel na Hajdini Verjetno se marsikdo še spomni dogodka, ko so I. mitrej na Sp. Hajdini leta 2011 obiskale članice vokalne skupine Plamen iz Kanade, ki jih že 25 let nadvse uspešno vodi naša vsestranska kulturna ambasadorka Marija Ahačič Pollak. Pevke se tega izjemno rade spominjajo tudi zaradi sprejema, ki so ga za njih pripravile ga. Jelka Zupanič in Rimljan-ke iz Društva žena in deklet občine Hajdina. Takratnega druženja tudi Rimljanke niso pozabile in so se za letošnji koncert Plamenk odločile za majhno presenečenje. V slavnostni dvorani ptujskega gradu so jim v rimskih oblačilih naredile špalir, skozi katerega so v nabito polno dvorano vstopile legendarna zborovodkinja, njenih trinajst pevk in pianistka. Neizmerno smo uživali ob nastopu hčera naših rojakov, ki živijo v Kanadi, in nekatere izmed njih ne razumejo ma-ternega jezika svojih staršev. Zato pa odlično izgovarjajo slovensko besedilo in ga v pesmi čudovito podajajo poslušalcem. Nastop je po petih letih ponovno navdušil ptujsko občinstvo, ki se je na koncu stoje z bučnim ploskanjem zahvalilo odličnim pevkam in njihovi zborovodkinji. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak Kako je v četrtek, 25. avgusta 2016, potekalo druženje Plamenk in Rimljank, si lahko ogledate v fotozapisu. Obširnejša predstavitev pa je na spletni strani župnije sv. Martina. Posnetek za spomin na nepozaben večer. Rimljanke so gostjam izročile spominska darilca (šopke nageljnov, ki jih je izdelala Ida Janžel, brošurice o Občini Hajdina v angleškem jeziku, fotografije mitreja in Hajdine ter podobico farnega patrona sv. Martina), s pomočjo katerih bodo svojim domačim lahko predstavile hajdinsko občino in župnijo. 14 September 2016 Ob povratku so se gostje iz Kanade ustavile v hramu hajdinskih kletarjev, kamor jih je popoldne gostoljubno povabil naddekan Marijan Fesel. Občinski kletarji so poskrbeli za gašenje žeje, članice Društva žena in deklet občine Hajdina pa so postregle z domačimi dobrotami. Prvi mož župnije je vse pozdravil s prisrčnim nagovorom in zdravico. S^M^M- j«. AViMa/J^ w Aj/K ilam*i A^ U /U/vW , Namesto kletarjev so tokrat na sodčke posedle kanadske pevke in z zanimanjem spremljale dogajanje v hramu. Nekatere sicer niso vsega razumele, a čutile so, da so sprejete z iskreno prijaznostjo vseh, ki so bili z njimi. Prisluhnile so glasbeniku Mitji Gobcu, organizatorju koncerta, ki je pohvalil zasluge njihove »mame« Marije - ki jih je kot male »cvilčke« pred četrt stoletja začela učiti abecede zborovskega petja. Danes so na skupaj prehojeno pot nadvse ponosne, spomini na šest gostovanj v domovini njihovih staršev, na turnejo po daljni Avstraliji in nastope v Ameriki pa so le del vsega, kar so skupaj preživele ves ta čas, ko se vsak teden srečujejo na vajah, kamor se vozijo tudi več kot 70 km daleč. Mitja Gobec, ki je zaslužen za organizacijo že drugega gostovanja Plamenk na Ptuju, je opravil primerjavo obeh nastopov in poudaril izjemen napredek v kakovosti petja v zadnjih petih letih. Silvestra Brodnjak se je Mariji in njenim pevkam zahvalila za nepozabno druženje v upanju, da se kmalu spet srečamo. Zahvalila se je tudi vsem prizadevnim članicam DŽDOH, naddekanu Marijanu Feslu in hajdinskim kletarjem za gostoljubnost. Foto: TM Vsem zbranim se je za gostoljubnost zahvalila zdaj že zelo dobra prijateljica Hajdinčank Marija Ahačič Pollak, ki povezuje svojo matično domovino in Kanado, v kateri si je pred več kot šestimi desetletji z možem in hčerkama ustvarila drugi dom. Vse življenje je ostala zvesta Sloveniji in je skrbela za kulturno sodelovanje in povezovanje obeh držav. Iz ljubezni do petja, s katerim je začela v ansamblu Avsenik, je ob osamosvojitvi Slovenije ustanovila dekliški zborček, ki danes predstavlja zbor resnih žena in deklet, ki so bile četrt stoletja Marijina razširjena družina. Po moževi smrti je prav v njihovem pevskem druženju našla uteho, da je laže premagala bolečo izgubo svojega življenjskega sopotnika. Po pošti pa je prispela tudi pričujoča pisna zahvala Mariji Pulko in članicam Društva žena in deklet občine Hajdina. 15 September 2016 Ali veste, kaj pomeni beseda LIKUS Kar nekaj sogovornikov sem povprašala, ali poznajo to besedo, pa je bila Haj-dinčanka Rezika Filipaja ena redkih, ki je pravilno odgovorila na moje vprašanje. »To je Literarni klub upokojencev Slovenije, katerega članica sem bila nekaj časa tudi sama,« je dejala in mi pokazala Zbornik, ki je izšel leta 2006 in je v njem objavljenih več njenih pesmi. Rezika Filipaja s svojo pesniško zbirko, izdano leta 2004, in Likusovimi zborniki. Kako je začela in kje je izvedela za ta klub - društvo, ki povezuje slovenske pisce pesmi in proznih besedil, ki spadajo med upokojence? »Po izidu pesniške zbirke Življenje - pesem moja leta 2004 sem se pridružila ptujskim literatom in izvedela tudi za LIKUS. Udeležila sem se njihovega izobraževanja na Pohorju, spoznala Zmaga Rafolta in veliko somišljenikov, ki so v upokojenskih letih radi zapisali in objavili svoje spomine.« Zakaj je nehala sodelovati? »Ker je bilo treba hoditi na srečanja v Maribor, mi je to predstavljalo problem, saj nisem imela svojega prevoza, mladih pa nisem hotela obremenjevati s prošnjami, da bi me peljali in čakali name, saj so delavnice včasih trajale več ur.« LIKUS, ki ima sedež na Loški ul. 10 v Mariboru, člane pa po vsej Sloveniji, deluje že več kot 27 let. Izšlo je 26 zbornikov, sedemindvajseti bo zagledal luč sveta v novembru. Običajno so za posamezen letnik izdali po tri knjige, zadnja leta pa se nekoliko čuti upad članstva, ki je v povprečju staro okoli 86 let. Vsebina je zelo raznolika, odvisna od vsakega posameznika. Največkrat so to pripovedi, ki bi jih pisci želeli zapisane v knjigi ohraniti za svoje kasnejše rodove. Nekateri člani objavljajo svoje prispevke že skoraj od samega začetka in je gradiva že za Na sestanku ožjega uredniškega odbora 27. zbornika LIKUS so tvorno sodelovali predsednik Dejan Čegovnik (levo), nasproti njega urednik Andrej Štrus in lektorica, akademikinja dr. Zinka Zorko. pravo knjigo. Dejan Čegovnik, ki je predsedovanje LIKUS-a prevzel po Andreju Štrusu, oba pa sta nasledila ustanovitelja, žal že pokojnega Zmaga Rafolta, si prizadeva za vključevanje mlajših upokojencev. Nekateri starejši člani sčasoma opuščajo pisanje, še vedno pa radi preberejo to, kar so objavili drugi avtorji. V letošnjem zborniku bo sodelovalo pet piscev, starejših od 90 let. Z Reziko Filipaja sva razmišljati, kako bi bilo, če bi se tudi na Hajdini povezali avtorji, ki so svoja dela že objavili v pesniških zbirkah, in tisti, ki pišejo za svojo dušo, ki bi se sestajali, prebirali svoja dela, se učili pisati pod vodstvom usposobljenih mentorjev in bi svoje tekste tudi objavljali. Mogoče bi nam Hajdinčan odstopil kako stran, dve za literarne prispevke, saj je bilo uredništvo vedno dojemljivo za pobude bralcev. Mogoče bi nas bili, kot likovnike, pripravljeni vzeti »pod streho« v Osnovni šoli Hajdina? Mogoče bi naši literarni avtorji v občini združili svoje moči in v okviru LIKUS-a skupaj izdali kako pesniško zbirko? Mogoče bi v občini povezali likovnike in literate in izdali ilustrirano knjigo? Čudovito bi bilo, če bi pritegnili k sodelovanju tudi tiste, ki se na pisano besedo spoznajo po strokovni plati in jim ni treba več hoditi v službo. Prav ste prebrali. Mislili sva na upokojene učitelje slovenskega jezika, ki bi svoje tretje življenjsko obdobje lahko oplemenitili s tem, da bi namesto učencem v šolskih klopeh nekaj svojega bogatega znanja posvetili svojim upokojenim vrstnikom. PRVO SREČANJE BO 6. OKTOBRA V GOSTILNI OLGA NA HAJDINI Idej je zagotovo veliko, zato s tem prispevkom dajem pobudo, da bi se v četrtek, 6. oktobra 2016, ob 17. uri na kavi v Gostilni Olga srečali vsi tisti, ki jih veseli pisanje, pa tudi, če niso še nikoli nikjer nič objavili. Za kakršno koli dodatno pojasnilo me lahko pokličete po tel. 040 258 964 ali se oglasite po el. pošti: silvestra.brodnjak11@gmail. com. Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak 16 September 2016 Hajdinski likovniki na Vurberku Letošnji dan državnosti so člani Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina preživeli v družbi svojih likovnih prijateljev iz TD Vurberk in članov likovnih sekcij iz okolice Maribora ter Radelj ob Dravi. Potekala je že II. likovna kolonija, ki je pritegnila že mnogo večje število udeležencev kot prvo leto. Nastalo je več zanimivih motivov, odvisno od tega, kako dolgo že kdo drži v roki čopič in paleto. Dogovorjeno je, da bodo vsa ustvarjena dela predstavljena na skupinski razstavi, ki bo odprta 15. oktobra 2016 na Vurberku, Hajdin-čani pa si jih bodo lahko ogledali na IV. skupinski razstavi ob občinskem prazniku. Na posnetku so udeleženci letošnje kolonije, Hajdinčanke pa držijo v roki Šopek prijateljstva, ki ga je tajniku TD Vurberk in pobudniku za ponovno oživitev likovne sekcije v tem kraju, Janezu Toplaku, ob predsednici Ceciliji Bernjak izročila najmlajša članica hajdinske sekcije Ajda Fajfar. SB Ob dnevu državnosti na Vurberku druženje prijateljev likovnikov Foto: SB PREGLEDNIK Kljub dopustom so bili v naših kulturnih društvih in društvih žensk zelo aktivni, saj so se udeleževali prireditev in izvajali razne aktivnosti tudi doma. KPD STANE PETROVIČ HAJDINA Ljudski pevci in pevke so sodelovali na prireditvah na povabilo. Druge sekcije so imele počitnice in si pridobivale energijo za uspešen začetek nove sezone. KDSKORBA Tudi v Skorbi so bili kljub poletju aktivni. Odrasla gledališka skupina je bila na gledaliških poletnih pripravah na Primorskem. Pevke so izvedle v poletju nekaj nastopov. Prepevale so na prireditvah v Vidmu, Kidričevem, na Turniščah, v Stopercah in Ormožu. V avgustu so bile na strokovni ekskurziji po Slovenskih goricah. V KD Skorba so skupaj z VO Skorba pripravili poletne delavnice za otroke. Prvi del so izvedli v juniju, ko so bile šiviljske in likovne delavnice. Ogledali so si tudi risanke v Mestnem kinu Ptuj. Drugi del delavnic je bil v avgustu, ko so iskali skriti zaklad in si pekli koruzo. Člani društva so se udeležili vaškega kolesarskega trima ob koncu avgusta. KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE Štajerski frajtonarji so nastopali na raznih prireditvah. Pripravljajo se na novo sezono, ko jih čaka veliko nastopov in prireditev. Prav tako so bile 10. 7. 2016 na prireditvi Tak smo delali nekda v Margečanu na Hrvaškem. Od 14. do 17. 7. 2016 so sodelovale na prireditvi Antični dnevi v Omišalju na otoku Krku. 29. 7. 2016 so kuhale »prleški pisker« v Juršincih. 13. 8. 2016 so kuhale ajmoht v Leskovcu. Od 18. do 21. 8. 2016 so na rimskih igrah na Ptuju pripravljale rimsko večerjo za goste. 25. 8. 2016 so pred koncertom in po njem pripravile pogostitev za pevke skupine Plamen iz Toronta v hramu kletarjev na Hajdini. DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE Članice društva so se ob sredah dobivale in kolesarile po bližnji in daljni okolici. V juliju so izvedle že tradicionalni Anin piknik na igrišču v Hajdošah. V avgustu so se odpravile na ekskurzijo na Gorenjsko. Sodelovale so tudi na tradicionalnem vaškem kolesarjenju, ki ga je organiziral VO Hajdoše, in pripravile sladke dobrote. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS Članice DŽD Gerečja vas so v poletnih mesecih individualno nabirale in sušile zelišča ter zdravilne rastline v okviru letošnjega celoletnega projekta. V avgustu so se udeležile 2. tekmovanja v kuhanju ajmohta v Leskovcu. MePZ DŽD Gerečja vas je v začetku septembra začel svoje redne vaje v novi sezoni in tudi že gostoval. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA Članice DŽD občine Hajdina so bile tudi v poletnih mesecih v polnem zagonu. 2. 7. 2016 so sodelovale na državnih ženskih kmečkih igrah v Škocjanu na Dolenjskem. 10. 7. 2016 so bile na prireditvi Jakobska kuhla v Jakobskem Dolu v Slovenskih goricah. DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI Julij in avgust sta bila za članice dopustniška. Članice so imele nekaj krajših srečanj. Pripravila: Hilda Bedrač 17 September 2016 NAPOVEDNIK Člani društev in sekcij so si v poletju nabrali novih moči za start nove sezone prireditev, nastopov in drugih aktivnosti. KD SKORBA Člani gledaliških skupin bodo začeli jesenske vaje za novo sezono. Pripravili bodo novo gledališko predstavo. Pevke v jeseni praznujejo 20-letnico delovanja. Nastopile bodo na prireditvah doma in izven občine. Pripravili bodo proslavo ob 20-letnici KD. Jeseni bo na vasi tudi vaška trgatev s prireditvijo Skorba trga in preša, na kateri bo sodelovalo tudi KD. KPD STANE PETROVIČ HAJDINA Ljudski pevci bodo v oktobru gostovali v Izoli, kjer bodo imeli tri koncerte. Likovna sekcija bo začela likovne delavnice konec septembra. Lutkovna sekcija je že začela izdelavo lutk za novo igrico v novi sezoni. Ljudske pevke se bodo udeleževale prireditev, na katere bodo povabljene. KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE Z vajami bodo začele vse skupine Štajerskih frajtonarjev in skupina plesalk. Začeli bodo priprave na prireditev Štajerska frajtonarica, ki bo v začetku novembra. Nastopali bodo na prireditvah in srečanjih. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA V septembru bodo sodelovale na rimskih dnevih v Zagrebu. Izvedle bodo trganje koruze in že tradicionalno kožuhanje. DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE V septembru imajo predviden obisk Občine Šentilj, kjer se bodo odpravile na keltsko pot. Vsako sredo se bodo odpravile na kolesarjenje. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS V začetku septembra bodo nadaljevale delavnice embali-ranja že izdelanih mil. Organizirale bodo predavanje o zdravilnih zeliščih in rastlinah, ki so jih spoznale tudi na pohodu po haloških gričih. V oktobru bodo izvedle delavnice izdelave naravnih mazil. DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI Septembra načrtujejo potepanje po Halozah. Odpravile se bodo v Lešje pri Majšperku na popoldanski piknik k nekdanji sovaščanki Elviri Janžekovič, ki si ureja avtokamp. Organizirale bodo tudi predavanje Teje Lovrec iz društva Varuhi semen iz Maribora na temo zbiranja avtohtonih semen. V oktobru bodo izvedle kuharsko delavnico na temo zdrave prehrane z Darinko Gostečnik. Srečale se bodo z Darkom Vernikom, vodjo Semenarne Ptuj, in Ano Vovk Korže z Univerze v Mariboru (oddelek geografije) na temo zasnove domačega vrta. Pripravila: Hilda Bedrač Z vami v novo šolsko leto 2016/17 Ravnateljica Vesna Mesarič Lorber Foto: Črtomir Goznik Počitnice so se iztekle, sonce ne pripeka več s tako močjo, veter in dež pa že napovedujeta jesenski čas. Šola nas spet vabi k resnemu in odgovorne- mu delu. Ponovno se podajamo na enoletno odkrivanje novih znanj, razvijanja sposobnosti, gradnje medsebojnih odnosov... Verjamem, da smo pripravljeni na sodelovanje v novem šolskem letu, ki se je pravkar začelo. K dobremu sodelovanju lahko veliko prispevamo s tem, da se zjutraj drug drugemu nasmehnemo, se pozdravimo, odgovorno opravljamo svoje dolžnosti in obveznosti, pomagamo drug drugemu pri učenju, smo prijazni in spoštljivi do vseh, še posebej pa do tistih, ki potrebujejo pomoč. Naj ne bo nihče na šoli osamljen, pozabljen, neuspešen ali izločen. Šolo v tem šolskem letu obiskuje 242 učencev, ki so razporejeni v 13 oddelkov. Med njimi je tudi 32 prvošolčkov. Verjamem, da se bodo pri nas dobro počutili in da bo hajdinska šola postala njihov drugi dom. Veseli me, da v Občini Hajdina tako župan kot svetniki prisluhnejo našim željam in potrebam ter nam pomagajo uresničevati vse tisto, kar je povezano s finančnimi sredstvi. V šoli in vrtcu smo hvaležni za vse, kar nam je bilo namenjeno. Tako smo lahko med počitnica- mi polepšali dve učilnici, v katerih smo uredili strope, novo razsvetljavo in ju na novo preple-skali. Opremili smo tudi učilnico 5. razreda z novimi mizami in stoli. Tudi šolska knjižnica je doživela manjšo prenovo. Prepleskali smo ji zidove, uredili razsvetljavo in jo obogatili z novimi knjižnimi policami. Tako bo gotovo še bolj pritegnila naše mlade bralce. Ob koncu mi ostanejo še želje. Dragi učenci in učenke. Želim vam veliko uspeha v novem šolskem letu in prijetnega počutja v šoli. Verjamem, da je vsakokratno učenje naporno in se zdi odveč, vendar znanje omogoča uresničitev vaših sanj, želja in pričakovanj, ki jih prinaša prihodnost. Ob znanju ne pozabite, kako pomembno je, da sledite vrednotam odgovornosti, zaupanja, strpnosti, prijateljstva in spoštovanja. Tako gradimo našo mavrico vrednot; želim si, da bi kar najbolj zasijala, tudi izven šole. Spoštovani starši. Vljudno vas vabim k sodelovanju. Povezujejo nas skupni cilji in le s sodelovanjem jih bomo lahko uresničevali. Veselim se srečanja z vami, vaših pobud, predlogov in iskrenih pogovorov. Vabim vas, da skupaj ustvarjamo podobo, ki nam bo ob koncu šolskega leta v navdih in veselje. Želim si tudi dobrega sodelovanja z občani Občine Hajdina in z društvi kakor tudi z Občino Hajdina. Doslej je bilo to sodelovanje prijetno in uspešno. Naj bo tudi v prihodnje tako. Verjamem, da bo to šolsko leto, ki je pred nami, zanimivo, pestro in polno doživetij. Vesna M. Lorber, ravnateljica OŠ Hajdina z enoto Vrtec 18 September 2016 32 prvošolcev na OŠ Hajdina V četrtek, 1. septembra, na prvi šolski dan, je bilo živahno tudi na OŠ Hajdina, ko so se učenci in starši že zjutraj zbrali pred šolsko zgradbo, kjer jih je nagovorila ravnateljica Vesna Mesarič Lorber. Predstavila je letošnje aktualne podatke, povedala, da imajo v novem šolskem letu 242 učencev, od tega 32 prvošolcev, učenci pa so razporejeni v 13 oddelkov. Na sprejemu prvošolcev se je učen- obiskal v 1. a in 1. b razredu, kjer so cem in staršem pridružil tudi župan nastali tudi prvi skupinski posnetki. občine Hajdina mag. Stanislav Gla-žar in jim zaželel dobrodošlico v šoli, predvsem pa ustvarjalno, uspešno in varno šolsko leto. Prvošolce je župan 19 September 2016 Poskrbimo za varnost otrok v prometu Nov prometni znak šolska pot, digitalizacija načrtov šolskih poti, nove Smernice za šolske poti Javna agencija RS za varnost prometa je letos izdala nove Smernice za šolske poti in dodatno usposobila predstavnike občin, učitelje in policiste za urejanje šolskih poti in pripravo načrtov. V številnih občinah bodo prostovoljci varovali otroke v prvih šolskih dneh na najbolj izpostavljenih mestih, želimo pa si vzpostaviti tudi šolsko prometno službo na več OŠ. Za 20 osnovnih šol bo izvedena prenova načrtov šolskih poti in z občinami, izbranimi na javnem pozivu, tudi digitalizacija načrtov šolskih poti na spletnem portalu in mobilni aplikaciji. Petnajst občin je prejelo v uporabo brezplačne prikazovalnike hitrosti »Vi vozite«, vsi prvošolci pa bodo dobili knjižice Prvi koraki v svetu prometa. V sodelovanju s partnerji bo Agencija organizirala še druge dejavnosti, tudi lutkovne predstave, z namenom izobraževanja o prometni varnosti. Letošnja novost pa je tudi nov prometni znak šolska pot, kar 30 triopanov šolska pot bo AVP v sodelovanju z občinskimi SPV postavila v okolici šol. V letu 2016 so slovenske ceste terjale že tri smrtne žrtve in 16 hudo poškodovanih med otroki do 15. leta starosti, med umrlimi so bili dva predšolska otroka kot potnika in en šolski kot kolesar v prometu. V povprečju v zadnjih letih v prometnih nesrečah sicer umrejo trije otroci do 15. leta, pogosto kot potniki v vozilih, in prav prometne nesreče so vodilni vzrok prezgodnje umrljivosti otrok in mlajših odraslih. Javna agencija RS za varnost prometa zato v luči novega šolskega leta opozarja vse udeležence v prometu na še več pozornosti in dosledno upoštevanje prometnih predpisov. Otroci promet doživljajo drugače. So manjši, ne vidijo čez parkirana vozila in druge ovire, imajo manjši vidni kot in manj opazijo. Do 10. leta še ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu, pogosto preusmerjajo pozornost, pozabijo na pravila, pri hoji in teku še niso dovolj spretni, obvladovanje kolesa pa je bolj zahtevno. Težje ocenijo oddaljenosti in hitrosti vozil, smeri zvoka, zamenjujejo levo in desno ter se še ne zmorejo primerno odzivati v prometu. Za več informacij priporočamo, da obiščete tudi spletne strani www.avp--rs.si ali Portal SPV www.avp-spv.si, na katerih so dostopna tudi preventivna gradiva. Pripravila: Mateja Markl O REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA_____ Sektor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Priporočila staršem in drugim odraslim, da poskrbijo za varnost otrok: 1. mlajši otrok (do 7. leta starosti pa tudi kasneje v zahtevnejših ali novih prometnih situacijah) potrebuje spremstvo odraslega; 2. prvošolci in drugošolci morajo imeti obvezno rumeno rutico in kresničko skozi celo šolsko leto; 3. otroci naj uporabljajo načrtovane šolske poti, s katerimi se seznanijo v šoli in v sodelovanju s starši; 4. otroka odrasli poučimo in vzgajamo, katera šolska pot je varnejša in kako ustrezno varno ravna; 5. otrok hodi po pločniku ali ob levem robu cesti- šča; če ni pločnika, cesto prečka samo na označenem prehodu za pešce ali pri zeleni luči na semaforju ter vedno preveri (levo-desno-levo), ali je pot prosta; 6. starejši otroci naj poskrbijo za svojo vidnost in upoštevanje prometnih predpisov ter naj ne uporabljajo mobija v prometu; 7. otroci morajo biti med vožnjo vedno pripeti z varnostnim pasom in glede na višino (do 150 cm) nameščeni v ustrezen otroški varnostni sedež; 8. na šolskem prevozu otroci sedijo vsak na svojem sedežu pripeti z varnostnim pasom in torbico na tleh poleg sebe; 9. na kolesu morajo imeti otroci obvezno kolesarsko čelado, saj bistro glavo varuje čelada; 10. otrokom smo s svojim ravnanjem zgled, zato poskrbimo, da smo vedno pripeti, strpni in skrbni do drugih udeležencev v prometu. 20 September 2016 Napolnile so se igralnice vrtca Najdihojca na Hajdini Počitnice, čas, ki ga nestrpno čakamo vsi in ki se ga zaradi dogodivščin na domačem dvorišču, v termah, na morju ali v planinah veselijo tudi otroci, so končane. Kljub temu da je bilo v poletnem času v vrtcu Najdihojca na Hajdini manj otrok, je bilo vzdušje veselo. Otroci so spoznavali in podoživljali različne poletne vsebine in se veselili bivanja na prostem. Skupaj z vzgojiteljicami so poiskali zavetje pred vročim soncem ter se predajali igri in druženju z vrstniki. Svojevrstno doživetje in prijetno ohladitev je zagotovo predstavljala igra z vodo in čofota-nje v njej, vse skupaj pa so spremljali vriski otrok in njihov smeh. Po poletnih počitnicah in razigranem poletju so se igralnice ponovno napolnile. Letošnje šolsko leto smo začeli s 131 otroki, ki smo jih razporedili v sedem igralnic. Veseli smo, da iz leta v leto število otrok v vrtcu raste. Prav tako smo veseli, da smo omogočili varstvo vsem občanom naše občine, ki so se prijavili na razpis; tako je septembra v naš vrtec zakorakalo 35 novincev. Razporedili smo jih po pravilniku, ki določa staroste okvire in število otrok v posameznem oddelku, ter oblikovali homogene, heterogene in kombinirane oddelke. Vsaka skupina nudi otrokom svojevrstne prednosti, ki jih bomo zagotovo izkoristili. Zagotovo bomo izkoristili tudi možnosti, ki se nam ponujajo v naši občini: športna igrišča, gozdove in travnike, ki nas obdajajo, sodelovanja z društvi in podjetji, ki se na naše želje odzovejo in nekateri celo sami predlagajo sodelovanje. Pred nami je torej novo šolsko leto, polno izzivov in dogodivščin. Potrudili se bomo, da bomo vsakemu otroku nudili to, kar potrebuje, da se bo razvijal in napredoval. Pri tem si želimo podpore in aktivnega sodelovanja s starši, kajti skupaj zmoremo več in bolje. Veliko nasmejanih in veselih dni v našem vrtcu želimo vsem otrokom in njihovim staršem! Viktorija Vrabl, pomočnica ravnateljice za Vrtec Poletno-jesenski utrinki iz vrtca Foto: arhiv vrtca 21 Kuža Pazi na obisku Učence 1. in 2. razredov je že drugi šolski dan obiskal kuža Pazi. Nekateri učenci so ga lahko srečali zjutraj pred šolskim vhodom, drugi so ga spoznali v učilnici. Opozoril jih je na uporabo rumene rutice, s katero učenci poskrbijo, da so v prometu vidni. Povedali so mu, da že poznajo nekaj skupaj z njim so se ponosno posta-prometnih pravil: da morajo hoditi po vili pred fotoaparat. Za konec so mu pločniku, cesto prečkati na prehodu ubrano zapeli pesmico Kuža pazi. za pešce in da poznajo pomen luči na semaforju. Učencem je bil obisk všeč, Razredničarke 22 September 2016 Knjigovanje 2016 Društvo slovenskih pisateljev je v sodelovanju z Bralnim društvom Slovenije, Društvom Bralna značka Slovenije - ZPMS in IBBY Slovenija letošnje šolsko leto ponovno objavilo natečaj Knjigovanje 2016 z naslovom Moj najljubši slovenski književni lik. Natečaj je bil namenjen otrokom vrtcev in učencem osnovnih šol v Sloveniji in zamejstvu. Otroke in učence so povabili, da v vrtcu oziroma šoli izdelajo ročno lutko ali marioneto najljubšega slovenskega knjižnega junaka in pošljejo njeno fotografijo ter na kratko opišejo, zakaj so se odločili ravno zanj. Izmed vseh prispelih predstavitev je komisija izbrala deset najboljših lutk v dveh kategorijah: I. vrtec in OŠ do 5. razreda, II. OŠ od 5. do 9. razreda. Tekmovanja so se udeležili trije učenci 6. razreda, Alen Lončarič, Tadej Murko in Blaž Obreht, ki so izdelali marionetno lutko Trdonje. Na letošnjem natečaju je sodelovalo več kot 60 šol in vrtcev iz Slovenije in zamejstva. Komisija v sestavi dr. Jelene Cvetko Sitar, dramaturginje, lutkovne režiserke in publicistke, dr. Aksinje Kermauner, pisateljice ter specialne in rehabilitacijske pedagoginje, Jane Kolarič, pisateljice, pesnice, dramatičarke, lutkarice in prevajalke, Andreja Predina, pisatelja, publicista, glasbenega kritika in fotografa, ter mag. Savine Zwitter, profesorice angleškega in slovenskega jezika in književnosti ter biblio- tekarke, je izmed prejetih fotografij lutk izbrala 16 najboljših. NAGRAJENCI NATEČAJA KNJIGOVANJE 2016 I. stopnja 1. Podružnična šola Krtina OŠ Dob, Kamniška Veronika, 1. k razred, mentorica: Anja Kokalj 2. POŠ Kojsko, serija lutk sovica Oka, Luna, zvezdica Zaspanka itd., 1. r., mentorica: Alenka Stres 3. Vrtec Bled, Nana, mala opica, Meta Pintar, mentorica: Polona Bol-čina 4. Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona, serija lutk Marionete, mentorica: Mihaela Plemenič 5. OŠ Videm, Jelka z dežnikom, Zoja Grula, 3. b, mentorica: Anica Topolo-vec 6. OŠ M. Konšaka, pek Mišmaš, Ana Rojs, 3. b, mentorica: Nina Tomšič 7. OŠ Dornberk, Miškolinka, Maja Faganel, 3. a, mentorica Leonida Gre-gorič 8. OŠ. A. Gradnika Repentabor Italija, Miška, Jan Starich, 2. r., mentorica: Raja Perič 9. OŠ Polje Ljubljana v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana, enota Polje, serija lutk 1. razredov, mento- rici: Jana Maja Valentinčič in Marjana Moškrič 10. OŠ Sečovlje, serija lutk Bobek in barčica, 3. r., mentorica: Urška Kerin 11. stopnja 1. OŠ Simona Jenka Kranj, podružnica Center, Dajnomir, Matic Finž-gar, 6. c, mentorica: Nataša Herlec 2. OŠ Vide Pregarc, Ljubljana, Pehta, Vildana Pemperovič, 7. a, mentorica: Maja Žura 3. OŠ Bogojina, Rožle, Tajda Prelič, 7. a, mentorica: Marjetka Erdelj 4. OŠ Dolenjske Toplice, Mojca, Eva Fabjan, 8. a, mentorica: Mateja Hočevar 5. OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen, Podružnica Štanjel, serija lutk, 5. r., mentorica: Dunja Perič 6. OŠ Hajdina, Trdonja, Alen Lončarič, Tadej Murko, Blaž Obreht, 6. r., mentorica: Tatjana Lukovnjak Učenci so se 21. junija 2016 udeležili slavnostne podelitve priznanj na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. Zaradi velikega števila zares kakovostnih lutk so se organizatorji odločili, da v jeseni povabijo prav vse sodelujoče na odprtje razstave najboljših lutk na 32. slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani v sredo, 23. 11. 2016, ob 11. uri. Ob tem bo tudi lutkovna uprizoritev ter srečanje vseh sodelujočih ustvarjalcev in lutk v dvorani Duše Počkaj. Tatjana Lukovnjak A kcija Pokloni zvezek 2016 Slovenska karitas nas je že osmo leto vabila k podpori in sodelovanju v akciji Pokloni zvezek. Z akcijo smo želeli zbrati čim več zvezkov za socialno ogrožene otroke in učence istočasno spodbuditi k solidarnosti z vrstniki. Tudi na naši šoli smo se odločili, da pomagamo socialno ogroženim družinam in s podarjenimi zvezki vsaj malo olajšamo finančno breme že tako preobremenjenih staršev. Na OŠ Hajdini smo zbrali več kot 140 zvezkov in s tem pokazali, da smo solidarni in da znamo stopiti skupaj. Vsem učencem in zaposlenim se zahvaljujem za podarjene zvezke. Bojana Mlakar 23 September 2016 Zaključna ekskurzija v akvarij-terarij V sredo, 8. junija, smo se z učenci prvih razredov z vlakom podali v štajersko prestolnico. Tam smo najprej obiskali Akvarij-terarij, kjer nam je tamkajšnji oskrbnik Matej povedal, da imajo pri njih več kot 30 akvarijev, v njih pa več kot 100 različnih rib. Matevž Teja Otroke so najbolj pritegnile mesojede piranhe in najrazličnejše vrste kač, med katerimi najdemo tudi najbolj strupene na svetu. Tisti najpogumnejši so lahko kačo tudi pobožali, in teh je bilo zelo veliko. Ob koncu ogleda so si lahko kupili tudi spominek. Nato smo se sprehodili po mariborskem parku vse do Treh ribnikov, kjer smo opazovali račke in ribe. Šli smo tudi okrog prvega ribnika, ki ima čudovit vodomet. Tam smo pojedli sladoled, nato pa se odpravili proti igralom, kjer smo imeli tudi daljši postanek. Otroci so tam zares uživali, zato nad vrnitvijo niso bili preveč navdušeni. Ko smo se vrnili na železniško postajo v Kidričevem, so otroke že čakali njihovi starši. VTISI UČENCEV 1. B RAZREDA Super mi je bilo, ko smo šli na sladoled. Vesela sem bila tudi, da smo šli z vlakom, da nismo šli peš. (TIARA PODHOSTNIK) Všeč mi je bilo, da sem lahko božal kačo. Bili smo tudi pri Treh ribnikih. (NICK HORVAT) Ko sem jedla sladoled, je bilo zabavno. Na vlaku mi je bilo tudi všeč. (ZALA VIDOVIČ) Bila sem v akvariju-terariju. Tam sem lahko božala kačo. Tam smo jedli sladoled in lahko smo si kupili spominek. (ŽIVA MATJAŠIČ) V akvariju so mi bile zelo všeč piranhe. Zabavno se je peljati z vlakom. Všeč mi je bilo, ko smo videli kače in ko smo hranili some. Všeč mi je bilo, ko nam je učiteljica kupila sladoled. (MATEVŽ PEKLAR) Meni je bilo najbolj všeč, ko smo šli na igrala in ko smo šli na vlak. (ALJAŽ FOSTNARIČ) Na izletu so mi bile všeč kače in da smo šli na sladoled. (REA KUČA BELŠAK) Super mi je bilo, ko smo šli na sladoled. V akvariju sem božala kačo in bila je zelo mehka. Nič me ni bilo strah. (EMA PREMZL) Meni so bile najbolj všeč kače in videl sem želve. Kače so mi bile všeč, ker jih lahko malo božam, ampak samo tiste, ki niso nevarne. (LUKA VAUDA) Šli smo v akvarij in božali smo kačo. Šli smo do ribnika, hranili smo ribice. Na igralih je bilo fino. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli k ribniku. (HANA VAUPOTIČ) Mi smo bili v Mariboru. V terariju smo videli piranhe. Bili smo tudi v parku. (MATEJ PANIKVAR) Šli smo v akvarij in tam videli kačo in želve in imeli so tudi igračke. (VANESA GREIF) Nekega sončnega jutra smo se odpravili na železniško postajo. Tam smo odšli na vlak. Prišli smo iz vlaka, potem pa smo se odpravili v akvarij-terarij. Odpravili smo se k ribniku in smo se sprehajali okoli ribnika. Potem smo šli v park in na sladoled. Tam smo bili zelo dolgo in smo se zelo zabavali. Nato smo se odpravili. Šli smo čakat vlak. Ko je prišel vlak in smo šli na vlak, smo se malo vozili, potem pa smo prišli na železniško postajo. (TEJA KARO) Razredničarka Bojana Mlakar Luka 24 September 2016 Zaključna ekskurzija šestošolcev V četrtek, 16. 6. 2016, smo se šestošolci in njihovi sorazredničarki odpravili na zaključno ekskurzijo v Prekmurje. Najprej smo se ustavili v Doživljajskem parku Vulkanija. Spoznali smo njegovo maskoto - krtka Olija, ki je dobil svoje ime po kamnu olivinu. V spremstvu prijazne vodnice smo se sprehodili po magmatskem rovu, kjer nam je Oli puščal sporočila. Ogledali smo si tudi zanimiv film o nastanku Zemlje. Nato smo se z dvigalom spustili 6000 m pod zemljo - v središče vulkanskega kraterja. Izvedeli smo veliko novih informacij in uživali v predstavitvenem filmu z zanimivimi zvočnimi in svetlobnimi efekti. Nato smo se v bližnji usnjarni z Olijevim kuharskim vajencem seznanili s praktičnimi primeri izdelave sedimentnih in magmatskih kamnin. Naša naslednja postaja je bil grad Grad. Čeprav ga je že dobro načel zob časa, nas je prevzela njegova mogočnost, saj je bilo v njem kar 365 sob. Na grajskem dvorišču smo se v sproščenem vzdušju pomerili v družabnih igrah. Žal pa se je ekskurzija zame nesrečno končala; ko sem hotela fotografirati učence pri metanju obročev, sem se spotaknila in si zlomila nogo. Namesto v Europarku (zadnja postaja naše ekskurzije) sem pristala v UKC Maribor. Na tem mestu se zahvaljujem gospema Marjeti Rebernak Žumer in Suzani Kancler Žumer za vso pomoč in podporo; lepo je vedeti, da ti nekdo stoji ob strani in ti pomaga. Hvala za vso skrb in pomoč! Tatjana Lukovnjak Osmošolci na zaključni ekskurziji Na zaključno ekskurzijo smo se podali na Gorenjsko. Ogledali smo si kulturne in naravne znamenitosti Bleda, tudi jezero, ki je pomembna turistična točka, do katerega se turisti prepeljejo z blejsko posebnostjo, čolnom - pletno. Naslednja točka je Blejski grad, ki se dviga 139 m nad gladino Blejskega jezera. Najbolj pa smo uživali v pustolovskem parku, kjer smo se pod vodstvom inštruktorjev dvignili na doživljajsko popotovanje prek posebej urejenega plezalnega poligona, ki je zgrajen med krošnjami dreves. Vsak je izbral sebi primerno težavnostno stopnjo. Poligon sestavlja pet različnih poti z enainosemdesetimi plezalnimi pustolovščinami. Za konec pa smo se posladkali še z znano blejsko kremšnito. Za nas je bil to najlepši izlet. Učenci 8. r. in razredničarki Sedmošolci na Koroško 16. 6. 2016 je 7. razred najprej obiskal turistični rudnik v Mežici. S pravim rudarskim vlakom smo se opremljeni z rudarskimi čeladami in oblačili ter lučmi odpeljali v podzemlje Pece. Vodnik nam je predstavil zgodovino rudarjenja in s pomočjo razstavljenih eksponatov smo doživeli pravi »knapovski šiht«. Po ogledu rudnika smo se odpravili še na Prežihovo domačijo, imenovano Prežihova bajta, ki je preurejena v spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Prežihova bajta je tudi etnografsko zanimiva - značilna kmečko delavska koroška stavba. O Prežihovem delu pa pričajo življenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju. Malico in zaključek izleta smo imeli ob idiličnem Ivarčkem jezeru. Andreja Novak fi IH)' REPUBLIKA SLOVENIJA M 41 S T R5TUO ZA IZQ BRAŽEVANJE, znanost in Sport Naši učenci na boksu v GYM-u V juniju smo se z učenci v okviru Zdravega življenjskega sloga udeležili treninga boksa v GYM-u Dejana Zavca. Trening je potekal pod nadzorom treh trenerjev. Vsak trener je vodil svojo skupino, v katerih so izvajali različne oblike vadbe. Učenci so skupino menjali na vsakih 15 minut. V 1. skupini so učenci izvajali udarce na boksarske vreče, v 2. so delali v parih, kjer so nakazovali udarce, medtem ko je tretja skupina delala tehniko udarcev. Učenci so bili po vadbi vidno utrujeni, a kljub vsemu nad treningom zelo navdušeni. Žal smo ostali brez skupne fotografije z Dejanom Zavcem, ki je bil odsoten. Besedilo in foto: Rok Marinič 25 September 2016 Izlet na Veliko planino Med počitnicami smo se z družino odpravili na izlet na Veliko planino. Na začetku poti smo se peljali z gondolo. Pot je bila kar strma, gondola pa je vozila zelo hitro. Nato smo pot nadaljevali peš po kamniti poti do vrha planine. Med potjo smo občudovali čudovit razgled in gorske cvetlice. Obiskali smo tudi pastirsko vas in spoznali pastirje, ki se imenujejo planšarji. Poskusili smo tudi ajdove žgance z ocvirki in kislo mleko. To so nekoč jedli pastirji vsak dan, ker drugega na planini ni bilo. Ogledali smo si notranjost pastirske hiše. Po planini se pase veliko kravic, ki sem jih lahko pobožala. Prav nič se niso bale, saj so navajene na ljudi. Izlet mi je bil zelo všeč, zato se bomo še vrnili. Manca Sitar, 3. b Dogodek s počitnic Jaz, babi, dedi, botrica in bratranec smo bili na morju v Umagu. Bilo je lepo vreme, imeli smo se super. Ko sem se vrnila domov, me je pričakalo presenečenje. Mami mi je preuredila sobo. Pričakali so me nova preproga, stol in tapete. Bila sem zelo vesela. Vita Pavlinek, 3. b Na morju Med počitnicami sem bil na morju v Biogradu. Bilo je veliko lepih plaž. Vsak dan sem se kopal, potapljal in nabiral školjke. Voda je bila včasih topla, včasih pa ledeno mrzla. Ob plaži je bilo zelo veliko stojnic. Ob večerih smo se sprehajali mimo njih. Na stojnici sem si kupil rolko. Imam veliko željo, da bi se naučil zelo dobro rolkati. Praznovali smo tudi rojstni dan moje sestre. Na njen rojstni dan je bila Biogradska noč in dolg ognjemet. Peljal sem se s podmornico in s trajektom. Veliko sem fotografiral. Šli smo tudi v Zadar. Tam smo si ogledali morske orgle in muzej iluzij. Brin Kozel Tole, 3. b Na počitnicah Zadnji šolski dan sem pospravila torbo, pokazala mamici in atiju spričevalo in medaljo zlati sonček. Naslednji dan smo odšli na morje, kjer smo ostali štiri dni. Tam sem veliko plavala in skakala s pomola. S prijatelji na morju smo se najraje igrali skrivalnice. Ko smo prišli domov, sem se z dedkom in babico dogovorila, da gremo nazaj na morje. Z bratom Simonom, dedkom in babico smo bili nekaj časa sami, čez nekaj dni sta prišla k nam bratranec in sestrična in ostala z nami 15 dni. Veliko smo se potapljali, plavali, lovili ribe, iskali školjke in rake. Ribe smo lovili ob 6. uri zjutraj, sami smo jih očistili, spekli in pojedli. Babici smo pomagali umivati posodo. Nato sta prišla še ati in mami in smo sami ostali še dva tedna. S prijatelji iz kampa smo se vozili s čolnom. En dan smo se vozili z jadrnico, z nje sem skakala v morje. Na morju sem veslala s kanujem, hodila na sprehode v mesto Bibinje, bila sem v lunaparku, šli smo v ribarnico v Zadru in poslušat morske orgle, peljala sem se z vlakcem. Na morju me je obiskala moja sošolka Iva. Naslednji dan pa sem jaz obiskala njo. S prijatelji z morja, ki so iz Metlike, smo skupaj obiskali sejem v Gornji Radgoni. Zadnji dan pred šolo smo se zvečer peljali z bratrancem in sestrično še s kolesi v Starše na sladoled in počitnice so se končale s prijetnimi spomini. Julija Mohorič, 3. b Moje počitnice V soboto zjutraj smo se odpravili na morje v Fažano pri Pulju. Ko smo prispeli, smo šli v restavracijo na kosilo, nato smo se preoblekli v kopalke in se šli kopat. V apartmaju smo se stuširali, odložili prtljago in šli na sprehod. Naslednji dan je moja teta praznovala 50 let, moja sestrična pa 11. Povabili sta nas na kosilo, kjer smo praznovali. Vsak dan smo se kopali, zvečer pa sem s sestričnama šla nakupovat na stojnice. Kupila sem si obleko, ki sem jo imela v soboto oblečeno na poroko. Lina Wolf, 4. a V sredo zjutraj smo šli na morje v kraj Tučepi na Hrvaškem. Ko smo prispeli, smo šli na kosilo, nato smo se oblekli in se šli najprej kopat v bazen. Drugi dan smo se z ladjo odpeljali na izlet. Vozili smo se tudi s pedalinom. Vsak večer smo gledali predstave, dvakrat je bila tudi predstava z ognjem. Kupila sem si malo pisano žogico in nove natikače. Večkrat smo odšli tudi na sprehod v mesto. V hotelu, kjer smo stanovali, sva s sestro imeli svojo sobo s televizijo. Ponoči je bil bazen pri hotelu osvetljen z lučkami in se je lepo svetlikal. Na morju smo bili 7 dni in bilo mi je zelo všeč. Ko smo odhajali domov, smo se ustavili pri mamičinem bivšem šefu, kjer smo si ogledali stanovanje, ki bi ga radi kupili. Neja Šerdoner, 4. a Na morje smo se odpeljali v začetku avgusta. Bili smo v kraju Miškovici, kjer smo ostali 16 dni. Tam smo lahko vsak večer igrali nogomet, zjutraj in zvečer pa smo lovili ribe. S sabo smo imeli čoln, s katerim smo se vozili po morju. Odpeljali smo se v Staro Novaljo. Vsak večer smo se odpeljali v mesto Pag, kjer sem si kupil slušalke in dve napihljivi blazini. Obiskali sta nas teta Milena in babica in pri nas ostali tri dni. Za njima sta prišla dedi Zvonko in babica Anica in ostala na morju, ko smo mi šli že domov. Na morju mi je bilo zelo lepo. Gal Kosar, 4. a Med počitnicami smo bili na morju na Ugljanu, kjer smo prve tri dni imeli neurje, zato smo se sprehajali in se nismo mogli kopati. Ko se je vreme izboljšalo, smo se vsak dan kopali, skakali s pomola, se vozili s čolnom, se igrali s prijatelji, hodili smo na sprehode in se kratkočasili s telefoni. Vsak večer smo šli v mesto, kjer je bil lunapark. Pred pričetkom pouka smo za pet dni šli še na otok Krk, kjer je bilo tudi lepo. Maša Belic, 4. a V nedeljo smo se zjutraj ob štirih odpeljali na Pašman. Ko smo prispeli do trajekta, smo se odpeljali na otok in obiskali sestrično, potem pa se šli kopat. S sabo smo imeli napihljiv kajak, s katerim smo se vozili po morju. S sestrično smo šli na pico, v soboto pa na »butkače«. Bilo mi je zelo všeč. Urban Skledar, 4. a 25. junija smo se odpravili na morje v Biograd. Ko smo prispeli, smo počakali, da smo dobili ključe, potem pa smo se odpravili v hišo. Razpakirali smo in šli k prijateljem. Potem smo se oblekli v kopalke in se šli kopat. Drugi dan je moja sestra našla prijateljico, s katero smo se vse dni igrali. Vozili smo se tudi s čolnom. Na morju mi je bilo zelo všeč. Lan Drevenšek, 4. a 26 September 2016 Letos je že 55 let, odkar so zapustili šolske klopi in od takrat jih je življenje vodilo po različnih poteh. Njihove poti so se ponovno prekrižale na lep poletni dan, 7. junija 2016, za kar je poskrbel pripravljalni odbor, v katerem so letos bili Marija Rupnik, Martin Turnšek in Jože Ekart. Sošolci, na žalost jih je iz srečanja v srečanje vse manj, so se popoldne zbrali v OŠ Haj-dina, kjer jih je čakala zanimiva šolska ura. Pozdravila jih je ravnateljica Vesna Mesarič Lorber, učenci z učiteljico Jožico Novak pa so jim pripravili lep program. Ogledali so si tudi video o razvoju šole. Nato se je druženje nadaljevalo v gostilni Čelan v Slovenji vasi, kjer so ob večerji obujali spomine. Pozdraviti jih je prišel tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar. Slovo od nekdanjih sošolcev je bilo kar težko, zaželeli so si, da bi jim zdravje služilo in da bi se čez pet let prav vsi ponovno srečali. Besedilo in foto: TF Spomini so ponovno zaživeli Leta bežijo in spomini bledijo, če jih ne obujamo. Da njihovi spomini iz šolskih dni ne bodo nikoli potonili v pozabo, pa so sklenili nekdanji sošolci leta 1986, na njihovo 25. obletnico osnove šole, ko so se srečali prvič. Takrat so si obljubili, da bodo njihova srečanja redna, vsakih pet let. Nekdanji sošolci, zbrani v Osnovni šoli Hajdina z ravnateljico Vesno Mesarič Lorber V manekenske vode ga je popeljalo naključje Simon Šimek, star 25 let, doma iz Hajdoš, se je pred tremi leti prvič preizkusil v manekenskih vodah. Začel je v Sloveniji in se kar hitro prebil na tuji trg. Delal je že na Kitajskem (Šanghaj, Peking) in v Italiji (Milano). Kako je začel svojo kariero kot model, kakšno je življenje modela pri nas in v tujini in še veliko več sem izvedela od Simona, ko sva eno popoldne kar dobri dve uri prijetno klepetala ob kavici in palačinkah. Presenetil me je s svojo sproščenostjo, zgovornostjo in izkušnjami, ki si jih je nabral v komaj treh letih na modnem trgu. Hajdinčan: Simon, povej nam, kako se je začela tvoja manekenska pot. Simon Šimek: »Po čistem naključju. Na faksu v Mariboru me je srečal fotograf Tibor Golob in me vprašal, ali bi želel z njim narediti nekaj fotografij. Iz gole radovednosti sem poskusil. Sliko sem kasneje objavil na Facebooku. Čez nekje pol leta pa je stopil v stik z mano lastnik licence Mister Slovenije in lastnik modne agencije Mister Model Management Erik Ferfolija. Povedal mi je, da je videl sliko in me povabil na razgovor, kjer je želel z mano podpisati pogodbo. Prej nikoli nisem razmišljal o manekenstvu. Takrat pa mi je postajalo vedno bolj zanimivo, zato sem podpisal pogodbo. Prijavil sem se tudi na tekmovanje za mistra Slovenije. Kasneje so me poiskali še drugi fotografi in tako sem začel počasi delati tu in tam kakšno fotografijo.« Hajdinčan: Začel si torej s tekmovanjem za mistra Slovenije in prišel med najboljših Lincs (New York), pomlad/poletje 2016. Fotograf: Henry Sha (MuShang Ad CO., Ltd) deset. Kje smo te lahko kasneje še videli v Sloveniji? Simon Šimek: »Fotografiranja sem imel za različne revije, udeležil sem se tudi Mercedes-Benz Fashion Weeka v Ljubljani. 27 Časnik Finance Trendi, september 2015. Fotograf: Peter Giodani, kreativni direktor: Aleš Čakš Pomembno je, da imaš na začetku okrog 12-15 kakovostnih portretov. Sodeloval se tudi pri snemanju tv-reklame za Gorenjsko banko in nastopal v video-spotu za skupino Melos za pesem z naslovom Prva, zadnja in edina. Več sem kasneje delal v Milanu in Šanghaju.« Hajdinčan: Kako si torej začel delati v tujini? Simon Šimek: »V bistvu me je moj osebni agent poslal v Milano. On je materna agencija, ki sklepa posle s tujo agencijo. Brez osebnega agenta, ki se dogovarja zate, je težko, niti ne profesionalno.« Hajdinčan: Kako je potekalo delo v Milanu, kako dolgo si bil tam? Simon Šimek: »V Milanu sem bil dva meseca. Pravzaprav sem si moral v Milanu sam poiskati agencijo. Takrat nas je šlo v Milano pet, eni smo dobili agencijo, drugi ne. Jaz sem dobil agencijo Nologo, dobil sem kar nekaj dela, tudi za Dolce & Gabbana in Loreal. Takrat je bilo prvič, da sem bil tako dolgo od doma. Bilo je drugače, sploh zato, ker sem bil dva meseca v mestu, česar nisem bil navajen. Na teh castingih oziroma izborih sem bil kar malo živčen, vedno je bilo prisotno nekaj napetosti in treme, saj velja Milano za eno izmed prestolnic mode na svetu.« Hajdinčan: Nato so ti ponudili, da greš delat na Kitajsko. Simon Šimek: »Ja, na Kitajskem sem bil že trikrat, po tri mesece skupaj. Po treh mesecih po navadi začnem pogrešati Slovenijo. Večino sem delal v Šanghaju in Pekingu. Šanghaj je zelo internacionalno mesto, ogromno je tujcev, Peking pa je bolj za domačine, pred kratkim je postal prestolnica milijarderjev na svetu. Ko sem bil na Kitajskem, se mi je delo bolj odprlo.« Hajdinčan: Na kateri svoj uspeh v svetu mode si najbolj ponosen? Simon Šimek: »Zase še ne bi mogel reči, da sem dosegel ne vem kakšne uspehe. To je šele začetek. Zadovoljen sem, da sem lahko delal za Dolce & Gabbana in za podjetje s športnimi oblačili New Balance.« Hajdinčan: Tvoja mama je torej imela prav, ko mi je povedala, da se nerad pohvališ. Cenim tvojo skromnost. Ampak dejstvo, da ti dela v tujini ne zmanjka in da greš kmalu spet nazaj na Kitajsko, pove, da si uspešen. Ali večkrat hodiš po modni pisti ali poziraš pred fotoaparatom? Simon Šimek: »Na Kitajskem večinoma delam kataloge in snemam tv-reklame, torej stojim pred fotoaparatom in kamerami. Modne piste najbolj niso zame oziroma moja postava ni najbolj primerna za modne piste. Raje me vidijo pred fotoaparatom, čeprav sem delal tudi Fashion Week Šanghaj. Snemal sem tudi tv-reklamo v dveh delih za investicijsko podjetje CreditEase, kjer sem igral Jamesa Bonda. Predvaja se po televizijskih sprejemnikih na kanalu CCTV (China Central TV) v Pekingu.« Hajdinčan: Ali bi lahko rekel, da se v Sloveniji lahko živi od manekenstva? Simon Šimek: »Pri nas se ne moreš zanašati, da bi lahko od tega živel, v tujini pa se da lepo živeti. Moraš pa seveda imeti pogum, da si upaš iti v tujino.« Hajdinčan: Kako dolgo lahko gradiš ma-nekensko kariero? Ali si kdaj prestar za ta biznis? Simon Šimek: »V bistvu so modeli zelo cenjeni tudi v zrelih letih, starejši ko si, bolj si uveljavljen, kot v vsakem poklicu. Sploh September 2016 moški so lahko dlje časa v tej karieri.« Hajdinčan: Kakšni so trenutni modni trendi? Ali to, da imaš bradico, zahtevajo modne smernice? Simon Šimek: »Jaz se nikoli ne oziram na trende. Imeti moraš neki svoj stil. Mode drugače nisem nikoli razumel. Prisegam na klasiko. Na fotografiranjih in modnih revijah mi vedno dajo oblačila, ki so bolj ali manj klasična, ali je to obleka ali pa kakšna majica. Kakšnih čudnih oblek meni nikoli ne oblečejo, nikoli ne naredijo spake iz mene. Res pa je, da vsi, sploh na Kitajskem, mislijo, da sem star več kot trideset. Enkrat sem snemal reklamo za pohištvo, kjer sem igral 35-letnega gospoda.« Hajdinčan: Da si tako dobo videti in da je tvoje telo izklesano, verjetno zahteva veliko dela in truda. Kako skrbiš za svoje telo? Simon Šimek: »Od 4- do 5-krat na teden vadim v fitnesu, drugi dnevi so za regeneracijo. Pomembna je tudi zdrava hrana. Tudi v tujini si redno kuham sam. Ker je pomembna predvsem redna prehrana, si zjutraj skuham in pripravim posodice s hrano za cel dan. Vsako juto si za zajtrk pripravim palačinke s štirimi jajci, eno banano, dodam še kakšno kokosovo moko in malo kosmičev. Te palačinke so torej brez moke. Potem pa si namažem različne nadeve. Delam si tudi zelenjavne smutije, veliko pa pojem tudi pi-ščančjega mesa. Je pa res, da je veliko odvisno tudi od genetike. Sam se velikokrat tudi pregrešim, a me rešujejo geni.« Hajdinčan: Ali se rad vračaš iz tujine domov? Kakšen je ritem življenja v tujini v primerjavi s Slovenijo? Simon Šimek: »Ja, seveda se rad vračam. Kot sem že rekel, so mi maksimum tujine trije meseci skupaj, potem se moram vrniti domov za nekaj časa. Najprej potrebujem kakšen teden, da pridem k sebi, zaradi časovne razlike. Res pa je, da po kakšnih treh tednih začnem pogrešati tisti ritem dela, ki sem ga imel v tujini. Tam je tempo čez cel dan, že od zgodnjega jutra. Vsako popoldne redno dobim podatke, kje in kaj se bo delalo, se usedem v taksi, včasih na letalo in grem na lokacijo snemanja ali fotografiranja. 28 September 2016 Zvečer pa grem včasih še na zabave v klube, kamor smo modeli povabljeni. Frekvenca življenja v Šanghaju je drugačna kot pri nas. Šanghaj je mesto, ki nikoli ne spi, tam se vedno kaj dogaja. Klubi so odprti vsak dan v tednu. Tudi standard je višji. Res pa je, da jaz vidim večinoma prestižno, bogato plat Kitajske.« Hajdinčan: Torej se zdaj že veseliš, da greš oktobra nazaj v Šanghaj? Simon Šimek: »Ja, že pogrešam delo. Tokrat si želim, da me za 14 dni obiščeta tudi starša, da jima razkažem Šanghaj.« Hajdinčan: Zaradi svojega videza si gotovo deležen veliko ženske pozornosti. Ali ti je pozornost všeč ali ti je kdaj odveč? Seveda pa nas zanima tudi, ali je katera že osvojila tvoje srce. Simon Šimek: »Prijetna pozornost nikoli ni odveč. Punce trenutno nimam, sem namreč v letih, ko imam sam s seboj dosti dela. Ko delam, še sebe komaj dohajam, kar pa je tudi najbolj pomembno.« Hajdinčan: Kakšni so tvoji cilji za prihodnost? Ali imaš željo delati še drugod po svetu? Simon Šimek: »Oktobra grem torej novim zmagam naproti - v Šanghaj za tri mesece. Sanje pa so, da bi se prebil na nemški trg, v Hamburgu so najprestižnejše agencije, rad bi živel tudi v New Yorku. Odpira se tudi S pomočjo mentoric Helene in Suzane so si otroci lahko zašili poletne torbe, vreče za copate ali predpasnike iz različnega blaga, ki so ga prinesle s sabo. Veliko blaga nam je podarila tudi vaščanka gospa Rozika in z veseljem smo ga uporabili. V likovni ustvarjalni delavnici so otroci risali na majice in slikali na lesene plošče ter ustvarjali poletne motive iz naravnih materialov. Izdelovali smo tudi vaze in okrasne lončke s pomočjo servie-tne tehnike. V sproščenem vzdušju so možnost za Istanbul.« Simon mi je pokazal tudi svoj album s fotografijami, posnetke tv-reklam, fotografije in posnetke Šanghaja, Pekinga in Milana, da sem si sploh lahko predstavljala, kako je videti njegovo delo. Moram priznati, da so me fotografije navdušile, skoraj nisem mogla verjeti, da je to moj sovaščan, ki se ga spomnim še kot majhnega mulca. Odra-stel je v šarmantnega, simpatičnega moža. Simon, želimo ti še veliko uspehov na tvoji manekenski poti, ne pozabi na Slovenijo in na rodno vas Hajdoše. TF Poletne dogodivščine za otroke v Skorbi V času poletnih počitnic smo v KD Skorba s sodelovanjem VO Skorba pripravili poletne delavnice za otroke. Prvi del smo izpeljali v juliju, ko smo otroke povabili na šiviljske delavnice in poletno likovno ustvarjanje. K sodelovanju smo povabili tudi kreativno društvo Objemko s Ptuja. otroci dali svoji domišljiji prosto pot in kmalu so začeli nastajati izvirni izdelki, ki so jih ob koncu ponosno razstavili. Časa je ostalo še za peko palačink, s katerimi smo se ob vseh drugih dobrotah, ki so nam jih prispevale domače gospodinje, posladkali. Obudili smo tudi nekaj starih ljudskih iger, s katerimi smo dodobra zapolnili naše poletno druženje. DRUŽENJE V PTUJSKEM KINU Naslednji dan smo se odpravili v Mestni kino Ptuj na ogled risanke Iskanje pozabljive Dory. Popoldan smo se zbrali pred domom krajanov in se odpravili na Ptuj. Uživali smo ob ogledu risanke in se nazaj proti domu odpravili peš. Pri Termah Ptuj smo se ustavili na sladoledu, nato pa pot nadaljevali proti domu, razposajeni in zadovoljni, da počitnice preživljamo malo drugače, v družbi prijateljev. Polni novih dogodivščin smo zaključili poletni popoldan z dogovorom, da delavnice nadaljujemo v naslednjem poletnem mesecu. 29 Utrinki s poletnih delavnic v Skorbi, kjer so ustvarjali tudi v šiviljski delavnici, obiskali so ptujski kino in iskali skriti zaklad. NA LOV ZA SKRITIM ZAKLADOM V avgustu je že bilo dogovorjeno, da si bomo pekli koruzo in iskali skriti zaklad. Tako smo se ponovno zbrali skupaj na praznični ponedeljek, kljub temu da vreme ni bilo najbolj obetavno. Pogumno smo se odpravili na lov za skritim zakladom. Po celotni vasi so nas čakale pripravljene naloge in uganke, ki smo jih morali pravilno rešiti, da so nas pe- September 2016 ljale po pravi poti vse do skritega zaklada. Med potjo nas je čakalo polno dogodivščin, med njimi tudi presenečenja. V »tronkah« nam je pot prekrižala tudi čarovnica Čira čara in navdušila otroke ter skupaj z njimi kuhala čaroben napitek. Verjetno je ravno ona zakuhala tudi nevihto, ki je prihajala vse bliže in nam grozila s temnimi oblaki. Kmalu so se nam res pridružile debele dežne kaplje, a kljub temu nam je uspelo pravočasno priti do domače gostilne Koštomaj, kjer nas je čakal sladoled. Dobre volje in smeha nam nevihta ni odnesla, kvečjemu še bolj popestrila naša doživetja. Odpravili smo se naprej po poti, ki nas je pripeljala do ribnika, kjer so se otroci po navodilih zadnje naloge morali sprehoditi skozi veliko paj-kovo mrežo, na koncu katere jih je čakal skriti zaklad, poln sladkih dobrot. Druženje smo z dobro voljo nadaljevali s pripravo peke koruze, pri čemer so se nam pridružili in pomagali starši otrok in vaščani. Otroke so presenetili tudi s peko hrenovk in čevapčičev. Čeprav je bilo vreme nekoliko »smotano«, kot je rekla ena izmed mladih udeleženk, smo se imeli luštno in veselo. Bilo je že pozno zvečer, ko smo se, še zmeraj nasmejani, razšli in sklenili, da se v prihodnjem letu ponovno dobimo na poletnih delavnicah v Skorbi. Renata Gabrovec 30 September 2016 ČLANI KD SKORBA POLETJE IZKORISTILI ZA PRIPRAVE Člani odrasle gledališke skupine so se v juliju odpravili na Primorsko, kjer so ostali na dvodnevnih gledaliških pripravah. Nekaj časa so izkoristili tudi za osvežitev v morju. S prevozom sta na pomoč priskočila PGD Hajdoše in njihov voznik Matic, ki je člane gledališke skupine varno pripeljal nazaj domov. Pred člani gledališke skupine je nova sezona, v kateri nas bodo ponovno razveseljevali z gledališkimi predstavami. Ljudske pevke KD Skorba so se v avgustu odpravile na strokovno ekskurzijo, kamor jih je odpeljal njihov zvesti prevoznik Jože Meglič. Pot jih je peljala po Slovenskih goricah, kjer so se ustavile v Svetinjah pri zidanici Malek, se nato odpravile do Stare Gore in si ogledale mlin na veter ter muzej starega orodja in predmetov. Obiskale so spomenik padlim borcem, pri katerem so pokopani tudi domačini iz Skorbe in Hajdoš. Pot jih je vodila tudi v Jeruzalem Ormož na pokušino vin, ob koncu pa so se ustavile še v Bio-termah Mala Nedelja. Prijeten dan so Skorbski gledališčniki na poletnih pripravah zaključile z ubrano ljudsko pesmijo, s katero so razveseljevale tudi na več gostovanjih v poletnem času. S pesmijo bodo stopile tudi v jesenski čas in se začele pripravljati na praznovanje 20-letnice skupnega delovanja. PRI DOMU KRAJANOV SKORBA UREDILI ZELENICO Poletni čas je bil namenjen tudi obnovitvenim delom okrog doma krajanov Skorba. Po ureditvi temeljev okrog doma krajanov je bilo treba navoziti še zemljo in urediti zelenico pri igra-lih. Za dovoz in vsa strojna dela je poskrbel Tomaž Vratič, vaščani pa so ponovno pokazali voljo in s skupnimi močmi smo pripravili teren ter posejali travo okrog igral. Renata Gabrovec 31 September 2016 Pri Bedračevih dozoreli lubenici velikanki Mnogi ljubitelji lubenic si želijo, da bi si lahko sami pridelali sočne lubenice kar na domačem vrtu, kar pa ni tako preprosto. Lubenica namreč potrebuje veliko toplote, ne prenaša mrzlih noči, zelo priporočljive pa so tople grede ali plastenjaki. Vse to so upoštevali pri Hildi Bedrač in njeni družini, saj sta jih konec pole- Foto: Bedrač 1 tja v rastlinjaku že razveselili lubenici velikanki. Najtežja je imela 14 kg in 35 dag, obe pa sta bili zelo okusni in so ju z veseljem pojedli. Še tole si velja zapomniti: zaradi majhne vsebnosti kalorij je lubenica idealna hrana za lepo postavo in zdravje. Vsebuje kar 92 % vode in je pravo skladišče vitaminov in mineralov. TM Poletne aktivnosti družabnih Hajdošank Že konec junija in potem vse do konca avgusta članicam Društva žensk Hajdoše ni zmanjkalo idej za druženja in aktivnosti. Kar lepo število so jih sestavile v zgodbo letošnjih doživetij, posebej lepo pa so se imele na anino, ko je bil v Hajdošah že tradicionalni piknik članic. Hajdošanke so obiskale Štatenberg. Hajdošanke so se 23. junija odpravile na popoldansko ekskurzijo in na vodeni ogled obnovljenega dvorca Štatenberg, ki ponuja ogled številnih zgodovinskih znamenitosti. Obiskale so še naravni permakulturni pravi park gredic in uživale v vodenem ogledu z dr. Ano Volk Korže v Makolah. Konec junija so Hajdošanke sodelovale na predstavitvi občine Hajdina na snemanju oddaje Polka in majolka v Skor-bi, zanimivi dogodki in druženja pa so jih čakali skozi celo Konec avgusta so se članice Društva žensk Hajdoše odpravile na Gorenjsko, na ogled nekaterih znamenitosti in posebnosti. poletje. Kot je povedala predsednica društva Majda Turnšek, so 7. julija na julijskem srečanju ob pogostitvi praznovale okrogli jubilej Kristine Turnšek, ene prvih članic društva. Čestitko v imenu društva ji je posebej namenila prva predsednica Anica Žumer. 32 September 2016 KONEC AVGUSTA NA GORENJSKO Hajdošanke so se 27. avgusta podale na celodnevno ekskurzijo na Gorenjsko. Turnškova je povedala, da so kar nekaj časa namenile Brezjam in obisku bazilike, v naravi, ob izviru Save Dolinke, so si privoščile malico - krožnik dobre Vanjine obare in domače sladice. Pot jih je vodila v Planico, kjer so si ogledale nov nordijski center in bile zelo navdušene, Turnškova pa pravi, da je to nekaj, kar mora videti vsak Slovenec. Ob vračanju domov so se ustavile še v Begunjah, pri Avseni-ku, kasneje pa so si privoščile še postanek v Domžalah. Ob vrnitvi domov Hajdošanke so bile tudi na snemanju oddaje Polka in majolka v Skorbi. je sledila zahvala lepemu dnevu in želja za hitro ponovitev, je zaključila Turnškova. Dolgoletni članici Kristini Turnšek je ob okroglem jubileju čestitala prva predsednica Anica Žumer (na levi). TM, HB Hajdinčanke aktivne skozi celo poletje Od Jakobske kuhle, državnih ženskih kmečkih iger, antičnih dnevov na Hrvaškem, Prleškega piskra do Krompi-rfesta, kuhanja »ajmohta« in rimskih iger na Ptuju so se vrstili dogodki, v katere so bile vpete Hajdinčanke, in povsod so se izkazale z odličnostjo. Desetega julija so bile znova v ospredju na prireditvi Ja-kobska kuhla v Jakobskem Dolu, kjer je sodelovalo 14 ekip, Hajdinčanke pa so osvojile drugo mesto in bile najbolj pohvaljene za urejen prostor. Doslej so zbrale že eno zlato, tri srebrne in štiri bronaste kuhle ter dve zlati za urejen prostor. S prijetnimi vtisi so se vrnile tudi iz sosednje Hrvaške, kjer so prav tako dobro zastopale svoje društvo, 29. julija pa so znova kuhale »prleški pisker« v Juršincih, kjer so bile posebej nagrajene za urejen prostor. V avgustu so se pomerile v kuhanju »ajmohta« v Leskovcu, kjer so osvojile zlati V Juršincih so pripravile odlične prleški pisker ... klopotec, konec avgusta pa je bil za Hajdinčanke znova v znamenju rimskih iger, kjer so za goste pripravljale rimsko večerjo. Nova doživetja in tradicionalni dogodki pa jih jeseni čakajo v domačem okolju; najprej trganje koruze in kožuhanje, kjer se vsako leto srečajo v velikem številu. TM Hajdinčanke na prireditvi »Tak smo delali nekda« v Margečanu na Hrvaškem, kjer so se s pletarko Marijo Žunkovič predstavile s pletarskimi izdelki. Ekipa, ki je kuhala v Jakobskem Dolu. Foto: arhiv društva Utrinki z letošnjih rimskih iger na Ptuju, kjer so bile hajdinske Ri-mljanke nepogrešljive ... Foto: Matija Brodnjak 33 September 2016 Gerečanke in Hajdinčanke na kmečkem prazniku v Leskovcu V soboto, 13. avgusta, se je na športnem igrišču v Leskovcu v okviru tradicionalnega Kmečkega praznika 13 tekmovalnih ekip pomerilo v kuhanju tradicionalnega »kurjega ajmohta«, na katerem je bila zelo dobro zastopana tudi občina Hajdina. Dogodka so se udeležile članice DŽDO Hajdina in članice DŽD Gerečja vas ter se pomešale med številne tekmovalne ekipe. Ujeli smo tudi »sončnice« iz Društva žena in deklet Gerečja vas, na 2. tekmovanju v kuhanju »ajmohta« v Leskovcu, ki je uvod v že tradicionalni Kmečki praznik v Leskovcu. Foto: JL Seveda so bili vsi »ajmohti« zelo dobri, z njimi so se nato okrepčale tako tekmovalne ekipe kot obiskovalci, pa vendar je bil eden le najboljši, vreden »zlatega klopotca«, tokrat izpod ku-halnice članic DŽDO Hajdina. Te so se skupaj s svojimi kolegicami iz Gerečje vasi veselile svoje zmage. Ni pa pomembno le zmagovati, pomembna je predvsem družabnost, ki v današnjem sodobnem in hitrem tempu življenja vedno bolj izgublja svoj pomen, še posebej pa je bila dru- Ekipa članic DŽDO Hajdina v sestavi: Kristina Kirbiš, Marija Žunkovič, Ida Kraner, Marija Tement in Angela Mlakar, ki je letos vrtela kuhalnico na kmečkem prazniku v Leskovcu. žabnost pomembna letos, ko so prireditelji, člani TD Klopotec Leskovec v Halozah, svoji prireditvi dodali še humanitarno noto, zato je bil dobrodo- Da so hajdinske žene dobre in spretne kuharice, so znova potrdile na kuharskem tekmovanju v Le-skovcu, kjer so za prvo mesto prejele zlati klopotec. Čestitamo! šel vsak udeleženec prireditve, pa naj si bo v takšni ali drugačni vlogi. Tudi »sončnice« iz Gerečje vasi. MI Gasilci poskrbeli, da je naravoslovna učna pot prehodna Naravoslovna pot Berl se nahaja ob stari strugi reke Drave. Precejšen del poteka ob vasi Hajdoše skozi poplavne loge in nekdanje mrtvice ob Dravi. Ta košček sveta ob Dravi je danes življenjsko okolje mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Naravoslovna pot Berl je dolga 2,38 km in jo je mogoče prehoditi v eni do dveh urah. Da pa je pot prehodna, je treba kositi in posekati grmičevje ter odstraniti naplavine, ki jih Drava odlaga ob visokih vodah. To delo opravijo vsako leto gasilci PGD Hajdoše. Tako je bilo tudi letos. Zbralo se je precej članov in članic, ki so s kosami, škarjami in drugim orodjem naredili pot prehodno. Škoda je le, da v takšnem naravnem okolju, ki povrhu spada še pod Naturo 2000, dirkajo motoristi in motijo živali. V območju Nature 2000 so vsi posegi prepovedani, bog ne daj, da bi kmetje kaj poskušali spremeniti. Takoj bi posredovale inšpekcije. Tukaj pa se kljub prijavam vaščanov dirke z motorji nadaljujejo. HB Gasilci na delovni akciji na Berlu Foto: TM 34 September 2016 Zdravje iz narave Že prvi septembrski teden je bil aktiven za članice DŽD Gerečja vas, saj so nadaljevale učne delavnice na temo uporabe zdravilnih rastlin in zelišč, ki jih je že v spomladanskih mesecih začela voditi strokovnjakinja na tem področju Vesna Forstnarič Lesjak. September je ponovno prinesel številne aktivnosti. Do sedaj so v spomladanskih mesecih pod vodstvom mentorice Vesne izdelale dve seriji naravnih mil, v juniju pa so se podale na potep po haloškem gričevju, da bi spoznale zdravilne rastline iz narave in njihovo uporabo, predvsem tiste rastline, ki na domačem območju niso pogosto zastopane. Naslednja delavnica oz. predavanje je bilo na temo zdravilnih rastlin in zelišč, ki rastejo »tik pred domačim pragom« in se z njimi srečujemo vsakodnevno, vendar se njihovih bogatih zdravilnih lastnosti sploh ne zavedamo. Predavateljica je podala obširno razlago o namenu posamezne rastline, o njeni uporabi, predvsem pa je dobro vedeti ne samo to, za kaj določeno »zel« uporabiti, ampak koliko in vzporedno s čim naj določenih zdravilnih rastlin ne bi uporabljali. Predavanje je bilo zelo izčrpno in poučno, polno dragocenih informacij, seveda pa so si udeleženke lahko ogledale tudi bogat in pester asorti-ma izdelkov iz zdravilnih zelišč, ki jih je prav tako predstavila predavateljica Vesna. V sklopu delavnic je članice čakalo še veliko dela pri pripravi cvetov za predpripravo izdelave ognjičevih in sivkinih mazil ter delavnice emba-liranja že izdelanih naravnih mil, ki so v vmesnem času nadaljnjega izobraževanja lepo dozorela. Članice so naravna mila tako pripravile za nadaljnjo uporabo. Vendar izobraževanje na to temo ni zaključeno. Članice čaka še izdelava mazil in ob koncu celoletnega projekta še uradna javna predstavitev. Besedilo in foto: MI Od pomladanske priprave in izdelave naravnih mil je preteklo nekaj časa in pripravljena mila so v tem času »dozorela«. Nastopil je čas, da so jih članice zaščitile z embaliranjem v ustrezno embalažo. Predavateljica Vesna Forstnarič Lesjak je udeleženkam predavanja podala obširno znanje o uporabi zdravilnih rastlin, ki rastejo »tik pred domačim pragom«. Slušateljicam je predstavila tudi svoj bogat proizvodni in prodajnih asortima izdelkov iz zdravilnih rastlin in zelišč. Po končanem predavanju so članice DŽD Gerečja vas po navodilih predavateljice pripravile osnovne sestavine za izdelavo mazil. Skrbno je bilo treba očistiti cvetne lističe ter pripraviti mešanico cvetov in olja, ki se po določenem času uporabi za izdelavo mazil. 35 September 2016 Kolesarski trim vaščanov Skorbe V zadnjih dneh avgusta, ko so se sproščeni poletni dopustniški dnevi bližali h koncu in preden so vstopili v jesenske dni, so se v VO Skorba odločili, da organizirajo vesel in športno obarvan dogodek. V nedeljo, 28. avgusta, se je 50 vaščanov odpravilo na tradicionalni vaški kolesarski trim. Utrinki z letošnjega kolesarjenja vaščanov Skorbe V Gerečji vasi je kolesarje sprejel in pogostil podžupan Karl Svenšek. Pred domom krajanov so se zbrali kolesarji vseh generacij, z najrazličnejšimi kolesi, tudi znamenitimi skorb-skimi starodobniki. Pred uradnim startom je udeležence kolesarskega trima pozdravila Renata Gabrovec, predsednica VO Skorba, kolesarsko pot, ki ni bila zahtevna in je v veliki meri potekala po domači občini, pa je predstavil Ivan Ogrinc. Po prvem okrepčilu so se kolesarji podali na nekaj kilometrov dolgo pot, ki jih je pripeljala v domačo vas, do vaškega ribnika, kjer jih je že čakalo okrepčilo. Na kolo tudi Hajdošani Na rekreativno kolesarjenje so se le dobro uro in pol kasneje kot Skorbljani v nedeljo, 28. avgusta, podali tudi vaščani Hajdoš. Okrog 50 se jih je zbralo v športnem parku Hajdoše, kjer je bilo vzdušje enkratno, udeležba pa več kot odlična in pričakovana. Najprej skupinski posnetek vseh udeležencev kolesarskega trima v Hajdošah ... Uvodni pozdrav je pripadel predsednici VO Hajdoše Hildi Bedrač. Vašča-nom se je zahvalila za dobro udelež- bo in zaupanje, še posebej, kadar so v vasi dogodki namenjeni vsem generacijam. Traso kolesarskega trima Nekateri vaščani so se namreč odločili, da pripravijo vesel zaključni del kolesarjenja s pogostitvijo. V dogodek so se vključili prav vsi, tako vaški odbor kot kletarji in ribiči, ki so odstopili prostor pri ribniku. Vsi skupaj pa so poskrbeli, da je bilo vzdušje enkratno. TM ... nato pa na kolo po Hajdošah in okolici. je predstavil Ivan Brodnjak in potem so se kolesarji drug za drugim spustili v dir; najprej na novo »obkanalsko« cesto, potem pa jih je pot vodila po okoliških krajih, vrnili pa so v športni park, kjer je vaški odbor poskrbel za odlično pogostitev vseh udeležencev. Že na poti pa je za žejne skrbela hajdoška gasilska ekipa, kar je bilo ob visokih temperaturah še posebej dobrodošlo. Besedilo in foto: TM 36 September 2016 Župan se je zahvalil tekmovalnim enotam za skupen uspeh V prostorih občine Hajdina je župan mag. Stanislav Glažar 28. junija v družbi občinskega poveljnika Ivana Brodnjaka, podžupana Karla Svenška in direktorice občinske uprave Valerije Šamprl gostil tekmovalne enote - udeležence iz občinskega gasilskega poveljstva Hajdina na letošnjem državnem gasilskem tekmovanju v Kopru iz PGD Hajdoše, PGD Slovenja vas in PGD Gerečja vas - ter mladega hajdoškega gasilca Lana Glažarja, ki je nastopil za mladinsko enoto PGD Starše. Skupinska fotografija uspešnih tekmovalnih enot OP Hajdina v družbi župana občine Hajdina mag. Stanislava Glažarja in njegovih sodelavcev je nastala v središču občine, v kateri so na svoje gasilce zelo ponosni. Za vse je bila to odlična priložnost, da strnejo misli ob izjemnem skupnem uspehu, da predstavijo vsak svojo zgodbo doživetij pred državnim tekmovanjem in po njem ter da prisluhnejo županovi čestitki za še en zavidljiv uspeh in dobro opravljeno delo, kar je tudi odlična promocija za občino Hajdina. Udeleženci županovega sprejema so si vzeli čas tudi za ogled foto utrinkov iz Kopra, prisluhnili so županovemu nagovoru kot tudi nagovoru Brodnjaka, ki je predstavil vsako ekipo in rezultat posebej, še bolj podrobno in z izbranimi besedami pohvale pa je tekmovalce kar malo presenetil poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, sicer vodja letošnjega državnega tekmovanja v Kopru. Tekmovalci so se županu Glažarju in njegovim sodelavcem za izkazano pozornost prav tako zahvalili; Uroš Matjašič v imenu članov B PGD Slovenja vas, Martin Kaisersberger v imenu starejših gasilcev PGD Gerečja vas in Nina Bedrač v imenu zmagovalnih enot članic A in B ter članov B PGD Hajdoše. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Hajdinski gasilci na ekskurziji po Koroški Sončno soboto, 10. septembra, so se člani in članice PGD Hajdina v družbi svojih partnerjev odpravili na strokovno ekskurzijo. Tokrat so si izbrali slikovito Koroško, pot pa jih je v jutranjih urah vodila skozi Maribor, po Dravski dolini proti Ravnam na Koroškem, kjer so se ustavili v Koroškem gasilskem zavodu Ravne, torej pri poklicnih gasilcih. Koroški gasilci so Hajdinčane lepo sprejeli, jim pokazali prostore in tehniko, s katero razpolagajo. Veliko navdušenja pa je požela vožnja z gasilsko lestvijo, saj je bila za mnoge to prva prava priložnost, da doživijo tudi ta izjemni trenutek. Po prijetnem sprejemu v Ravnah so se napotili proti Mežici, kjer so si ogledali proizvodnjo akumulatorjev in baterij v podjetju TAB. Podali so se tudi v podzemni svet gore Pece, kjer so si z zanimanjem ogledali rudnik svinca in cinka. Povratek na Hajdino je bil prijeten, gasilci pa so domov odšli z Gasilce PGD Hajdina so lepo sprejeli gasilci Koroškega gasilskega zavoda Ravne. novimi doživetji. Foto: arhiv društva TM 37 September 2016 Izpred domačega gasilskega doma so se na pot odpravili že zelo zgodaj in ob nekaj postankih se je pred njimi razprostrlo sinje modro morje. Najprej so se odpravili h kolegom iz Gasilske brigade Koper, kjer so si ogledali kratek film o delovanju brigade, nato pa se sprehodili še po njihovem bogatem voznem parku. Gasilska brigada Koper je namreč ena izmed najbolj opremljenih gasilskih brigad v Sloveniji, če ne celo najbolje. Lani so zamenjali oz. namenu predali kar dve novi gasilski vozili - gasilsko tehnično vozilo, s katerim so nadomestili gasilski tovornjak za tehnično posredovanje, in vozilo za gašenje gozdnih požarov, saj so ravno intervencije ob gozdnih požarih ene izmed najpogostejših na Obali. Po obveznem fotografiranju pred garažami Gasilske brigade Koper je člane PGD Gerečja vas pot vodila naprej proti Luki Koper. Ob vstopu na območje Luke se je gasilcem na avtobusu pridružil vodič in ob pripovedovanju značilnosti ter delovanja tega našega največjega pristanišča gasilce popeljal med številnimi terminali (kontejnerskim, potniškim ...), ki sestavljajo Luko Koper. Na daleč smo si lahko ogledali tudi našo patruljno ladjo Triglav, ki je bila ta dan zasidrana v Luki. Čas po kosilu je bil namenjen individualnemu raziskovanju in potepanju po Piranu, ki leži na samem rtu Piranskega polotoka. Ob sprehodu po Tar-tinijevem trgu do cerkve sv. Jurija, ki je nudil čudovit razgled na vse strani, je čas minil še prehitro. Pozno popoldan so se člani PGD Ge-rečja vas polni prijetnih vtisov odpravili nazaj proti domu. Seveda ni manjkal še obvezen postanek na Trojanah za sladkanje s krofi in naposled srečna vrnitev na dvorišče domačega gasilskega doma, kjer so si bili enotni, da takšno druženje v prihodnje še ponovijo. Postanekv Luki Koper Mojca Požgan Foto: Uroš Paveo Strokovna ekskurzija PGD Gerečja vas Predzadnjo avgustovsko soboto so se člani PGD Gerečja vas, kot že veleva tradicija, odpravili na strokovno ekskurzijo. Pot jih je tokrat vodila na Primorsko, kjer so si ob ogledih vzeli čas še za sprehod ob obali in se prepustili božanju sončnih žarkov. Člani PGD Gerečja vas na obisku v Gasilski brigadi Koper, kjer je nastala tudi skupna fotografija. 38 September 2016 Leskovec zavzele gasilke podravske regije Letošnja sobota, 10. septembra, je bila polna gasilskih dogodkov, mednje pa so v Podravju uvrstili tudi tradicionalno srečanje članic. Organizacijo 29. regijskega srečanja članic je prevzela GZ Videm, za izvedbo pa so poskrbeli gostoljubni gasilci PGD Leskovec. V prireditvenem šotoru v Leskovcu je bila letos zbrana vesela družba podravskih gasilk iz 13 gasilskih zvez, tudi OGZ Ptuj. 411 gasilk iz 13 podravskih gasilskih zvez, tudi OGZ Ptuj in občinskega gasilskega poveljstva Hajdina, je sobotni popoldan preživelo v dobri družbi v prireditvenem šotoru, kjer je bila otvoritvena slovesnost srečanja. Z glasbo so jo popestrili domači mu-zikanti skupine Šurc, harmonikarska skupina Veseli Jožeki ter ansambla Novo jutro in Poskočni muzikanti. Na začetku slovesnosti so članice nagovorili župan občine Videm Friderik Bračič, predsednik GZ Videm in predsednik sveta podravske regije mag. Janez Merc, regijski poveljnik Dušan Vižintin, Marica Mlakar, odgovorna za članice v podravski regiji, in predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec. Utrinek s slovesnega začetka srečanja, ko je zbrane nagovoril tudi predsednik PGD Leskovec Peter Jaga-rinec. Prav vsi so pohvalili prizadevnost gasilk na vseh področjih, njihovo zavzetost in pripadnost gasilstvu, obenem pa izrazili upanje, da bodo tovrstna srečanja v regiji v prihodnje postala še bolj odmevna in še bolje obiskana. Ob šotoru pa so ves popoldan potekale zabavne spretnostne igre, ki so jih posebej za srečanje pripravili v GZ Videm. Tekmovalke so se pomerile v prenosu vode v ročniku, lovljenju krompirja, prenosu orehov na ročniku in kegljanju s kroglo na vrvici. Vse ekipe so prejele spominsko zahvalo, pokal za prvo mesto pa so letos zasluženo osvojile članice GZ Ormož. Pokal za drugo mesto je osvojila ekipa GZ Gorišnica in za tretje ekipa GZ Videm, prehodni pokal pa so podelili članicam GZ Kidričevo, ki bodo jubilejno, 30. regijsko srečanje gostile v letu 2017. Besedilo in foto: TM Največ navdušenja je bilo ob spremljanju zabavnih iger, v katerih so se slovenje-vaške gasilke pomerile v lovljenju krompirja. Barve občinskega gasilskega poveljstva Hajdina so na srečanju zastopale članice PGD Slovenja vas. 39 September 2016 195 otrok na taboru gasilske mladine v Zavrču Od 26. do 28. avgusta je v Zavrču pri gasilskem domu potekal tridnevni tabor gasilske mladine iz Območne gasilske zveze Ptuj. Letošnjega se je udeležilo kar 195 mladih gasilcev, znova pa so se jim pridružili prijatelji iz PGD Biš. Pester urnik dogajanj je otrokom zagotavljal raznolike aktivnosti, k uspešni izvedbi pa sta poleg gostoljubnih Zavrčanov veliko pripomogla dobro vzdušje in lepo sončno vreme. Mladi gasilci in njihovi mentorji iz OP Hajdina na taboru gasilske mladine v Zavrču Foto: Ogrizek Letos tabor gasilske mladine v Zavrču, prihodnje leto v občinskem poveljstvu občine Hajdina Foto: Janez Liponik Utrinki z mladinskega gasilskega tabora v Zavrču, kjer smo srečali mlade gasilce iz Slovenje vasi, Haj-doš, Gerečje vasi in s Hajdine, zanimivo pa je bilo slišati tudi njihove izjave za televizijo SIP TV. Foto: TM Mladi gasilci so v treh dneh doživeli veliko zanimivega, se marsikaj naučili in spoznali nove prijatelje. Na otvoritveni slovesnosti so jim dobrodošlico izrekli predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, svetnik občine Zavrč Dušan Rojko, ravnateljica Osnovne šole Cir-kulane - Zavrč Suzana Petek in predsednik PGD Zavrč Anton Bratuša. Po dvigu zastave so se odpravili na stadion nogometnega kluba Zavrč, kjer so imeli predstavitev in ogled prostorov, na igrišču pa jih je pričakala uspešna mlada športnica Veronika Domjan, ki ima v rokah državni članski rekord v metu diska. Mlade gasilce so dodatno poučili še o gasilskem razvrščanju, potem pa je v odličnem vzdušju sledila večerja. Drugi taborniški dan se je začel z jutranjo telovadbo, kjer je pomagal nogometaš Žiga, potem pa je bilo na vrsti izobraževanje in pridobivanje gasilske veščine likovnik. Z mentorico in gostjo tabora Aljano Primožič Fridauer, priznano slovensko karikaturistko, so mladi pridno ustvarjali. Popoldne so se srečali z za-vrškimi lovci in konjeniki z Borla. Tretji in zadnji taborniški dan pa so posvetili povsem gasilski operativni tematiki. S pomočjo poklicnih gasilcev, Marka in Jerneja, so prikazali požar v kuhinji in požar v naravi. PRIHODNJE LETO TABOR V OP HAJDINA Janko Fišinger, predsednik mladinske komisije pri OGZ Ptuj in vodja ta- bora, je ob zaključku strnil prve vtise in povedal: »Delo z mladimi zahteva od nas mentorjev različna znanja in veščine. Zelo pomembno je, kako mladim posredujemo svoje znanje in na kakšen način jim prenašamo ljubezen do gasilstva. Smo opazovalci, učitelji, vzorniki in zaupniki. Pred seboj smo imeli našo prihodnost. S pridobljenim znanjem in izkušnjami bo njihova vloga neprecenljiva. Mladi so naša prihodnost in od nas je odvisno, kakšna bo. Letošnji tabor gasilske mladine je odlično uspel, zato zahvala domačemu poveljniku Damjanu Brleku in njegovi ekipi, vodstvu OGZ Ptuj, vsem sponzorjem in do-natorjem, nastopajočim v programu tabora, Civilni zaščiti podravske regije, Slovenski vojski iz Slovenske Bistrice in mentorjem. Prihodnje leto se srečamo v občinskem poveljstvu Hajdina.« TM 40 Generacija novih 120 izobraženih gasilcev v Dražencih Območna gasilska zveza Ptuj je 24. junija v PGD Draženci pripravila krajšo slovesnost, na kateri so novi generaciji izobraženih gasilcev iz širše podravske regije podelili zaslužena spričevala ob zaključku izobraževanja. Kar 120 tečajnikov je uspešno zaključilo ciklus izobraževanja. Utrinka s podelitve v Dražencih, kjer se je zbrala številna ekipa gasilk in gasilcev iz širše podravske regije, ki je uspešno zaključila nedavno izobraževanje. Vodstvo OGZ Ptuj je v PGD Draženci pripravilo sprejem za udeležence letošnjega državnega gasilskega tekmovanja s Ptujskega, med katerimi so tudi tekmovalne enote iz Hajdoš, Slovenje vasi in Gerečje vasi. September 2016 Od tega jih je 44 opravilo nadaljevalni tečaj za gasilca, 13 jih je pridobilo čin nižji gasilski častnik in 63 jih je opravilo tečaj specialnosti za strojnika. Na podelitvi so se številni ekipi mladih izobražencev pridružili tudi predavatelji in inštruktorji, poveljniki občinskih poveljstev in drugi povabljeni gostje, slovesnosti pa so se ob tej priložnosti udeležili tudi mag. Janez Merc, predsednik sveta podravske regije in član UO GZS, ter predsednik in poveljnik OGZ Ptuj, Marjan Meglič in Zvonko Glažar. Slednji je v nagovoru posebej poudaril pomen usposabljanja gasilcev in znanja o gasilstvu, kar si generacije gasilcev pridobivajo iz leta v leto na pomembnih izobraževanjih in kar je osnova za kakovostno opravljanje gasilskega poslanstva. Meglič pa je dejal, da želijo v OGZ Ptuj skozi zahtevna izobraževanja gasilcem dati nekaj več, znanje, s katerim se bodo lahko izobraženi gasilci ponašali pred svojimi kolegi v gasilskih vrstah in pred vsemi tistimi, ki to znanje potrebujejo. PLAKETE ZA VSEH ENAJST TEKMOVALNIH ENOT Letošnje gasilsko praznovanje v PGD Draženci, kjer so konec junija obeležili jubilejnih 30 let delovanja, je OGZ Ptuj obogatila še z enim svečanim dogodkom. Predsednik in poveljnik zveze, Marjan Meglič in Zvonko Glažar, sta na sprejem povabila vseh 11 tekmovalnih enot, ki so OGZ Ptuj zastopale na letošnjem državnem gasilskem tekmovanju v Kopru. Skupno so tekmovalci dosegli odličen rezultat, vse tri tekmovalne enote PGD Hajdoše so stale na zmagovalni stopnički, štiri ekipe pa so se uvrstile na kvalifikacije in še čakajo na vstopnico za gasilsko olimpijado v letu 2017. Vodstvo OGZ Ptuj se je s priložnostno plaketo in skupno čestitko za dober nastop na državnem tekmovanju v Kopru zahvalilo pionirjem, pionirkam in mladincem PGD Bukovci, pionirjem PGD Podvinci, mladincem PGD Ptuj, mladincem PGD Zavrč, članicam A in B ter članom B PGD Hajdoše, članom B PGD Slovenja vas in starejšim gasilcem PGD Gerečja vas. »Prav vse ekipe so pokazale veliko znanja, volje, želje po uspehu in pozitivne energije,« je na sprejemu izpostavil poveljnik Glažar. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko 41 September 2016 Slovesnost v PGD Draženci so gasilci začeli z veliko gasilsko parado po vasi . Jubilejnih 30 let PGD Draženci in 20. dan gasilcev OGZ Ptuj Praznična sobota, 25. junija, dan državnosti, je bila tudi v znamenju številnih gasilskih slovesnosti. Ena takih je bila tudi v PGD Draženci, kjer so proslavili 30-letnico društva in praznovanje združili z jubilejnim, 20. dnevom gasilcev ptujske območne gasilske zveze. Slovesnost se je začela z gasilsko parado uniformiranih gasilcev, na čelu katere je bil namestnik poveljnika OGZ Ptuj Branko Lah. Parado v Dražencih so končali z ešalonom tehnike, v katerem so se predstavila vsa gasilska društva OGZ, veliko gasilsko slavje pa se je nato nadaljevalo v prireditvenem šotoru. Slovesnost v Dražencih je bila tudi enkratna priložnost za domače gasilce, ki so obudili spomine na najlepša in najbolj uspešna leta v gasilstvu. Pobudnik za ustanovitev PGD Draženci je bila Vaška skupnost s takratnim predsednikom Jožetom Šegulom. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo članov gasilske desetine iz vasi Draženci, ki je od leta 1981 delovala pod okriljem takratnega GD Hajdina. Ustanovni sestanek je bil leta 1986. Z izbranimi besedami se je članom društva za sodelovanje in nesebično pomoč zahvalil predsednik Aleksander Jagarinec ter med drugim ob jubileju društva dejal: »Delovanje PGD Draženci tvori eno od pomembnih točk v vaškem življenju, saj vemo, da kadar koli, kjer koli in kdor koli potrebuje našo pomoč, vedno smo pripravljeni pomagati tako ali drugače. Gasilsko slavje se je nadaljevalo v prireditvenem šotoru, kjer so se zbrali številni gasilci s Ptujskega in vabljeni gostje. Foto: Janez Liponik 42 September 2016 Ni nas veliko, vendar smo člani gasilskega društva dobrega srca in pridnih ter delavnih rok že od začetka delovanja društva, kar izkazuje tudi vaški dom Draženci, ki smo ga s trdim delom in skupnimi močmi postavili vaščani, med njimi pa so bili tudi člani gasilskega društva. To je dokaz, da ima društvo podporo že vse od začetka ustanovitve. Naše delo se ob tej pomembni obletnici ne sme ustaviti in se tudi ne bo, saj se zavedamo, da vrline, ki odlikujejo gasilce, ne smejo iti v pozabo, zatorej jih prenašamo na mlajše rodove in jim kažemo to plemenito dejavnost. Mladim gasilcem v društvu poskušamo urediti primerne delovne pogoje za delovanje in jim na neki način pripraviti kar najlepše delovno okolje, saj se zavedamo, da so prav mladi prihodnost našega društva in gasilstva nasploh. Trideset let PGD Draženci je mlad jubilej, vendar se ob tako dobrem sodelovanju z občino Hajdina, občani ter predvsem vaščani Dražencev in okolice nadejamo, da nam bo uspelo dočakati še mnogo častitljivih jubilejev. V prihodnje si vsi skupaj želimo čim manj nesreč, da bi bila čim manjkrat potrebna naša pomoč in da bi se namesto tega lahko večkrat prijetno družili, se izobraževali in pripravljali načrte za prihodnost PGD Draženci.« Na slovesnosti sta spregovorila tudi predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in član UO GZS mag. Janez Merc, slavnostni govornik na slovesnosti pa je bil župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar. Med drugim je poudaril pomen gasilstva na Slovenskem, ponosno omenil 100-letno zgodovino gasilstva v občini in se posebej zahvalil gasilcem v Dražencih za ves trud in opravljeno delo. Omenil je tudi, da je v zadnjem obdobju društvo skupaj z lokalno skupnostjo poskrbelo za urejenost svojih prostorov z razširjeno garažo in novim gasilskim vozilom. SVEČANA PODELITEV, TUDI ODLIKOVANJ ZA POSEBNE ZASLUGE V Dražencih so podelili tudi državna gasilska odlikovanja in gasilske plamenice, uvodoma pa sta Marjan Meglič in predsednik komisije za odlikovanja pri OGZ Ptuj Milan Ma-jer vodstvu PGD Draženci ob 30-letnici in za velik doprinos gasilstvu podelila posebno zahvalo območne zveze. Podeljeni sta bili tudi gasilski odlikovanji za posebne zasluge, med letošnjimi prejemniki pa sta Slavko Horvat iz PGD Bukovci in Franc Hadler iz PGD Ptuj. Med dobitniki odlikovanj GZS iz OP Hajdina pa so letos: Davorin Vidovič, Jože Kostanjevec, Frenk Vrbnjak, Martin Kaisersberger, Hilda Bedrač, Alojz Pesek in Karl Furek. JUBILEJNI ZBORNIK IN PRVI ZAPISI O DRUŠTVU V jubilejnem letu so v PGD Draženci izdali jubilejni zbornik in pripravili več dogodkov, tudi gasilsko tekmovanje in preverjanje operativnih sposobnosti OP Hajdina, na osrednji slovesnosti pa so hajdinski župan Glažar, predsednik območne zveze Meglič ter predsednik in poveljnik PGD Draženci, Aleksander Jagarinec in Aleš Drevenšek, s prerezom vrvice naznanili, da je razširjena in na novo ureje- «S 30 LET V jubilejnem letu so gasilci v Dražencih ob pomoči občine Hajdina dogradili in opremili gasilsko garažo. Slovesno odprtje je zmotil dež, a vrvico pred gasilsko garažo jim je uspelo prerezati. na gasilska garaža tudi uradno predana v uporabo. Novo pridobitev je blagoslovil vojaški duhovnik Vito Muhič, v kulturnem programu pa so nastopili plesalci otroške folklorne skupine FD Lancova vas. Tatjana Mohorko IZ KRONIKE PGD DRAŽENCI Pobudnik za ustanovitev PGD Draženci je bila Vaška skupnost s takratnim predsednikom Jožetom Šegulom. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo članov gasilske desetine iz vasi Draženci, ki je od leta 1981 delovala pod okriljem takratnega GD Hajdina. Ustanovni sestanek je bil leta 1986. Leta 1988je društvo nabavilo orodno vozilo TAM 80T35 in novo motorno brizgalno Rosenbauer. Kasneje so staro vozilo zamenjali z novim orodnim vozilom Iveco Daily 65C17 D, novo pridobitev - vozilo za prevoz moštva - pa so v društvo pripeljali leta 2013. Gasilsko društvo živi z vasjo in člani društva se trudijo, da bi naloge, ki so sijih zadali in zapisali v statut društva, uspešno izpolnjevali, da bi bilo PGD Draženci še naprej v ponos vsem vaščanom. Danes društvo operativno deluje v okviru občinskega gasilskega poveljstva Hajdina in Območne gasilske zveze Ptuj. 43 September 2016 Nova odličja za PGD Hajdoše V Škofji vasi je bil tudi letošnji zaključek članskega pokalnega tekmovanja za pokal Gasilske zveze Slovenije za leto 2016. Zaključna tekma je bila v soboto, 10. septembra, in tretje leto zapored so bile članske ekipe PGD Hajdoše v samem vrhu. Članice A in članice B so znova postale zmagovalke lige, člani B pa so osvojili odlično 2. mesto. Hkrati je bilo to 19. memorialno tekmovanje za pokal Toneta Sentočnika in jubilejno, 40. zaporedno gasilsko tekmovanje v organizaciji PGD Škofja vas. Sicer pa smo od maja do septembra lahko spremljali vse ligaške tekme, ena od teh je bila tudi v Hajdošah, a po naporni in dolgi tekmovalni sezoni se je vendarle splačalo. Na zaključni slovesnosti je bil osrednji govornik poveljnik GZS Franci Petek. Čestital in pohvalil je prav vse tekmovalne enote. Posebej svečano pa je bilo ob razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj, pokalov in bogatih praktičnih nagrad. Na najvišji stopnički sta tako po rezultatih memorialne tekme kot tudi po skupnem rezultatu pokalnega tekmovanja stali ekipi članic A in B PGD Hajdoše, članom B pa je na koncu pripadla druga stopnička. Ekipa članic B je v Škofji vasi prejela še naziv za ekipo, ki je v zadnjem letu najbolj napredovala. Čestitka našim odličnim tekmovalcem kot tudi starejšim gasilcem PGD Hajdoše in PGD Gerečja vas, ki so prav tako sodelovali v pokalnem tekmovanju starejših gasilcev in gasilk. Hajdošani so bili ob zaključku na 6. mestu, Gerečje-vaščani pa na 14. mestu. TM MEMORIALNO TEKMOVANJE TONETA SENTOČNIKA ^Jfe i K KALNO TEKMOVANJE V \ I GZ SLOVENIJE —O m. stjNMh^iJJl mm.. - i A { - ' ,/■ >. ■ ti i , s t - rftfm Nika iz Finske • • • ■ v • • z novimi izkušnjami Na Finskem je v mestu Vantaa od 1. do 3. julija potekalo evropsko prvenstvo za kadete in kadetinje, na katerem je nastopilo 421 tekmovalcev in tekmovalk iz 41 držav. Med nastopajočimi je bila tudi Nika Šlamberger iz Slovenje vasi (JK Drava Ptuj), spremljal jo je trener Vlado Čuš. Nika si je udeležbo na tem velikem tekmovanju zagotovila z dvema odličnima nastopoma na turnirjih za evropski pokal, ko je v Zagrebu osvojila 2., v italijanski Fol-lonici pa 3. mesto. Obakrat je v njeni kategoriji nad 70 kg nastopilo krepko čez 20 tekmovalk. V nadaljevanju sezone je odlična mlada judo-istka iz Slovenje vasi utrpela poškodbo ključnice (zlom), zaradi katere je bil celo ogrožen njen nastop na EP. A Nika se ni dala in je okrevala hitreje od pričakovanj zdravnikov in s tem dobila zeleno luč za pot na Finsko. V njeni kategoriji nad 70 kg je bilo prijavljenih 21 tekmovalk, Nika pa pri žrebu ni imela niti kančka sreče. Na tatami je morala namreč že v uvodnem krogu, njena tekmica pa je bila odlična Turkinja Mine Kalender. Več kot 20 kg težja tekmica Niki ni ponudila veliko možnosti za presenečenje, še posebej po prvem opominu zaradi domnevne neaktivnosti. Ko je morala loviti zaostanek, je Turkinja to izkoristila in jo dobila v končni prijem - ipon. »Pred nastopom sem imela precejšnjo tremo, saj je od mojega zadnjega nastopa na kakšnem tekmovanju minilo precej časa. Po porazu sem bila sicer razočarana, a tokrat pač ni šlo bolje,« je po vrnitvi v Slovenijo povedala Nika in pribila: »Odslej bom trenirala še bolj zagnano.« Nika bo med kade-tinjami nastopala tudi naslednje leto. Jože Mohorič Nika Šlamberger in trener Vlado Čuš (JK Drava Ptuj) I — Zmagovalcem sta se na fotografiji pridružila še Franci Petek in Zvonko Glažar, poveljnik in podpoveljnik GZS. Foto: Stane Žumer Ob koncu avgusta je Nika nastopila na mednarodnem turnirju na Madžarskem (640 tekmovalcev iz devetih držav) in bila zelo uspešna. Nastopala je v dveh kategorijah, v obeh pa je slavila. Na najvišjo stopničko je stopila med mlajšimi članicami do 23 let v kategoriji do 78 kg (4 tekmovalke) in med mladinkami v kategoriji nad 70 kg (7 tekmovalk). 44 September 2016 Poletna šola nogometa v Občini Haj-dina praktično predstavlja vsakoletni zaključek tekmovalne sezone mladih nogometašev. Vključenih je bilo več kot 120 otrok, ki so se predvsem zabavali. Najmlajši so se prvič seznanili z organiziranim igranjem nogometa, malce starejši so se zabavali ob nogometnem tenisu, najstarejši pa z igro na velike gole. Tudi dekleta niso manjkala, kar je še en dokaz, da je nogomet privlačen tudi zanje. Trenerji ONŠ so vneto iskali nove, mlade nogometaše, ki bi se v avgustu in septembru letošnjega leta vpisali v naše programe, starši pa so pridno kofetkali in uživali ob postrežbi deklet Bara Kavalo. Sicer pa je bila tudi letošnja sezona za ONŠ Golgeter Hajdina zagotovo uspešna. Ekipa U-15sije v 1. SNL U-15-vzhod zagotovila mesto tudi v prihodnji sezoni, kadetska ekipa je bila prvak lige MNZ Ptuj, skupaj z mladinci pa so se oboji pomerili v kvalifikacijah za 2. SML/2. SKL. Tudi druge mlajše ekipe so pridno nabirale predvsem izkušnje, saj rezultati pri mlajših kategorijah zagotovo niso prioritetnega značaja. Na tem mestu še enkrat zahvala Občini Hajdina za podporo športu mladih, prav tako pa tudi vsem staršem, otrokom, trenerjem, ekonomom, klubom, sponzorjem in drugim, ki podpirajo projekt ONŠ Golgeter Hajdina, projekt z dušo in prihodnostjo. Sandi Mertelj V prvih počitniških dneh je bilo živahno v Športnem parku ŠD Hajdina, ko je bila v ospredju poletna šola nogometa. Foto: arhiv ONŠ 45 Poletna šola nogometa 2016 -uspešen zaključek še ene odlične sezone ONŠ Golgeter Hajdina Športna zveza Občine Hajdina in Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina v prvem tednu poletnih počitnic po tradiciji organizirata športne aktivnosti za otroke v starosti od 4 do 13 let. Letos je bila v Športnem parku ŠD Hajdina od 27. junija do 1. julija organizirana že 17. Poletna šola nogometa. Dobro delo v klubih, višji cilji V ligah Medobčinske nogometne zveze Ptuj, ki jo že vrsto let uspešno vodi mag. Stanislav Glažar, so tudi letos ob koncu avgusta začeli novo sezono 2016/17. Tudi letos v vseh tekmovanjih nastopa pet članskih ekip iz občine Hajdina. Gerečja vas, Hajdina in Skorba tokrat skupaj nastopajo v Superligi, kar obeta zelo zanimive in razburljive lokalne derbije, Hajdoše in Slovenja vas ostajata v 2. ligi MNZ Ptuj. Vse smo povprašali, kakšne spremembe so doživeli v svojih vrstah in s kakšnimi ambicijami so se podali v novo sezono. Ekipa Skorbe je v prejšnji sezoni osvojila naslov prvaka 1 napredovanje v Superligo. Foto: S. Gojčič NK HAJDINA Na Hajdini v letošnjem premoru niso doživeli veliko sprememb. Rubrika odhodov je ostala prazna, pri prihodih pa so zapisani Jure Pšajd (Lovrenc), Aljaž Sagadin (posoja iz Aluminija) in Matjaž Maruh. »Vklubu v osnovi nadaljujemo po poti, ki smo jo začrtali že lani. Tudi letos so naše osnovne ambicije povezane z uvrstitvijo med najboljših pet ekip po rednem delu sezone in s tem uvrstitev v Ligo za prvaka. Lani smo osvojili peto mesto, letos bi si želeli kakšen korak višje proti vrhu. Uvod nam je dobro uspel, upam, da bomo v podobnem slogu tudi nadaljevali,« je povedal Matic Ber, predsednik NK Hajdina. NK GEREČJA VAS Tudi letos so bili v prestopnem roku zelo aktivni v Gerečji vasi. Klub so zapustili Alen Šešo (Ormož), Nino Šešo, Klemen Lah in Žiga Šoštarič (oba Drava), novinci v vijoličastem dresu pa so Aleš Čeh, Žan Zamuda (oba Drava), Matic Marinič (Avstrija), Boštjan Nežmah (Lenart), Miha Leben (Bu- . lige MNZ Ptuj, s čimer si je zasluženo prislužila kovci), Žan Vratič in Marsel Kaisersberger (oba mladinca NŠ Golgeter). »Glede na igralski kader in kakovost celotne ekipe je želja jasna - osvojitev I. mesta v Superligi in napredovanje v 3. ligo - sever. Naslednje leto bomo v Gerečji vasi praznovali 50-letnico igranja nogometa, zato so cilji postavljeni v smer napredovanja. Za ta korak smo imeli možnosti že letos, saj je ekipa Cir-kulan kot prvak Superlige zavrnila napredovanje v višji razred tekmovanja, to so potem ponudili nam. A tega kot drugouvrščena ekipa Superlige nismo sprejeli - to si želimo priboriti na igrišču. Zavedamo se, da bo pot težka, a ekipa z Murkom, Muratom, Kmetcem, Čehom, Arsičem, Rozmanom ... preprosto mora ciljati na vrh,« je povedal Boštjan Paveo, predsednik NK Gerečja vas. NK SKORBA Ekipa Skorbe je v prejšnji sezoni osvojila naslov prvaka 1. lige MNZ Ptuj, s čimer si je zasluženo prislužila napredovanje v Superligo. Klub so med premorom zapustili Dušan Panič in Martin Šterbal (oba sta odšla v September 2016 Slovenjo vas) ter Roman Novak (Dornava), kot novinci pa se v dresu Skorbe predstavljajo vratar Franc Strelec (Dornava), Ino Šimenko in Beno Ciglar. »Za novinca v višjem rangu tekmovanja je nekako samo po sebi umevno, da ciljamo na obstanek. Seveda pa se v sezono podajamo tudi s skritimi cilji: če se bo pokazalo za realno, bomo poskušali napasti uvrstitev v zgornjo polovico lestvice in Ligo za prvaka. Ker smo na uvodu izgubili dve srečanji, bomo težko prvi,« v smehu konča predsednik NK Skorba Saša Gojčič. NK HAJDOŠE Hajdošani bodo tudi letos nastopali v 2. ligi MNZ Ptuj. Ekipo so okrepili s trojico novincev, pridružili so se jim Tine Glodež, Luka Pišek (oba mladinca NŠ Golgeter) in Valon Berisha (Cirkulane). Dva dosedanja igralca sta si poiskala drugi sredini, Aleksander Sitar je odšel v Cirkulane, Domen Murko pa se je s posoje vrnil v Aluminij. »Pred lansko sezono smo jasno povedali, da si želimo osvojiti I. mesto in s tem napredovanje v I. ligo MNZ Ptuj. To se nam ni izšlo, zato smo letos pri napovedih nekoliko bolj previdni. Naša želja je vsekakor uvrstitev pri vrhu, tudi preboj v I. ligo MNZ Ptuj - morda nam uspe v tej sezoni, morda v naslednjih. Ambicije vsekakor so prisotne, tudi infrastruktura in vse drugo v klubu je na visokem nivoju. Kot novost imamo npr. urejeno namakanje in tribune za približno I00 ljudi,« je povedal Gregor Glažar, predsednik NK Hajdoše. NKSLOVENJA VAS V Slovenji vasi so v prestopnem roku v klub pripeljali šest igralcev, pridružili so se jim Dušan Panič, Martin Šterbal (oba Skorba), Gorazd Ornig (v matično ekipo se je vrnil po sezoni igranja v Lovrencu), Jan Vidovič (Makole), Jan Skledar (Apače) in Klemen Nedeljko (vrnil se je po sezoni igranja v Dornavi). Iz kluba sta odšla Andrej Sel (Starše) in Ivan Žunkovič (Grajena). »V klubu smo prepričani, da smo v zadnjem letu dvignili nivo dela, obenem s tem postavljamo ogrodje ekipe za prihodnost. Naša tiha želja je uvrstitev pri vrhu, a to ni edini in glavni cilj. V bližnji prihodnosti pa bi ob podobnem napredku vsekakor radi napredovali v I. ligo MNZ Ptuj,« je povedal Matevž Ple-teršek, predsednik NK Slovenja vas. JM, Štajerski tednik 46 September 2016 V Slovenji vasi presenetljivo najboljša Grajena V Slovenji vasi je v sredini avgusta potekal dvodnevni memorialni turnir, na katerem je nastopilo sedem ekip (ekipa Leskovca je udeležbo odpovedala v zadnjem trenutku). V soboto so bili na sporedu izločilni boji, zmagovalci pa so se v nedeljo merili za najvišja mesta in pokale. Tekme je spremljalo veliko število ljubiteljev nogometa, ki so lahko uživali v zanimivih predstavah. Predstavniku Grajene Ivanu Žunkoviču je zmagovalni pokal predal župan mag. Stanislav Glažar. Na fotografiji je tudi predsednik ŠD Slovenja vas Matevž Pleteršek (levo). Foto: Aljoša Podhostnik Matevž Pleteršek, predsednik ŠD Slovenja vas: »Turnir je z organizacijskega in tudi tekmovalnega vidika lepo uspel, saj so nastopile kakovostne ekipe. Končni zmagovalec je sicer nekoliko presenetljiv, a je Grajena konec koncev pokazala največ in zasluženo osvojila prehodni pokal. Naš upravni odbor že snuje načrte, kako bomo turnir prihodnje leto izpeljali še na višjem nivoju.« V soboto je najprej ekipa Zlatoličja premagala domačine, čeprav se je igralo praktično le na gol - gol gostov. Grajena je nato presenetila Tržec, Hajdoše pa so po streljanju enajstmetrovk izločile Zgornjo Polskavo. Brez boja (izostanek Leskovca) se je v nadaljnje tekmovanje uvrstilo moštvo Železničarja. V nedeljo sta bili najprej na sporedu polfinalni tekmi, v katerih sta daljšo potegnili ekipi Grajene in Železničarja. V tekmi za 3. mesto so slavili Hajdošani, v velikem finalu pa je Grajena nekoliko presenetljivo ugnala Mariborčane s Tabora in nenadejano dvignila zmagovalni pokal. REZULTATI polfinale: Grajena - Zlatoličje 1:0, Železničar - Hajdoše 2:0 tekma za 3. mesto: Hajdoše - Zlatoličje 1:0 tekma za 1. mesto: Grajena - Železničar 1:0 JM, Štajerski tednik Pomerili so se veterani Sp. in Zg. Hajdine Dvoboj med ekipama veteranov Spodnje in Zgornje Hajdine, ki je bil posvečen jubilejnemu, 70. letu organiziranega delovanja ŠD Hajdina, se je, kot že nekajkrat, srečno končal za Spodnjehajdinčane, čeprav sta se obe ekipi zelo trudili, da bi dokazali, da sta precej izenačeni po moči in spretnosti napadati nasprotnikov gol. Navijači so vztrajno spodbujali vsak svojo ekipo, a rezultat sosednji vasi, ki se bosta zbrali tudi 15. oktobra na slove-na semaforju je bil tisti, ki je na koncu odločil zmagovalca snosti ob odprtju tribune na nogometnem igrišču. Dogo- 1:0 za Spodnjo Hajdino. dek bo organiziran v okviru občinskega praznika. SLOVESNO ODPRTJE TRIBUN BO 15. OKTOBRA Čestitke obojim in spodbuda, da tudi v prihodnje ne od- Besedilo in foto: nehajo. Tovrstna srečanja na igrišču in ob njem povezujejo Silvestra Brodnjak 47 Denis Topolovec je za Aluminij nepretrgoma igral 24 let. Foto: Črtomir Goznik Iz teh začetkov se je rodila dolga in kar 24 let trajajoča kariera nogometaša, vseskozi pri klubu iz Kidričevega. Po končani sezoni 2015/16 se je odločil, da konča zgodbo pri Aluminiju. »Že zadnjih nekaj let sem ob igranju nogometa redno zaposlen, službene in igralske obveznosti pa sem vedno težje usklajeval. Iz službe sem velikokrat dobesedno brez premora odšel na treninge, kar je postalo prevelika obremenitev. Zadnje pol sezone je bilo fizično res izjemno naporne in končno sem sprejel odločitev, da na nivoju 1. lige igranja nogometa ne morem nadaljevati,« je svojo odločitev podal Denis. Kdo so bili trenerji in igralci, ki so ga trenirali in s katerimi je igral? Denis odgovori: »Trenerjev je bilo res veliko, iz zgodnje dobe se spominjam npr. Janka Vindiša in Branka Krajnca, potem pa so prišli Nenad Šešo, Bojan Špehonja in še številni drugi. Ko sem začel nastopati za člansko selekcijo, je bil glavni trener Miran Emeršič, kasneje so prišli še Špehonja, Flis, Osmanovič, Pevnik... Izmed soigralcev, s katerimi sem igral najdlje, moram omeniti Leona Panikvarja, s katerim sva vrstnika in sva šla skupaj čez vse mlajše selekcije, kakšnih pet sezon pa sva igrala skupaj tudi za člane. Podobno sta bila tudi Gregor Dončec in Boris Sambolec.« Krona nogometne kariere je bilo igranje v 1. ligi v sezoni 2012/13. »To je bil nedvomno vrhunec moje kariere. Škoda je bila, da smo že po eni sezoni izpadli nazaj v 2. ligo. V prvi vrsti so nam manjkale izkušnje, teh se na kratek rok ni dalo nadomestiti. Tudi kader je bil številčno kar majhen in ob poškodbah in kartonih smo bili hitro v težavah,« je povedal o tem in dodal: »Tudi igranje v 2. ligi je bilo zahtevno, še posebej zaradi tega, ker smo bili skoraj vedno pri vrhu lestvice.« Denis je bil nekaj let tudi kapetan Aluminija, pravi vzor vsem, ki stopajo na nogometno pot. »Ko sem dobil kape-tanski trak, se je videlo, da so mi trenerji in soigralci zaupali, in na to sem bil resnično ponosen. Sam sem se trudil izpolnjevati to častno nalogo. To sem kazal tako, da v vseh teh le- September 2016 Skoraj 25 let igral v enem klubu Denis Topolovec iz Slovenje vasi je poznano športno ime iz občine Hajdina, tudi športnik leta je že bil. Od malih nog se ukvarja z nogometom. »Na stadion me je pripeljal oče, ki je tudi sam nekoč igral nogomet za Slovenjo vas. Žoga me je tako spremljala že od prvih korakov in vključitev v proces treninga pri NK Aluminij je bila samo logično nadaljevanje tega. Iz rok predsednika uprave Taluma Marka Drobniča in predsednika NK Aluminij Zvonka Jevšovarja je v znak zahvale za dolgoletno nastopanje v dresu Aluminija prejel »šumarja«. Gre za oštevilčeno skulpturo, ki jo za posebne zasluge prejmejo le redki posamezniki. Denisu je pripadla tista s številko 24. Foto: Črtomir Goznik tih igranja nisem prejel niti enega samega rdečega kartona, čeprav sem igral v obrambi! Samo v eni sezoni sem prejel štiri rumene kartone, zaradi katerih sem potem moral izpustiti eno tekmo. Ker tudi poškodb nisem imel, sem imel posledično skoraj vsako sezono največ odigranih minut v sezoni med vsemi igralci.« Odslej bo nastopal za avstrijskega nižjeligaša. »V nogometu bi rad ostal še nekaj let, saj imam ta šport res rad. Za odhod v Avstrijo sem se odločil, ker bom zaradi nižjega ranga tekmovanja manj obremenjen, postranska stvar pa je tudi to, da bom s tem nekaj tudi zaslužil. Tako bom združil prijetno s koristnim,« je zaključil Denis. Jože Mohorič, Štajerski tednik 48 September 2016 Ne »šlepaj« se v zavetrju Člani kolesarskega kluba Petaln iz Gerečje vasi smo 17. in 18. junija izpeljali dolgo načrtovan dolžinski podvig. Prekolesarili smo namreč relacijo Gerečja vas—Split. Pot smo vnaprej dobro načrtovali, da med podvigom ne bi prišlo do večjih zapletov ali presenečenj. Lanski »alpski« vzpon na Grossgloc-kner je za nami. Za njim je ostal samo še spomin na premagano neverjetno nadmorsko višino v zimskih vremenskih razmerah. Letošnji načrt je bil drugačen. Odločili smo se, da se bomo raje odpravili 500 km proti jugu. Kot veliki nogometni navdušenci smo si za cilj v Splitu, najpomembnejšem mestu Dalmacije, izbrali stadion Poljud. Letos smo se na pot zaradi neugodnih vremenskih napovedi odpravili teden dni pred tradicionalnim datumom. V petek, 17. junija, smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili avanturi naproti. Že po nekaj prekolesarjenih kilometrih nas je zajel dež in nas spremljal vse do Zagreba. Vso pot nas je spremljal tudi jugovzhodni veter v sunkih do 70 km/h in nam oteževal kolesarjenje. Pred Zagrebom smo naredili prvo večjo pavzo, nato pa se odpravili do splava čez reko Savo. Na ta način smo se namreč izognili izjemno prometnemu Zagrebu. V času kosila smo bili v Karlovcu, kjer smo si privoščili domačega ocvrtega piščanca in pečena rebrca. Po odmoru smo se ponovno odpravili naprej. Med potjo nas je spet spremljal močan veter, zaradi katerega smo kolesarili počasneje, vendar še vedno učinkovito. V Plitvičkih jezerih smo naredili obvezen postanek. Skozi nacionalni park tisočerih jezer je bil promet zelo gost, vendar smo bili glede hitrosti enakovredni drugim udeležencem v prometu. Prav tako pa so bili vozniki do nas razumevajoči in med potjo na srečo ni prišlo do neljubih dogodkov. Prvi dan smo po 257 km zaključili v Korenici. V soboto smo se zbudili spočiti in pripravljeni na nov dan in nove podvige. Sveže in hladno jutro nam je dajalo še dodatno energijo. Kolesarili smo po pusti pokrajini, kjer so še vedno vidne posledice vojne. Kraji so majhni in raztreseni. Doživeli smo tudi nenavaden dogodek. Napadlo nas je namreč krdelo divjih psov. Tudi na to smo bili pripravljeni in smo se jih na srečo »rešili«. Tudi žgoče sonce nas ni oviralo pri premagovanju manjših in večjih vzponov. Ko smo premagali najvišjega na poti, smo se s posebnim zagonom z veliko hitrostjo spuščali proti Kninu. Med daljšo pavzo so nas presenetili prijatelji od doma, ki pa so pot nadaljevali proti Splitu. Presenečenj pa še ni konec! Po nekaj urah kolesarjenja smo pred sabo prvič zagledali morje. Cilj se nam je tako zdel vedno bolj jasen in uresničljiv, zato je pri manjših spustih hitrost začela naraščati tudi do 79 km/h. Potem nas je pričakal dolg tunel brez luči. Po uspešno premaganem tunelu smo po nekaj kilometrih končno prikolesarili do težko pričakovane table Split in se je zelo razveselili. Vožnja do stadiona Poljud je bila lahka, zanimiva, turistična ... Pred stadionom smo nazdravili s penino, udarili naš znamenit in obvezen »buli« ter si nato v spremstvu pravega hajdukovca ogledali stadion. Sobotni večer smo preživeli v marini. Prijazen lastnik apartmajev in naši domači prijatelji so nas presenetili z domačim pečenim odojkom. Uživali smo v večerji in si pripovedovali vtise o premaganih kilometrih. Med celotno turo smo se vozili po vseh mogočih podlagah, kar nas je presenetilo. Peljali smo po asfaltu, makadamu, tlakovcih, gradbišču in tudi na splavu čez reko. Vse to smo premagali in prekolesarili 521 km. Ja, Petalni smo enkratni in neponovljivi. V nedeljo, 19. junija, smo se vrnili do- Start v Gerečji vasi Prehod s splavom čez Savo Na cilju na stadionu Poljud v Splitu mov. Ko smo se s kombijem pripeljali na dvorišče Intiharjevih, so nas tam že čakale naše družine in nam pripravile krasen sprejem. Poškropile so nas s šampanjcem in nas presenetile z golažem in torto. Tako smo opravili tudi z našim dolžinskim podvigom. Brez nekaj popo-kanih zračnic seveda ni šlo. Vsa druga oprema in kolesarji pa so bili zelo vzdržljivi. Seveda pa si brez našega spremstva v kombiju takšne dogodivščine ne znamo predstavljati. Za uspešno izpeljano turo se zahvaljujemo tudi našim sponzorjem. UK Foto: arhiv KK Petaln NEKAJ TEHNIČNIH PODATKOV PROGE Skupna premagana višina: 3151 m Skupna razdalja: 521 km Skupni čas vožnje: 17,2 h Povprečna hitrost: 30,2 km/h 49 Šola zdravja na Hajdini v četrtem letu svojega delovanja pomaga tudi drugim skupinam Hajdinski jutranjiki, kot imenujemo skupino za svoje zdravje skrbečih Hajdin-čanov (obeh spolov) iz Šole zdravja, v tem času zaokrožujejo četrto leto svojega skoraj vsakodnevnega srečevanja v spodnjehajdinskem športnem parku. Njihovo število je več ali manj vedno okoli petnajst udeležencev, ki vsak dan ob delovnikih prihajajo na tisoč razgibalnih gibov po Grishinu. Na enem izmed septembrskih jutranjih srečanj je skupino obiskal tudi Dejan Zavec in jim čestital k njihovi vztrajnosti in množičnosti, ki je vsa leta približno enaka. Zadnje čase sta delno tudi po njihovi zaslugi zaživeli skupini na Turniščah in v Slovenji vasi. Slednja je še v fazi navajanja na bioritem, ki ga mora vsakdo vzeti za svojega, da mu postane nekaj tako samo po sebi umevnega, kot je jutranje umivanje zob. Verjetno je odločitve, da se formira skupina v Slovenji vasi, najbolj vesela ena izmed ustanovnih članic hajdinske skupine telovadk, pobudnica Nežka Kurnik, ki se je štiri leta vsako jutro vozila na Sp. Hajdino. Koliko lažje je zjutraj stopiti le nekaj korakov od doma in se srečati s so-vaščankami, ki pred razgibavanjem ali po njem izmenjajo najnovejše vesti, se posvetujejo o receptih, aktualnih jedilnikih, dietah, vrtnarskih opravilih, časopisnih člankih in še bi lahko naštevali. Tako so namreč vide- ti jutranja telesnokulturna druženja na Hajdini, ki se občasno tudi malo zavlečejo, ko je treba popiti kavo ob rojstnem dnevu katerega od članov. Včasih pa del skupine odide tudi na »teren«. Obiščejo svoje somišljenike na Ptuju, enkrat letno se odpeljejo na vseslovensko srečanje nosilcev oranžnih majic v Piran ali pa se povabijo kot presenečenje h komu, ki dela šele začetne korake. Zora Gojkovič je nekaj svojih telo-vadk in telovadca povabila v Razva-nje. Tam je namreč doma njena sošolka iz mladih let, ki ob upokojitvi ni vedela, kako kakovostno zapolniti jutranje ure, ko ni več treba iti v službo. Uspelo ji je navdušiti ducat in še nekaj znank ter prijateljic in razvanj-ska Šola zdravja je zaživela. Obisk hajdinske delegacije je dosegel svoj September 2016 Srečanje telovadcev s Hajdine in iz Razvanja Foto: Zora Gojkovič Skupina v Slovenji vasi je tokrat telovadila brez pobudnice Nežke Kurnik, ki je odpotovala na krajši dopust. Za začetek se srečujejo dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih, upati pa je, da bo sčasoma to prešlo v navado in bodo prišle na igrišče NK Slovenja vas tudi še kateri drugi dan. namen in spet so se spletle nove prijateljske vezi. Kaj jim naj zaželimo ob četrti svečki? Da bi tudi v prihodnje veljala zavest, da na Hajdini nismo aktivni samo v telovadbi za zdravo življenje, ampak tudi pri širjenju dobrega počutja med udeleženci in njihovimi domačimi, v domačem okolju in tudi v bližnji okolici. Skrbijo pa tudi za izobraževanje in spoznavanje kulinarike (lani obisk Hotela Murat na Zg. Hajdini) ter botanike. Ob četrti obletnici so se po jutranji telovadbi odpravili v Pivolo v Botanični vrt Univerze v Mariboru. Nasvidenje ob letu osorej! Besedilo in foto: SB 50 Planinski utrinki Poletna meseca julij in avgust ter prvi dnevi v septembru so bili letos zelo naklonjeni z vremenom za obisk visokogorja kakor tudi drugih pohodov. Planine so kar vabile in temu je bil primeren tudi obisk. Na vseh poteh je bilo srečati veliko ljubiteljev gora. Žal pa te kar stisne pri srcu, ko srečaš nekatere pohodni-ke z neprimerno, pomanjkljivo opremo, ki kar izzivajo nesrečo. Pogled na vrh Ojstrice iz Koče na Klemenči jami pod Ojstrico Foto: arhiv PD September 2016 Skupina hajdinskih pohodnikov pri cerkvi na Gori Oljki Tudi planinci PD Hajdina smo bili množično prisotni. Podali smo se v Julijske Alpe, kjer smo tradicionalno osvojili Triglav, sicer v majhnem številu, pa vendarle. V Kamniško-Sa-vinjskih Alpah smo osvajali Ojstrico in okoliške vrhove. Začeli smo v Logarski dolini pri Domu planincev, kjer smo se podali na kočo na Klemenči jami pod Ojstrico. Po krajšem postanku smo krenili proti vrhu Ojstrice (2350 m) in jo v vetrovnem in mrzlem dnevu tudi osvojili. Na vrhu lepega razgleda res nismo imeli, je pa bil občutek zelo lep, saj smo vrh osvojili v skoraj nemogočih razmerah. Spustili smo se na Kocbekov dom na Korošici, kjer smo prenočili. Drugi dan smo se podali čez Kamniško sedlo do doma na Kamniškem sedlu. Spustili smo se do Okrešlja in nazaj do svojih vozil. Dva dni prijetnega potepanja in premagovanja zavarovanih poti v skalovju. Po načrtu hodimo tudi po Martinovi romarski poti. Sama pot poteka v nekaterih delih po asfaltu, zato kdaj pa kdaj raje traso opravimo z vozili, saj je hoja s planinskimi čevlji po asfaltu neprijetna. Žal tudi ugotavljamo, da na določenih delih pot sploh ni markirana, zato moramo uporabljati lokalne planinske poti. V soboto, 9. julija, smo opravili etapo iz kraja Zagorica pri Dolskem in prek Moravč, Limbarske Gore prispeli na Trojane. V soboto, 13. avgusta, smo prehodili etapo Šmartno ob Paki in prek Nazarij, Šmartnega ob Dreti, Mo-tnika prispeli v Šmartno v Tuhinju. V soboto, 3. septembra, smo opravili predzadnjo etapo. Začeli smo v Šmar-tnem ob Paki, nadaljevali prek Gore Oljke, Lopatnika, Dobrne ter prispeli v Šmartno v Rožni dolini. V okviru drugih pohodov smo v juliju skupaj s kolegi iz Občine Cankova opravili pohod po Mustrovi poti v Občini Cirkulane. Po prehojeni poti smo se s kolegi s Cankove še dolgo družili ob izmenjavi raznih dogodkov, ki jih pohodniki doživimo na raznih pohodih. Prav tako smo opravili pot v neznano, ki pa je bila po prehojeni poti tudi znana. Podali smo se na Pohorje. Začeli smo v Ribnici na Pohorju, osvojili Črni vrh, Resnik, bili na Ribniški koči in ob njenem jezeru. POHODI, KI SLEDIJO V soboto, 8. oktobra, nas čaka zadnji del Martinove romarske poti s ciljem na Hajdini, v petek, 21. oktobra, organiziramo tradicionalni nočni pohod na Donačko goro v okviru občinskega praznika, v nedeljo, 23. oktobra, pa še pohod po Slovenjegoriški planinski poti (zadnji del Gorišnica-Hajdina). Po končanem pohodu bo tudi kostanjev piknik. Če vas pohodništvo mika in veseli, se nam pridružite. Slavko Burjan 51 September 2016 Na planinskem taboru Članice in člani Planinskega društva Hajdina smo preživeli tri dni v planinski koči na Nemškem Rovtu, natančneje v Volčjih jamah pri Bohinjski Bistrici. Lastnika koče Bogdan Jeza in njegova žena Neda sta nam jo prijazno ponudila, kot zahvalo občini Hajdina. Bogdan Jeza je namreč sin Franca Jeze, kateremu je občina Hajdina pred časom postavila spominsko obeležje, ki stoji na trgu pred poslovno-stanovanjsko stavbo in občino Hajdina. višine) in si privoščili daljši počitek. V lepem, rahlo vetrovnem vremenu je bil odličen razgled na okoliške julijske vrhove, Triglav nam je bil skoraj na dosegu roke. Spustili smo se v krožni poti nazaj proti našemu taboru v Volčjih jamah in proti večeru prispeli prijetno utrujeni, vendar zadovoljni s prehojeno potjo. Ta je trajala skoraj osem ur. Drugi dan našega tabora je sledil vzpon na Ratitovec (1642 m nadmorske višine), na katerem stoji Krekova koča. Z vrha je lep razgled na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, v daljavi pa se vidijo Julijske Alpe in Karavanke. Pohod je trajal dobrih sedem ur. Tretji, zadnji dan je sledila vožnja v Bohinj, kjer smo se nekateri z gondolo povzpeli na Vogel, s sedežnico do Orlove glave in malo naprej proti Šiji, seveda tudi do Rodice (1964 m nadmorske višine), kjer je tudi žig slovenske planinske poti. Daljši počitek je sledil v planinski koči Merjasec. Proti večeru je sledil spust z gondolo in nato pot domov, kamor smo prispeli v poznih večernih urah s prijetnimi vtisi potepanja in druženja v visokogorju. Gostitelja Bogdan in Neda Jeza sta nam ob odhodu dejala, da bosta zelo vesela, če ju še kdaj obiščemo. Mi pa smo sklenili, da bomo v načrt za leto 2017 ponovno dali uradno taborjenje Planinskega društva Hajdina v tem prečudovitem koncu naše domovine v Bohinjskem pogorju. Besedilo in foto: Slavko Burjan Franc Jeza je naš rojak - pisatelj, publicist in časnikar. Otroška leta je preživel na Brlekovi domačiji, srednjo šolo je obiskoval na Gimnaziji Ptuj, nato pa je odšel v Ljubljano. Leta 1947 je pobegnil v Trst, kjer se je zavzemal za načela demokracije, pluralizma in slovenske državne neodvisnosti. Sin Bogdan živi z družino v Ljubljani, na Nemškem Rovtu pa je odkupil opuščeno gozdarsko kočo, jo v celoti obnovil in preuredil v bivalne enote. Koča stoji v Volčjih jamah na višini 1100 m nadmorske višine. Tabor je potekal od petka, 9., do nedelje, 11. septembra, udeležencev pa nas je bilo 15, toliko, koliko je kapaciteta postelj. Na dodatnih ležiščih in v spalnih vrečah je možno zagotoviti še nekaj mest. Prvi dan prihoda zgodaj zjutraj smo se namestili in se seznanili s hišnim redom. Sledil je zajtrk s kislo juho; odlično jo je pripravila Helena Ferš. Po zajtrku smo se odpravili na prvi pohod, na Črno prst. Vmes smo najprej prispeli na Orožnovo kočo na 1346 m nadmorske višine, ki je bila prva planinska koča na Slovenskem. Med vojno je bila požgana in pozneje obnovljena. Po kratkem počitku smo krenili na Črno prst, na kateri je koča Zorka Jelinčiča (1844 m nadmorske V hvaležen spomin 1. Daniel Gojčič, Draženci 84, roj. 24. 11. 1970, umrl 11. 7.2016. 2. Zofija Kovačec, Zg. Hajdina 17a, roj. 5.5. 1933, umrla 23. 8.2016. 3. Frančiška Žunkovič, Hajdoše 2a, roj. 11.2. 1929, umrla 5. 9.2016. 52 September 2016 ■■ • • | • v • • • v« Žejne ribice - žejni ribici ŠRD Žejne ribice Draženci je letos praznovalo okroglo 10-letnico aktivnega in uspešnega delovanja, kar so počastili z veliko meddruštveno tekmo, na kateri so poleg slavljenca sodelovali tudi: ŠRD Markovci, ŠRD Dornava, ŠRD Krap, ŠRD Šterntal, ŠRD Majšperk in ŠRD Obkanalski krivolovci. Domačini so zmagali in dosegli prvo mesto. Foto: Tatjana Mohorko Vodstvo društva s svojim programom in aktivnostmi skrbi, da lahko vsak zainteresirani član-krajan najde kaj za svojo dušo. Imajo svojo tekmovalno ligo, v kateri tekmujejo člani društva, organizirajo odprte tekme, v katerih lahko sodelujejo tudi ribiči, ki niso člani društva. Prirejajo tudi memorialno tekmo v spomin na Danija Rajha, občinsko tekmo dvojic (lovijo lahko samo vaščani vasi v občini Haj-dina), različne dnevne in nočne pokalne tekme, tekme parov (dvojic), tekmo za carja društva, različna tekmovalna srečanja z drugimi društvi, daleč naokoli pa so znani po tem, da imajo tekmovanje v mešanih parih (moški-žen-ska), ki pa morata biti v sorodstveni povezavi. AVGUSTOVSKA TEKMA V nedeljo, 14. avgusta, je potekala prav zanimiva tako imenovana maraton tekma (dnevni maraton). Trajala je dolgih in vročih 11 ur. Ob prekinitvi so se stehtale tudi ulovljene ribe, tako da so iste ribe lahko lovili še enkrat. Z vročim soncem in spremenljivo ribiško srečo se je spoprijelo 12 tekmovalcev. Tehtnica je zvečer pokazala naslednje rezultate: 1. mesto Dušan Černešek (69,900 kg), 2. mesto Zvonko Mohorko (59,220 kg) in 3. mesto Miran Rotvajn (57,900 kg). Dušan Černešek, zmagovalec maratona in predsednik ŠRD Žejne ribice, je povedal, da je bila tekma zelo negotova skoraj do samega konca in naporna zaradi vročega dne. Zadovoljen je bil z uvrstitvijo in doseženim ulovom. »Dober prijem!« Ignac Habjanič Ribiški dvoboj ŠRD Markovci in Žejne ribice Draženci Do dodatne povezave in druženja med ŠRD Markovci in Žejnimi ribicami iz Dražencev je prišlo na pobudo Zlatka Rajha (ŠRD Markovci) in Jožeta Stockla (Žejne ribice), ki sta bila sodelavca, uspešna ribiča in ljubitelja ribolova ter čiste narave. S tem druženjem in na koncu tudi tekmovanjem med enim in drugim društvom je to prijateljevanje postalo meddruštveno in tradicionalno. Vse od leta 2010 se ekipi srečujeta ob vodi in pomerita, katera je uspešnejša v lovu rib, in to dvakrat na leto, enkrat v Prvencih in nato v Dražencih ali pa obratno. Sam rezultat medsebojnega tekmovanja je drugotnega pomena, poudarek je predvsem na druženju in dobrem počutju pri enem ali drugem domačinu. Letošnje srečanje, ki je potekalo 30. julija v prijetnem vzdušju in razpoloženju ob ribniku v Dražencih, je bilo že 7. zapovrstjo. Društvi sta sodelovali in nastopali z 10-člansko tekmovalno ekipo. V tem dvoboju so bili uspešnejši člani ribiškega društva Žejne ribice, saj so v štirih urah ulovili 148, 380 kg rib, odlični drugi pa so bili člani ribiškega društva Markovci z 89,260 kg. Po končani tekmi sta sledila malica za vse udeležence in prijateljsko druženje. NAJUSPEŠNEJŠI RIBIČI NA DVOBOJU Najuspešnejši član zmagovalne ekipe Drago Lenart je povedal: »Tekma je bila lepa. S svojim kakor tudi s skupnim rezultatom sem zadovoljen in srečamo se na povratni tekmi v Markovcih.« Najuspešnejši član poražene ekipe Franc Bromše: »Drži, da sem bil najuspešnejši član markovške ekipe, vendar je bil gostujoči teren za nas prevelika ovira.« Dušan Černešek, Žejne ribice: »Videti je, da je letošnje leto naše leto - kar se tiče tekmovalnih uspehov. Domači teren je bil velika prednost.« Branko Kostanjevec, ŠRD Markovci: »Trudili smo se po svojih močeh, vendar očitno to ni bilo dovolj. Ni kaj reči, domačini so bili boljši.« Ignac Habjanič 53 September 2016 . ... . ... Stanko Pozgan, Siva pot jih je vodila « ^ ' . . najstarejši Gerecjevašcan, na Gorenjsko praznoval 90 let Začetek septembra je ravno pravi čas, da se človek malo odpravi od doma. Zato so se v vodstvu Društva upokojencev Hajdina odločili, da se po dolgem vročem poletju 6. septembra odpravijo v malo hladnejše kraje. Hajdinski upokojenci na skupnem druženju po prelepi Gorenjski Foto: Zdravko Babič Kar dva avtobusa sta krenila po sivi poti proti Gorenjski, saj je bilo tokrat zanimanje za izlet zelo veliko. Kot je povedal Janko Vegelj, eden izmed 85 popotnikov, so se najprej ustavili na Brezjah, kjer so ob deseti uri prisostvovali dopoldanski sveti maši v baziliki Marije Pomagaj. Lokalni vodič jih je nato popeljal v Begunje na Gorenjskem, kjer so obiskali grob Slavka Avsenika in si ogledali Avsenikov muzej. Zagotovo pa je bil vmes tudi čas za kavico in sproščen klepet. Pot se je nadaljevala v višji gorski svet, saj je bila naslednja točka obisk Jezerskega, ki leži 906 m višje od morja. Bogato zgodovino tega območja, kjer bi skoraj vsak kamen lahko povedal kako zgodbo, je izletnikom v Jenkovi kasarni predstavila Olga Tičar. Nekatere članice DU se je spomnijo kot kmetice leta 2009. V muzeju je na ogled bogata etnološko-etnografska zbirka predmetov, oblačil in orodja, ki so jih ubranili pred uničenjem in pozabo. Slabo vreme ni skalilo dobre volje izletnikov, ti so se nato podali naprej do Planšarskega jezera. Poznopopoldan-sko kosilo se je vsem pošteno prileglo in čas do vrnitve domov je v dobri družbi kar prehitro minil. Silvestra Brodnjak Najstarejši vaščan Gerečje vasi Stanko Požgan je 11. avgusta praznoval 90. rojstni dan. Kot se za tako visok jubilej spodobi, je družina slavljencu prav na njegov rojstni dan pripravila praznovanje. V družbi sestre, brata in nečakov z družinami je slavljenec preživel prijetno praznično popoldne. Čestitke in voščila so slavljencu ob njegovem častitljivem jubileju prinesli tudi člani VO Gerečja vas in svetniki občine Hajdina iz Gerečje vasi. Foto: SP K šopku voščil, ki jih je ta dan prejel, so svoje čestitke in dobre želje dodali tudi člani vaškega odbora Gerečja vas in svetniki občine Hajdina iz Gerečje vasi in slavljenca prijetno presenetili na praznovanju. Lovretov Stanko, kot ga kličejo po domače, se je rodil davnega leta 1926 kot najstarejši izmed šestih otrok. Še danes rad obuja spomine na čase, ko je svojim trem mlajšim sestram spletal kite in s svojima bratoma marsikatero ušpičil. Pa vendar mu življenje ni vedno prizanašalo, odraščal je v času 2. svetovne vojne in se moral soočiti z marsikatero življenjsko preizkušnjo ter odrekanjem, da si je naposled le ustvaril topel dom in družino. Ob tem je vedno našel čas zase, za svojo veliko ljubezen - ribolov, predan ji je bil skoraj 60 let. Z VESELJEM PRELISTA TUDI HAJDINČANA Dokler mu je zdravje dopuščalo, je z velikim veseljem urejal tudi domači vrt in okolico. Sedaj, na jesen življenja, ko ni več toliko pri močeh za delo, si čas krajša z gledanjem televizije in prebiranjem časopisov. Z veseljem prelista tudi Hajdin-čana. Svoja leta zelo dobro skriva, saj na njegovi glavi le tu in tam zasledimo kak srebrn las. Je bolj redkih besed, a zato toliko bolj preseneti s kakšno bistro in hudomušno mislijo. Mojca Požgan Spoštovanemu slavljencu Stanku Požganu čestitamo tudi iz uredništva Hajdinčana in mu želimo še na mnoga leta življenja. 54 V soboto, 23. julija, je bila v cerkvi sv. Martina na Hajdini slovesnost zlate poroke zakoncev Ane in Gabrijela - Jelka Žumra iz Hajdoš. Civilni obred zlate poroke sta opravila Franc Krajnc in Uroš Matjašič, člana občinskega sveta občine Hajdina. Slavljencema sta čestitala v imenu občine in jima predala tudi priložnostno darilo. Slovesno mašo je daroval naddekan Marijan Fesel, slovesnost pa sta s pesmijo obogatila Uroš Sagadin in cerkveni pevski zbor župnije sv. Martina. Zlata nevesta Ana, rojena Matjašič, se je rodila leta 1941 v Zlatoli-čju, zlati ženin Jelko pa leta 1942 v Hajdošah. Zakonsko zvezo sta sklenila 23. julija 1966 v Staršah, ko sta bili njuni priči: ženinu Jože in Marjanca Bone ter nevesti Stane Matjašič. Ob obhajanju zlate poroke so bili njuni priči njuni trije sinovi Gabriel, Peter in Stane. Težka in odgovorna je bila skupna življenjska pot zakoncev Žumer pred petimi desetletji, a s trdno voljo, vero in povezanostjo sta zmogla ohraniti življenjsko moč in trdnost, ob tem pa premagovati ovire življenja. Kaj vse se jima je uresničilo v 50 letih skupnega življenja, vesta le onadva, ob visokem zakonskem jubileju pa so na plan prišli njuni najlepši in najsrečnejši trenutki skupnega življenja. Na jesen življenja jih Žumrova delita v družbi svojih sinov in prijateljev, srečne trenutke pa doživljata tudi z gasilci PGD Hajdoše in članicami Društva žensk Hajdoše, kjer sta nepogrešljiva člana. Na zlati poročni dan sta zakonca Žumer prejela veliko dobrih želja, tem pa se z iskreno čestitko pridružuje tudi uredništvo Hajdinčana. Besedilo in foto: TM Zlatoporočenca s svati, svojo družino in prijatelji, na skupni fotografiji pa se so se jim pridružili tudi naddekan Marijan Fesel ter Franc Krajnc in Uroš Matjašič, ki sta v imenu občine Hajdina opravila civilni obred zlate poroke. Zlati poročni dan za zakonca Žumer iz Hajdoš v cerkvi sv. Martina na Hajdini 55 ŠPORTNE PRIREDITVE OB 18. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA Sobota, 1. oktober 2016, ob 10.00 (zbor ob 9.00) OBČINSKO PRVENSTVO V RIBOLOVU (PARI) Organizator: Ribiško društvo Žejne ribice Draženci Ribnik v Dražencih Ponedeljek, 3. oktober 2016, ob 17.00 OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU (ČLANI) Organizator: Športna zveza Občine Hajdina Igrišče umetna trava pri OŠ Hajdina Torek, 4. oktober 2016, ob 17.00 OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU (VETERANI) Organizator: Športna zveza Občine Hajdina Igrišče umetna trava pri OŠ Hajdina Četrtek, 6. oktober 2016, ob 16.30 OBČINSKO PRVENSTVO V FOOTGOLFU (POSAMEZNO IN EKIPE) Organizator: Športna zveza Občine Hajdina Golf igrišče Ptuj Četrtek, 6. oktober 2016, ob 13.00 OBČINSKO PRVENSTVO V GOLFU (MOŠKI IN ŽENSKE) Organizator: Športna zveza Občine Hajdina Golf igrišče Ptuj Sobota, 8. oktober 2016, ob 10.00 (zbor ob 9.00) RIBOLOV - MEMORIAL DANIJA RAJHA Organizator: Ribiško društvo Žejne ribice Draženci Ribnik v Dražencih Sobota, 15. oktober 2016, ob 10.00 REKREATIVNO KOLESARJENJE PO OBČINI HAJDINA Organizator: Vaški odbor Slovenja vas in PGD Slovenja vas Kolesarske poti po Občini Hajdina in izven nje Sobota, 15. oktober 2016, ob 9.00 MEDNARODNI TURNIR V KARATEJU EUROEAST HAJDINA 2016 Organizator: Karate klub WKSA Hajdina Telovadnica OŠ Hajdina Nedelja, 16. oktober 2016, ob 15.00 DAN OTROŠKE NOGOMETNE ŠOLE GOLGETER HAJDINA Organizator: Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina Igrišče ŠD Hajdina Petek, 21. oktober 2016, ob 15.30 izpred Občine Hajdina NOČNI POHOD NA DONAČKO GORO Organizator: Planinsko društvo Hajdina Donačka gora Sobota, 22. oktober 2016, ob 9.00 OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU (POSAMEZNO) Organizator: Športna zveza Občine Hajdina Telovadnica OŠ Hajdina Sobota, 22. oktober 2016, ob 13.00 OBČINSKA EKIPNA TEKMA V RIBOLOVU Organizator: Vaški odbor Slovenja vas in Obkanalski krivolovci Ribnik Slovenja vas Ponedeljek, 31. oktober 2016, ob 9.00 OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU (PARI - ČLANI) Organizator: Tenis klub Skorba Goya center Hajdoše Sobota, 5. november 2016, ob 9.00 OBČINSKO PRVENSTVO V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE Lovska družina Boris Kidrič Hajdina Strelski poligon Zg. Hajdina Ponedeljek, 7. november 2016, ob 18.00 OBČINSKO PRVENSTVO V ŠAHU Športno društvo Gerečja vas Gasilski dom Gerečja vas Sreda, 9. november 2016, ob 18.00 TROBOJ V VRTNEM KEGLJANJU Organizator: Športno društvo Nova Hajdina Paviljon Športni park Nova Hajdina Petek, 11. november 2016, ob 18.00 OBČINSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU Organizator: Športno društvo Gerečja vas Kegljišče Deta Center Ptuj