uiiiiiiiiiiu i | Petnajstkratna zahvala vsem TISTIM ■I IDEALISTOM . ki podpirajo svoboden slovenski tisk! Umnimi POK A M I I S lO V I H I A UTHWC Xven-St. 1 vse bila _____ *ionu L,ausche in župan George Voinovich. Zboru in pevovodji Vladimirju Maleckarju iskrene čestitke!' • Kot vsako leto je tudi letos > protikomunistično društvo Tabor 18. oktobra priredilo jesensko večerjo z zabavo, za katero so ig-reli Veseli Slovenci. Prireditev je bila na Holmes Ave. Bila je zelo lepo obiskana. • Ga. Eda Vovk je organizirala folklorno skupino mladih, ki se pridno udeležuje vaj v telovadnici pri cerkvi Marije Vnebovzete. Upamo, da nas bodo kmalu presenetili s kakim lepim nastopom. • Jesen je dolia martinovanj. Štajerci so poskusali novo vino 25. oktobra pri Sv. Vidu! Zbralo se je mnogo Štajercev in njihovih prijateljev.. Belokranjci pa so krstili novo vinsko kapljico 8. novembra v SLovenskem domu na St. Clair-ju. Tudi tu se je zbralo lepo število Belekrajne. • Slovenski Cleveland je imel priliko slišati 23. oktobra Ljubljansko Filharmonijo v Severance Hali, to je v domu Clevelandske Filharmonije, kar je bil gotovo izreden kulturen uspeh za naš mali narod. Koncert je bil odličen. • Slovenska Pristava je na svojem občnem zboru 25. oktobra izvolila odbor za leto 1981. G. Jože Leben je bil ponovno izvoljen za predsednika. Naslednjo nedeljo 2. novembra pa so bile na Orlovem vrhu tpredelov velikega Clevelanda. ¡Chicago dirigenta molitve za naše umrle. „ r, r, . - ., , rs.-' • Slomškov krožek je priredil g.B.Potočnika ter „Fantje na J r vasi", ki jih je vodil g. Nace '9" novembra Pri Sv; Vidu k°sil°- Križman. Kot zaključna točka so Ude,eŽba je bila zel° lepa Na "j - ... _,-.,■ Ikosilo so ljudje prišli iz vseh dovršeno zapeli in navdušili vse j j r navzoče. / MLADINSKI ZBOR JE ZAPEL:- 1. LukaKramolc: „Tam kjer teče bistra Žila", 2. Luka Kramolc: „LastoJspi v slovo", 3. Franc Končan: „O moj preljubi dragi dom" in FANTJE NA VASI PA SO NAS NAVDUŠILI IN NAS OGRELI Z: 1. Anton Medved: „Domovina, mili kraj", 2. Dr. Gustav, Ipavec: „Vse mine", 3. Dr. Gustav Ipavec: „Danici" (solist — I. bas — g. Stane Lamovšek) 4. Jakob Aljaž: „Oj zbogom planinski svet. . ." (sojjst — tenor -r- Danilo Volk) Pesmi je v lepi besedi napovedoval g. Ahčin. Vsem nastopajočim in govornikom naša prisrčna hvala za res lep slovenski spominski spored. (Navzoči) Cleveland • Slovenski Cleveland je imel priliko slišati 23. oktobra Ljubljansko Filharmonijo v Severance Hali, to je v domu Clevelandske Božo, KUS Rudi, LAMOVSEK ¡Filharmonije, kar je bil gotovo Stane, MEDEN Jože in RIGLER Lojze. V kritiko se ne spuščamo, ker je bil koncert, hvaležen dar, položen na oltar pevcev, ki se trudijo in izreden kulturen uspeh za naš mali narod. Koncert je bil odličen. Tudi elevelandski dnevniki so ga pohvalili. Ves dobiček je šel za | Slovenski Dom za Ostarele. Jesen je tu. Ljudje se zbirajo „29. žrtvujejo svoj čas, bogoslužnemu ¡zopet v domovih in se udeležujejo irireditev na katere vabijo •azlična društva. Prav vsako soboto in nedeljo so prireditve, tabave in kosila v domovih ali berkvenih dvoranah. Pa tudi porok in s tem v zvezi poročnih gostij ne manjka v naši slovenski skupnosti. • V nedeljo 28. septembra so se tu ustavili gostje iz Opčin pri namenu Prisrčna hvala vsem nastopajočim ! \ • Spominska proslava oktobra 1918" v Torontu. V nedeljo, 26. oktobra, po koncertu Marijinih pesmi v newtorontski cerkvi, so Slovenske organizacije v Torontu priredile skupno spominsko proslavo „29. oktobra 1918", dneva ko so v Ljubljani oklicali samostojnost, prvo slovensko vlado in izstopili formalno iz Avstro-Ogrske • Informativni sestanek pri sv. Štefanu v Chicago V nedeljo 2. novembra je bil v cerkveni dvorani pri sv. Štefanu informativni sestanek za odkup zemlje v Lemontu kjer naj bi se gradil Slovenski kulturni center. Sestanek je začel dr. Lojze Arko, ki je podal izčrpno poročilo, kako daleč je akcija za odkup zemlje od očetov frančiškanov napredovala, pogoje pod katerimi bi bilo možno to zemljo kupiti. Stavljenih je bilo več predlogov ki se bodo obravnavali na prihodnjem sestanku ki bo 16. novembra Lemontu po končanem spominskem programu. Kot sem letos že enkrat zapisal je tudi od nas Slovencev Veliko odvisno, da bomo to akcijo tudi finančno podprli ter uresničili dolgoletne želje Slovencev iz Chicaga, Jolieta in okolice. * K svojemu očetu Stankotu Mašiču je prišla na obisk Trstu. Priredili so prijeten slovenije hčerka ga Metka popoldan Clevelandskim Slovencem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Sv. Vida. Ansambel Galeb in dekliški Z DANASNIM CEPLJENJEM NE OBSTOJA VEČ IZGOVOR OBOLENJA NA OŠPICAH Pred kratkim smo imeli slučaj nevarnega zvečanja števila obolenj na ošpicah v Ontario. Danes, ko so sodobna cepljenja na veliko dostopna, ni nobenega vzroka, da bi vi ali člani vaše družine zboleli na tej bolezni. Imejte v mislih, da ošpice lahko povzročijo resne komplikacije, kot so pljučnica ali encephalitis, ki je vnetje možganov. Ženske, ki so v letih rodnosti naj bi tudi podv-zele vse korake za cepljenje proti nemškim ošpicam („German measles") — bolezen, ki lahko povzroči resne rojstne pohabljenosti. Razumljivo, da hočete imeti duševni mir vse leto vedoč, da ste vi in vaša družina zavarovani pred boleznijo. Zato ni boljšega časa za pozitivno odločitev v tem pogledu v mesecu cepljenja („Immunization Awareness Month") — in storite vse, da se podvržete cepljenju. Ko ste že pri vsej tej stvari, povprašajte vašega zdravnika v okrožnem zdravstvenem oddelku, da vam da vašo novo Ontarijsko karto dnevov z navedbo cepljenja. Obdržimo vse v Ontario zdrave! Ontarijska vlada — pomaga ljudem. Dennis Timbrell, Minister of Health William Davis, Premier Ontario Knjige in revije ZADRUŽNIŠTVO V VZHODNI EVROPI monarhije ob zaključko prve wt Mayrica so s svojim igran Prelesnik. Gotovo je bilo za oba veselo svidenje, saj se nista videla že 35 let. Upamo, da je odnesla lepe spomine iz Chicaga. Kot je SD že svoj čas poročala, je organizirala v oktobru 1978 univerza sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu mednarodni simpozij o zadružništvu v Vzhodni Evropi, to je na Poljskem, na Slovaškem in na Slovenskem. Simpozij je finančno podprl Stephen Roman, ki je častni doktor univerze in tudi častni član SNZ. Oktobra 1980 je končno izšla knjiga, ki prinaša predavanja simpozija z nekaj dodatki. Naslov knjige je: Cooperative • Naš naročnik Ivan Krivograd iz Riverside 111. je prejel iz Ravn na Koroškem žalostno vest, da mu je tam umrla mama Uršula Krivograd. Naše sožalje! • V muzeju za znanost in industrijo v Chicago bodo pod pokroviteljstvom fare sv. Štefana v soboto 20. decembra ob 12.30 prikazani slovenski božični običaji. Pri tem bodo sodelovali pevski zbor Slovenska pesem, učenci slovenske sobotne šole in plesalci SARK. Vsi Slovenci prav lepo vabljeni na to prikazovanje slovenskih božičnih običajev. Ludvik Jelene Movements in Eastern Europe. Založba: Allanheld, Osmund and Co Publishers, 19 Brunswick Rpad, Montclair, N.J. 07042 USA; cena $18.-. Urednik knjige je prof. dr. Alojzij Balawyder, profesor zgodovine (poljskega porekla), ki je tudi napisal uvodne misli. Objavljenim predavanjem je dodan uvod "Zadružni sistem v srednji in vzhodni Evropi v 19. stoletju", ki ga je napisal prof. ekonomije dr. Leonard Pluta (tudi' poljskega porekla). Prof. Pluta obravnava zadružništvo kot sistem, ki vključuje ideologijo, organizacijsko zgradbo ter razpolaganje s sredstvi (kapital, zemlja, človek). Predavanja so razvrščena v istem redu kot so bila podana v treh dneh simpozija: Slovaška, Slovenija in Poljska. Slovaški del obsega padavanje prof. dr. Josepha Kirschbauma o slovaškem zadružništvu od začetka do prevzema oblasti na Slovaškem po komunistih. Zadružništvo pod komunizmom je predstavil dr. Stanley Kirschbaum, komentiral pa je prof. E. Loebl, ki je bil svoj čas važen funkcionar v komunističnih vladah CSR do vključno Dubčkove dobe. Slovenski del obsega prikaz slovenskega zadružništva, ki ga je prispeval prof. R. Cuješ. Dr. Ciril Zebot je orisal okrnjeno vlogo, ki jo odmerja zasebnemu sektorju v gospodarstvu komunizem. Komentar je podal prof. dr. Tous-saint Hočevar. Poljska je bila predstavljena po prof. J. Gajdi (iz Poljske), ki je orisal delavske zadruge' na Poljskem, ki jim komunizem dodeljuje določeno vlogo v obrti in majhni industriji. Prof. A. Korbonski je orisal vlogo zasebnega sektorja na Poljskem, komentiral pa je prof. Z.M. Fallenbuchl. Knjiga vsebuje tudi indeks in nazorni zemljevid Evrope, na katerem so posebej vidno označene Poljska, Slovaška in Slovenija. V začetku knjige je slika Stephana Romana, ki je omogočil s svojo finančno podporo tako simpozij kot tudi to poročilo o njem. V zadružnem slovstvu na Zapadu je zadružništvo med Slovani bolj slavo poznano. Pričujoča knjiga, ki bo govoto ocenj|"v znanstvenih revijah, bo mnogo pripomogla, da bodo širši krogi zvedeli malo več o tem zadružništvu in njegovi važni vlogi v razvoju mnogih slovanskih narodov. Obenem je upati, da bo vsaj nekaterim na Zapadu odprla oči, da v komunizmu ni prostora za zadruge, kakor delujejo v demokratičnih državah. dreš. — TERRY FOX — Sword of Hope | Another jf |honor ] 1 for Fox i = NEW YORK (Special) — 2 ■ Canada's Terry Fox has 2 ■ received yet another 2 ■ honor. 2 The American Cancer 5 ■ Society's highest award, — — the Sword of Hope, was ~ — presented to Fox, the 22- — ~ year-old British Columbian 55 — whose 5,400 km Marathon ~ of Hope inspired Cana- 2 2 dians to pledge some $12.5 2 2 million to cancer ~ 3; research. 2 Fox, who earlier lost one 2 ~ leg to bone cancer is now ~ 2 undergoing chemotherapy 2 2 treatment for lung cancer. 2 « "EXEGI MONUMENT — AERE PERENNIUS" (Horace: 65 - 8 B.C.) "PERO IN ČAS II" — Literarna avtobiografija pisatelja Mirka Javornika Planinko "Poet, le malokomu znan, leži po svetu razmetan; da kip njegov bi vam podal, raztresene sem ude zbral. Ne vseh! ... a kdor pogleda te, spozna mu glavo in srce!" S temi uvodnimi Gregorčičevimi verzi nam je pisatelj Mirko Javornik pripravil za svojo sedemdesetletnico literarno av-tobiografijo iz vseh zvrsti svojega dela s peresom, razen zgolj političnega, od leta 1927 do 1977: novele, drama, eseji, potopisi, literarni portreti, ocene, polemika ter odlomki iz kritik njegovega ustvarjanja in osebnosti. To obširno, 530 strani dolgo delo ima naslov "Pero in Cas II". Prvo delo s tem naslovom je pripravil že leta 1944 ter je obsegalo njegov pisateljski in umetnostno-nazorni razvoj med 1931 in 1941. Vsebina te nove zbirke je razdeljena v sedem poglavij: I.Pisec in umetnost II.Dom III.Tuje dalje IV.Umišljeni svet V.Ljudje, problemi, sodbe VI.Pisanje za sproti VII.Epilog Ko je pred petimi leti izšlo v Torontu "PRGIŠČE" — izbrana dela dobro znanega in mednarodno priznanega slovenskega arhitekta Vilija Cekute, ki je tudi Javornikovi knjigi dal zunanjo podobo in umetniško izdelane simbole k posameznim poglavjem, je nje avtor v začetku svoje knjige takole zapisal: "Umetnik ustvarja podobe. Kritiki pa nam pripovedujejo, zakaj so umetniki te podobe zasnovali in kaj te podobe govore. Kritik naj izreka le resnico, ki pa jo mora najprej sam dodobra poznati ..." Moje misli in opombe tega Javornikovega monumentalnega dela bodo torej zgolj osebne in nikaka kritika njegovih del, ker bi bil predomišljav, če bi si kaj takega drznil. Toda prava in res navdihnjena umetnost kot Mirkova lahko neposredno govori , slehernemu, tudi najbolj preprostemu človeku, ki ima odprto srce in hrepeni po Resnici, Dobroti in Lepoti. . . Javornik sam definira umetnost: "Umetnost je ustvarjanje lepote po človeku za soljudi, ki tega sami niso sposobni, a so lepote zlasti dandanes žejni in potrebni bolj kakor kruha . . . Biti umetnik se pravi ustvarjati. Ustvarjati pa se pravi delati iz zmešnjave red, iz praznote polnost, z prividov resnico . . . Koga žeja samo za ugodnem, ne more biti umetnik. Kdor pa čuti moč strune, na kateri zvene vsi joki in smehi sveta, bo našel svojo pravo pot. . ." Repertoar Javornikovega ustvarjanja je tako raznovrsten kakor olimpijski "decathlon". Zato se bom radi omejenega prostora ustavil le ob tistih delih, ki so name osebno naredila najgloblji vtis. To pa nikakor ni nujno objektivno! Umišljeni svet vsebuje zbirko čistega leposlovja, to je sedem primerov, ki kažejo pisateljev razvoj po zaporedju nastanka. Prvi Marija s Krasa, napisana leta 1927, ko je bilo avtorju komaj 18 let, je nekako simbolična in preroško napisana legenda o trpljenju slovenskega naroda. Opisuje Marijo, ki v stari kapelici v tihih nočeh joka, da ji solze dolbe-jo kamen pod nogami, zakaj takrat se potihoma plazi iz doline do nje ne jok ene obupane duše, ampak vzdih, bolečina in prošnja tisočev, v krvi in solze okovanih. Takrat se Mariji zasadi osmi meč v srce, osmi meč, ki mu je ime slovensko gorje. Jezus pa z nežno roko izdere Mariji osmi meč in ji na rano položi nagelj in rožmarin . . . Nadaljne novele Umišljenega sveta so: Balada o cigareti, Osem ur življenja. Vrnitev, Gog, Rdeči mak (drama) ter Potni list, napisan leta 1955; s tragiko napolnjena politično-psihološka novela, ki se dogaja po drugi svetovni vojni na meji med Cono A in S.F.R.J. Med drugim naj omenim še: Mož božje volje — Dr. Lambert Ehrlich, ki je slika razpada prve Jugoslavije, v bistvu pa edinstven prikaz duhovnika, profesorja, Slovenca, vzgojitelja Ehrlicha, ko je kot žrtev bratovske slepote in tujčeve krivice ležal v vencu svoje krvi pred Ljudskim domom v Ljubljani 26. maja 1942, tam, kjer mu je slovenska morilska roka ustavila korak in dih, ko se je vračal s poslednje božje poti, na katero je romal vsako jutro za svoj zatirani narod, trpeč v treh ognjih. A tudi tedaj, ko so njegove ugašajoče oči zrle tja, kjer je njegovo ljudstvo doslej našlo edino svobodo, je na pragu poslednjega, največjega razodetja šepetal svojo edino oporoko: "Vse, tudi to, je božja volja!" Soltanto chi ha baciato il lebbroso pud entrare nel regno dell' arte" — Planinko V spomin Giovannija Papinija podoba. Cim žalostnejše in čim je pretresljiva zgodba enega največjih trpinov v zgodovini človeškega duha. Trpin kot umetnik, čigar misel in srce so rezale vse bolečine in tragika njegovega časa. Trpin kot človek, ki je umiral leta dolgo kot žrtev napredujoče hromosti. Zaradi te je najprej oslepel, nato postal negiben, oglušel in končno onemel. Vse pri popolni in zaradi tega vedno bolj ostri bistrini duha, ki je moral ugotavljati, kako neizprosno umira njegova zunanja bolj grozo vzbujajoče je bilo njegovo zunanje hiranje, tem silnejša je bila njegova volja po pisanju in izpovedovanju. Vrsto zadnjih kpjig je slep, hrom, gluh in nem, podoben Jobu, z nadčloveško voljo dobesedno iz-jecljal iz sebe v neoblikovanih, samo ljubeči ga vnukinji Anni razumljivih, grgrajočih glasovih. Konec poti opisuje življenje na robu nevarnosti, na robu smrti, kjer je najbolj svobodno, kjer človek čuti le sebe ter o življenju in smrti odloča bolj ali manj sam . . . Naj omenin le še: Meja in njeni ljudje, Ruda Jurčec — pisatelj, Slovenska dragocenost Andreja Kobala, V plesu okrog sveta ter Govor na grobu, kjer se zdi, da Zdravko Stangel govori iz groba eno samo, večno tolažbo, ki jo je že Platon položil v usta Sokratu, ko se je poslavljal s sveta: "Zdaj pa je, bratje, prišla ura, da gremo. Vi v življenje, jaz v smrt. Kdo izmed nas pa gre boljšemu nasproti, je prikrito vsem, razen Bogu . . ." Prvih šest poglavij obsega 47 posameznih del, katerih vsako je vredno daljšega razpravljanja. V sedmem pa so odlomki iz ocen njegovega ustvarjanja ter List h dnevnika — dokumentarni literarno-polemični človeški obračun in dokončni razhod s kritikom Vidmarjem. V tem delu se bolj kakor na drugih straneh čuti Javornikov bojeviti odnos do življenja, znan naši javnosti s svojimi papinijevsko ostrimi in brezobzirnimi polemikami ter političnimi članki aktualne sodobnosti, ter njegova brezobzirna volja do "snemanja mask". Motto Lista iz dnevnika bi bil: "Vse to ti dam, če padeš predme in me moliš." Je to klasičen opis Vidmar-jevega poizkusa pridobiti Javornika na svojo stran, obetajoč mu vse dobrine sveta, če se brezpogojno podvrže njegovemu mentorstvu: "Sami ste dozdaj spoznali, da more v naši književnosti imeti veljavo samo tisti pisatelj, ki je dobil ugodno oceno od mene . . . Potrebujete nekoga, ki bi vas vodil . . . Sami se ne boste mogli otresti vaše katoliške vzgoje .. . Ker sami še ne razlikujete svobode od nesvobode, je potrebno, da vam vsako stvar, ki jo napišete, kdo pregleda. Bilo bi dobro, če bi to palogo prevzel jaz . . . Poskrbel vam bom možnosti povsod, kjer dajajo najboljše honorarje, a za povračilo ne zahtevam nič drugega kakor to, da boste sodelovali le pri tisti skupini in pri tistih listih, kjer odločam jaz ..." Toda, ker Vidmarju ni bilo dano biti umetnik, je hotel postati še več: ustvarjalec umetnikov! Zato se je zagrizel v kritiko in hotel po njej priti do cilja. Toda tudi po tem razgovoru se je razkrinkal in podrl malik, še preden se je povzpel na prestol, čeprav se je nekaterim zdelo, da bo on kazal pot slovenski umetnosti, da je on človek širokih pogledov, idealist brez namenov, skratka tisti, ki bo pognal vse mešetarje iz templja . . . List iz dnevnika Javornik tekole zaključi: "Spoznanje je vredno bolečine, katero je rodilo. Naj bo še toliko pregraj in ovir, svet, življenje in umetnost so pred mano odprti, kakor so bili. Treba se je samo vzdigniti nad pritlikave megle, pa je vse spet široko in prosto. Treba je biti, ne zdeti se, strani) OB ZAČETKIH NAŠEGA LISTA — ! Slovenska Država Štev. 1 CHICAGO, 25. JULIJA 1950 Letnik I. KAJ HOČEMO? • Boriti se hočemo za slov.enske pravice, da bo tudi naš slovenski narod dosegel to, kar že imajo najr bolj zaostali in analfabetski azijat-ski narodi: svojo politično i narodno svobodo v svoji lastni državi. Borili se bomo zato, da bo kulturni slovenski narod stopil v krog o-stalih kulturnih narodov s svojim imenom, svojimi možmi, ki so predstavniki in voditelji tega naroda. Borili se bomo, da ne bo nikdar več sveti simbol slovenske samobitnosti, slovenska zastava od tujcev prepovedana, opljuvana i onečašče-na. L)a ne bo slovenska mladina nikdar več biti s puškinimi kopiti žan-darjev in policajev, ker nosi na prsih njen sveti simbol. Borba .gre za tem, da ne bo nikdar več izbrisano iz zemljevida ime naše rodne zemlje, Slovenije, vse prepojene s krvjo in znojem naših prednikov. Nočemo, da se še enkrat ponovi, da bi se na slovenskih šolah prepovedalo brati slovenske pisatelje, ki poveličujejo našo-rodno grudo, — "nebesa pod Triglavom"; da bi bilo prepovedano petje slovenskih domoljubnih pesmi, kot se je to godilo v letih 1929—35. Hočemo, da bo slovenska mladina, če bo že treba, služila v slovenski vojski, kateri bodo zapovedovali slovenski častniki, brez psovanja slovenske matere in umiranja v ma-laričnih krajih nekje na jugu BaU kana. To je naše hotenje, da bo vsak pošteni Slovenec imel kruh in člove- štev. 2 ka vredno življenje, da bo lahko živel v svoji domovini brez preganjanja in zapostavljanja. Smo proti tisočerim krivicam, ki so se nam godile in smo jih trpeli, čeprav jih nekateri danes hočejo pozabiti. Nikdar več pod tujca, njegovo' komando in izkoriščanje. Kaj nam je bil monarhistični Beograd vemo mi, kaj je komunistični Beograd, vedo naši bratje in sestre v domovini, ko ječe pod komunistično beograjsko diktaturo, ko morajo kakor tlačani graditi tako^vani "novi" Beogt-ad, dočim so še danes, po petih letih doma razvaline, povzročene od okupatorja, pa tudi od komunistov samih. Kateri Slovenec nam more očitati, da naša borba ni opravičena, ali da nimamo pravice, potegovati se CHICAGO, ILL., 20. AVGUSTA, 1950 Letnik I KAJ NAM POMENI SLOVENSKA DRŽAVA Mislim, da izražam čustva vseh čitateljev in sotrudnikov tega gladila, pa tudi neštetih molčečih in odsotnih Slovencev, ko iskreno in javno čestitam izdajateljem in uredniku lista na pogumni in zgodovinski odločitvi, ki so jo napravili, ko so dali "Slovenski Pravici" naslov "SLOVENSKA DRŽAVA". Odločitev je bila pogumna, ker so dali črno na belo in visoko na mernik to, kar sp Slovenci sicer nosili v svojih skritih mislih in težnjah, a so se vedno bali povedati na glas, da jih ne bi kdo, močnejši od njih, klical na odgovor za tako predrznost. In zato je ta pogumna odločitev bil a. tudi zgodovinska. Slovenska zgodovina bo te "chicaške fante" zabeležila kot tiste Slovence, ki so kronali obilno in pestro nomenklaturo slovenskega časnikarstva z e-dinstvenim in narodno - politično najbolj pomena polnim naslovom — "Slovenska država". Prvo, ker se mi zdi potrebno po-vdariti ob tem narodnem praznika slovenskega političnega časnikarstva je, da se moramo Slovenci kar najbolj mirno, naravno in naglo . privaditi temu velikemu novemu dejstvu — slovenski državi kot ne- spremenljivi osnovi in usmerjevalni rdeči črti naših načrtov, upov in : borb. Zavedati se moramo, da smo se končno povzpeli na skupno raven z drugimi narodi, katerim je država že dolgo ozračje, v katerem živijo in dihajo. Na tej skupni visoki planoti zrelih narodov ne smemo sopMiati kot da bi imeli politično naduho in zato ne bi spadali v višine; ali kričati kot'otroci, ki se gredo velike, a so mali in jih zato končno spode, ko gre za res. Čeprav pozni in malo znani v tej politično že blazirani družbi državnih narodov, se moramo obnašati tako, da naša prisotnost nebo nevšečna in u-trudljiva, temveč zaželjena in osvežujoča. TU SMO, KAMOR SPADAMO — mora biti psihološki zakon našega novega političnega zadržanja in uveljavljanja. Drugo, kar se zdi, da moramo popraviti v naši narodni politiki, ko smo se končno prebili na skupno raven z ostalimi narodi in se s tem otresli naše zgodovinske napačne sramežljivosti, je naša napačna čustvenost v vprašanjih, ki zadevajo zemljepisno-politične odnošaje z našo okolico in sosedi. Odločitev za lastno državo je najbolj naravna odločitev kulturno razvitega naroda. To je popolnoma in izključno domača stvar dotične-ga naroda, ki v ničemer ne zadeva pravic kogarkoli drugega in nič ne za resnično narodno svobodo? . Kdo so oni, katerim je to delo trn v peti in bi ga radi zavrli? Kje ste Judeži, ki na ukaz tujega gospodarja pljujete na slovensko čast in naše mučence — n~šo poklano narodno vojsko? To hočemo povdariti: Slovensko ljudstvo ne bo šlo nikdar več v temnico, nikdar več pod oblast kakega diktatorja. Na slovenskih tleh in slovenski zemlji bo odločalo slovensko ljudstvo. Slovenski narod si bo po svojih, na demokratični način izvoljenih zastopnikih sam postavljal zakone, za denar slovenskega ljudstva pa bo raslo in se večalo narodno gospodarstvo. Slovenci, Slovenke! Veste za trpljenje in solze slovenskega naroda. S skupnimi močmi hočemo doseči, da bo naša ljuba Mati SLOVENIJA rešena komunističnega tiranstva. Ko bo zlomljeno komunistično ti-ranstvo, pa naj svobodno zavihra čista, neomadeževana slovenska zastava svobodne slovenske države. Podprite nas v tem prizadevanju, podprite v tej borbi, ki je tudi vaša borba. Podprite tudi list, ki širi in zagovarja misel svobodne Slovenske Države. Živela, svobodna država Slovenija! B, Šč. vpliva na našo sodbo o in na naša čustva do kateregakoli drugega naroda. Slovenska država bo pokrivala isto slovensko zemljo, ki bi jo sicer okvirjale raznoimenske "province", "okraji",,"dežele", "banovine" (ali v karkoli že bi nas zopet kdo hotel stlačiti ali sparcelirati), dokler bi s.e brez-državni Slovenci čutili in se otepali raznarodovanja kot zavedni narod. Nič več in nič manj. Le da enkrat za vselej vsi skupaj na svojem. In naše misli in čustva o drugih narodih okoli nas in do njih bodo utemeljena v istih objektivnih zgodovinskih izkušnjah o njih kakor bi vedno morala biti pri zrelem na-.rodu. S Hrvati nismo nikoli imeli večjih sporov, pac pa dosti lepih skupnih spominov. Vedno smo ob-čudpvali državno zavest Srbov in njihovo železno voljo do narodne afirmacije. S svoje predvojno go-spodovalnostjo nad Hrvati in Slovenci so pripravili strašno nesrečo tudi samim sebi. Mislim, da smo vsi skupaj dovolj trpeli in še trpimo za ta izvirni greh, da ga lahko brez na-daljnih skušnjav za Srbe in brez bodoče hude krvi do njih s hrvaške in slovenske strani zgodovinsko zbrišemo in zaključimo kot odkup-I ljtnega za vse tri/ V bodoče se bomo menili le kot enaki, vsak na svojem, o stvareh, v katerih bomo vsi ' videli resnične vzajemne potrebe in interese. Nobenega nepotrebnega čustvenega balasta, ki v ostalem med politiki-itak nikoli ni iskren. Trst brez Slovenije zgodovinsko preneha biti to, za kar je bil zgrajen na praznem kraškem previsu in kar ga je napravilo iz ribiške vasi v veliko sredozemsko luko in cvetoče trgovsko središče. Slovenija brez Trsta izgubi ne le svojo kratko obalo, temveč tijdi svoj edini specifični zemljepisno-gospodarski pomen kot naravni predvodnik med Trstom in njegovim daljnim zaledjem. Če je v Evropi kaka naravna kombinacija preko narodnih mej, je to zveza Slovenija-Trst. Dejstvo slovenske države in kozmopolitski značaj Trsta z njegovo posebno tržaško-itali-jansko govorico in folkloro jasno narekujeta kantonalno zvezo med STO in slovensko državo kot naravno obliko te naravne zveze. Veo pa bodo povedali dogodki bližnje bodočnosti. Združena Evropa bo morala nastati. To more vsakdo brati iz moderne evropske zgodovine. A kako, v kakih oblikah in na kake načine, v kolikih zveznih nadstropjih oz. v kakih regionalno-vseevropskih diferenciacijah in prehodih — kdo more to danes vedeti? Osebno pa sem prepričan, da je imel prav slovenski videč — Prof. Lambert Ehrlich, ko je že poleti 1941 spoznal, da svoboda, blagostanje in mir bodoče Evrope potrebujejo kot eno bistvenih osnov in opor zvezno kombinacijo narodov na prostoru med Nemci in Rusi. Ti- Letnik — Volume IV TORONTO, 20. APRIL, 1954 številka 4 — Number 4! * * U BOG. NAROD, DRŽAVA Mladina ima vedno dober posluh za potrebe sodobnosti. Tako tudi ni bilo slučajno, da je mladi slovenski dijaški rod po 1. 1935 postavil v ospredje svojega zanimanja državno idejo, Ideološko in narodno preganjanje, ki ga je doživel na lastni koži (prepoved katoliških telesno vzgojnih in prosvetnih organizacij, prepoved slovenske zastave, slovenske himne, trganje Cankarjevih sestavkov iz šolskih knjig in podobno), mu je nazorno predočilo potrebno po lastni državi, ki bo ščitila kulturo. Za svobodo in njegovo kulturo. Za svoje geslo si je ta mladina izbrala: Bog, narod država S tem geslom je označila temelje slovenskega narodnega programa, ki naj druži brez ozira na razlike drugotnega pomena vse Slovence. Bog, Vera ni samo potrebna poe-dincu za njegovo osebno življenje, marveč je obenem temelj vsake kulture ter najtrdnejša podlaga družbenega reda. Kolikor bolj bo narod, združeno z žrtvami in odpovedmi, toliko manjši bodo izdatki za sodišča, policijo, kaznilnice, po-boljševalnice in umbolnice, toliko prijetnejše bo življenje v družinah, soseski, pa tudi v narodni celoti. Kdor. spodkopuje vero in nravnost, spodkopuje tudi temelje naroda. Narod. Slovenci smo kljub izredno neugodnim zgodovinskim okoliščinam ohranili svojo narodno samobitnost in na njej zgradili v 19. stoletju močno in samoniklo slovensko visoko kulturo. V 20. stoletju smo dobili tudi najvišje kulturne ustanove kot so Akademija znanosti in umetnosti in pdb. S Kopitarejem, čopom, Prešernim, Slomškom in drugimi slovenkimi velikani je postala odločitev v slovensko samobitnost dokončna. Odslej more iti pot samo naprej, ne več nazaj • pot v še bolj polno slovenstvo. Država. Slovensko državno izročilo je bilo prekratko in namerno upravno kosanje slovenske zemlje v avstrijskem cesarstvu premočno, da bi imeli Slovenci kot celota pozitivni odnos do države. Odkar je postala država sredstvo raznarodovanja, smo dovolj bridko občutili, kaj pomeni ne imeti lastne države. Zato je zahteva po svoji državi, ki ne bo od nikogar drugega odvisna glede lastnih zadev, prvenstvene važnosti v sodobnem slovenskem programu. , Mladina, ki je nekoč skrivaj pisala po zidovih "SR" (slovenska republika), je med tem prerasla šolske klopi ter zanesla svoj program med svoj narod, ki je v njej spoznal svoj lastni obraz. Kakor je ne- koč hitel na okope, da je branil svojo domačijo in svojo vero pred turškimi vpadi, z enakim ognjem in enako požrtvovalnostjo se danes zbira za slovensko državno idejo. V čast slovenkemu preprostemu človeku moramo priznati, da je med nešolanimi ljudmi več jasnosti glede slovenske poti kot med delom šolanih ljudi, ki se ne morejo o-tresti privzgojenega hlapčevstva in si izmišljajo vse mogoče pomisleke proti možnosti samostojne slovenske države. Toda ti maloverneži ne bodo ustavili naroda na njegovi poti do cilja, do samostojne slovenske države. Slovenska država misel danes v svobodnem svetu ni obsojena na molk. Razpolaga že z glasili, ki to misel utrjujejo med Slovenci, ,raz-krinkujejo trhle pomisleke malo-vernih, pripravljaj na naloge, ki nas bodo čakale-v lastni državi, pa tudi opozarja svet na dejstvo, da slovenski narod obstoja ter terja svojo pravico, ki mu gre po božjih in človeških postavah, svoj lastni dom, svojo državo. Ko prevzema s to številko SD to-ronska skupina Slovencev povečano odgovornost za glasilo slovenskega državnega gibanja, naj mi bo dovoljeno ponoviti in podrobneje opredeliti nekaj misli, da ne bo treba nikomur postavljati v pisani besedi ali širiti v šušljajoči propagandi od ust do ust neresničnih domnev ali osebnih občutkov. SD je glasilo slovenskega državnega gibanja, ki je last celega naroda. Zato ni in noče biti privesek nobene politične stranke, niti nima namena postati zbirališče kake mogoče nove strankarske tvorbe, marveč družiti vse Slovence, ki izpovedujejo slovenski državni program, brez ozira na 'razlike drugotnega pomena. Seveda pa mora tudi slovensko državno gibanje sloneti na nravnih tmeljih, da ne bo na pesek zidana hiša. Priznanje naravne poštenosti ali malo bolj učeno povedano "naravnega prava" je ona najmanjša mera, ki jo mora vsakdo prinesti s sabo k skupnemu delu. To pomeni, da za material iste in komuniste niti načelno, še manj pa praktično, ni prostora v našem gibanju. SD bo nadaljevala s- prizadevanjem širiti slovensko državno misel med Slovenci. Ker je politični red nekdanje Jugoslavije v mno-gočem potvarjal zgodovinsko resnico ter zatajil večino zločinov nad slovenskim narodom, bo seveda treba od časa do časa to resnico jasno povedati. Skrbno se bomo varovali, Iz prvih začetkov našega lista ponatiskujemo nekaj važnih uvodnikov iTTriiHrvičfim 1 do tistih, "ki so nam kot narodu delali krivice, ne sme biti tolika, da ne bi smeli tudi povedati razlogov, zakaj hočemo v lastni hiši sami gospodariti. Ker pa samo naglašanje sloven ske države še ni dovolj, si bo SD prizadevala seznanjati Slovence tudi z nalogami, ki nas čakajo, ko bomo prevzeli sami nase odgovornost za svojo državo. Zaradi narave takih sestavkov bo morda večina izšla v reviji " Slovenska pot", ki izhaja v Buenos Airesu (primerjaj članek "Družbeno-gospodarske naloge slovenske države" v 1. in 2. številki letošnjega letnika), toda tudi SD bo doprinašala svoj delež k državljanski vzgoji in izobrazbi, ki je vsi potrebujemo. SD bo stalno opozarjala na potrebo kulturne ustvarjalnosti in jo bo podpirala, kjer bo le mogla. Zlasti si bo prizadevala oživiti zavest, da leži na ramenih Slovencev, ki živimo v svobodnem svetu, povečana dolžnost za gojitev slovenske kulture sedanjosti in za polaganje njenih temeljev za bodočnosti. Ker današnji svet ne pozna več možnosti, da bi se kak narod izločil iz občestva ostalih narodov, si bo SD prizadevala prinašati v vsaki številki kratek pregled važnejših dogodkov v svetu, obenem pa tudi opozarjati ne samo na nevar-.nosti, katerim smo v tujem okolju izpostavljeni, marveč tudi na vrednote, ki bi jih bilo pametno našemu narodu primerno osvojiti ter presaditi na naša domača tla. Povsem naravno je, da bo list pripašal poročila o življenju Slo-^Dalje na naslednji strani) Z današnjo številko "SLOVENSKA PRAVICA" postaja "SLOVENSKA DRŽAVA" — Čeprav majhen, ima slovenski narod pravico do popolne narodne samostojnosti. Najpopolnejša oblika narodne samobitnosti je pa lastna narodna država. Karkoli hočemo, za karkoli se borimo in s komurkoli sodelujemo, mora imeti svojo podlago v naši najosnovnejši pravici: v lastni DRŽAVNI SAMOSTOJNOSTI. Lastna SLOVENSKA DRŽAVNOST je NAŠA PRAVICA; naša dolžnost je, da to našo-pravico javno proglasimo in da se za to našo pravico borimo. "SLOVENSKA DRŽAVA" naj bo zato izraz volje vseh zavednih Slovencev doma in v tujini, izraz volje vseh, ki se zavedajo, da mora slovenski narod biti "NA SVOJI ZEMLJI SAM SVOJ GOSPOD." "SLOVENSKA DRŽAVA" naj bo nosilec naše narodne volje in naše narodne zavesti; naj bo temelj za podvige vseh, ki slovensko mislijo, čutijo in govore; in naj bo neustrašen boritelj za neokrnjenost in politično neodvisnost slovenskega ozemlja. Obenem pa naj bo VZPODBUDA njim, ki se za to pravico že borijo; naj bo BODRILO njim, ki to ] pravico žele; in predvsem OPOMIN vsem, ki na to osnovno slovensko pravico pozabljajo in jo zapostavljajo. sti dan, ko bi mogel videti sloven-sko-tržaško unijo kot člen takega povezanega "imperija" enakopravnih malih narodov na osrednjem evropskem prostoru med njihovimi zgodovinskimi raznarodovalci in tlačitelji — Nemci in Rusi, bi kleče nesel polena na Svete Višarje Kraljici romansko - slovanske - germanske tromeje v zahvalo za rojstvo nove Evrope, v kateri bi mir in prostost vsakega in vseh udov evropskega ' narodnostnega mozaika znova mogli ustvariti iz nje kulturno žarišče sveta. Slovenska država pa je prvi pogoj in edino jamstvo, da bo blagoslov pričakovanega evropskega o-svobojenja in pomirjenja polegel tudi na slpvensko zemljo in njene ljudi. IN TAKO BO SLOVENSKA DRŽAVA TISTI PRIJEMLJIVI IN NESPREMENLJIVI S L O V E N SKI CILJ, KI BO v tem že začetem kritičnem razdobju obračuna med totalitarno silo zasužnjevalnega komunizma in združenimi napori vseh svobodo hotečih narodov in ljudi DRUŽIL IN KREPIL SLOVENSKE MOČI — tako tiste v domovini kot one v izseljenstvu in begunstvu — PRI NJIH DELEŽU V ODLOČILNI SKUPNI BORBI ZA SVOBODO SVETA. Zato pa: Bog s teboj "Slovenska država", pa misel, srce in požrtvovalna pomoč mnogih, mnogih Slovencev! Dr. Ciril Žebot I E ZAKAJ MORAM DELATI ZA SLOVENSKO DRŽAVO 1) Ker mi tako zapoveduje vera, ko me uči, da moram ljubiti svoj narod: ljubezen do svojega naroda pa najbolje pokažem, če delam za to, kar je eden narodovih najvišjih ciljev na tem svetu: lastna država. 2) Ker mi tako veleva ponos in narodna čast: biti in zq vedno ostati Slovenec. 3) Ker hočem, da bi bil slovenski narod enakopraven ostalim narodom na svetu. 4) Ker se najbolje zavedam, da ima tudi slovenski narod od Boga naloženo nalogo: najlažje in najbolje jo bo mogel izvršiti v lastni državi. 5) Ker smo vsi ljudje pred Bogom enaki in za to imamo tudi enake pravice. Ena od teh je: živeti v lastni državi. 6) Ker je sožitje med sosedi najiskre*-nejše takrat, kadar živi vsak na svojem: torej v lastni državi. 7) Ker kot Slovenec moram delati za to, da nas tudi Slovence spozna svet kot narod, sposoben živeti v svoji lastni državi. 8) Ker želim duhovni, kulturni, gospodarski, socialni in politični blagor slovenskemu narodu. 9) Ker edino v lastni in suvereni slovenski državi je še mogoče združitev vseh slovenskih pokrajin. - 10) Ker se moram boriti za to, da bo Slovenija ostala katoliška v srednji Evropi. EP- -Evropa I I I I I I I I I I I 2323485353235348484853535353484848482353235353484823534853535323235323482323482348485323535353232353532353235323232323534848232323232323232348235323534848 232323535348235353482323914823234853232348535323484853234823534853232348485323234823535353532323234848484823485323532323482323482348232323532348235353235348485348482323232353232353485323535353535323232323234848482348532348 48484853534848532353534853485353232348534823534853485348535353232323485348532323489053534848 MILAN'S MACHINING and MANUFACTURING CO. 1301 So. Laramie, Cicero, 111. USA Tel.: (312) -863-2948, žele Slovencem sirom sveta sreče poln Božič in uspešno Novo leto! N.N. iz Chicaga, III. USA., želi vesel Božič in srečno Novo leto 1981. Ludvik Kolman z družino pozdravlja in vošči vesel Božič in srečno Novo Leto. VVaukegan, III., USA. Dr. Dana KIMOVEC z družino želi Vesel Božič in veselo Novo leto vsem znancem. Wilmette, III., USA. Cigarete niso pod ceno — so ugotovili preprodajalci Dr. Lojze in Kristine ARKO z družino voščita srečo in veselje za Božič in Novo leto. = Lock Port Dr. Blaž in Ana KOROŠEC z družino vošči vse dobro za Božič in Novo leto, ter pozdravljata, East Moline, Chicago, 111. USA II., USA umnim = Družina i ŠEGA = Stanko, Lojzka in = sin Joško iz Jolieta E vošči vesel Božič in srečno Novo leto vsem Slovencem. iffliliiiimiimm Pavel i Horner | iz VVilmette želi vesele božične praznike in uspešno Novo leta IIIIIIIIIIIIIIIB Prihranitev nekaj dolarjev — z nabavo ilegalnih cigaret, ki se pojavijo od časa do časa v majhni trgovini na oglu („Ontario convenience store operators") povzroča istim lahko glavobol. To pa zato, ker uradniki provincialnih davčnih uradov izvajajo temeljiti pregled nad prodajo tobačnih izdelkov. Ce taki trgovci tega še ne vedo, je tu za njih tozadevno sporočilo. Po navadi so cenejše le za kakih 50 centov pri celi škatli desetih. Ce take trgovce ujamejo, jim grozi nova taksa, kazen in možnost sodnega postopka. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Mi 11 FRANK DAMI ANI JEWELLERY LTD. JOŽE BALKOVEC Z DRUŽINO Upravnik: JOŽE BALKOVEC Velika izbira ur, zlatnln, diamantov in srebrnih predmetov. The Galleria, 1245 Dupont (at Dufferin) Tel.: 534-1066 1660 Eglinton Ave. W. (en blok zah. od Oakvvooda) — tel.: 783-7326 3320 Keele St. — Tel.: 630-8839 =í i g SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA TONY ZAGORC Insurance ŽELI VSEM KLIENTOM IN SLOVENCEM V TORONTU IN KANADI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IfJ SREČNO NOVO LETO V vseh zadevah zavarovanja: požar — iivljensko zavarovanj« zavarovanj« avtomobilov — pohištva se Vam priporoia EDINA SLOVENSKA SPLOŠNA ZAVAROVALNA AGENCIJA V TORONTU . .Telefonirajte: 6 2 6 - 5 8 8 1 vsak dan od 9. ure zjutraj do 9. zvečer. 555 Burnhamthorpe Rd. Suite 219, Etobicoke Ont. M9C 2Y3 sm Blagoslovljen = Božič in uspešno S Novo leto 1981 želi FANIKA HUMAR i - RICH P0RT | REALT0R - » Broker in nvestment KOMPAS EXPRESS Slovenska Potniška Agencija tel.: (312)-352-1881 gg La Grange Park, Dl., s USA. ŽELI VSEM ROJAKOM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO | Dr. Tone Arko vošči vse najboljše za Božič = in Novo leto = Lemont, Dl;, USA. Si Dr. Jože in Fanika Goršič z otroci = voščita = blagoslovljen =; = Božič in Novo §: leto =s S Ebnhurst DL, USA. =! miimiiiiiimiimiiimnB! OB ZAČETKIH NAŠEGA LISTAJ (Nadaljevanje s prejšnje strani) Vencev po svetu, kakor tudi o življenju doma, v kolikor bo to le mogoče. Ker je SD duhovna last vsakogar, ki zastopa slovenski državni program, prosim vsakogar posebe, da pri skupnem delu pomaga z dejanji. Bog je dal ljudem različne darove in pričakuje, da jih bo vsak tudi upprabljal. Kdor ima dar za pisanje, naj piše, kdor ima dar za organiziranje, naj nabira nove naročnike, da bomo mogli SD še povečati in izbogšati, kdor ima kake pobude, pa tudi kritiko, naj napiše pismo uredniku, vsakdo pa naj .3 tudi moli, da nas Gospod Gospodo-j« valcev česar pa ne bo storil brez našega sodelovanja in naporov reši egiptovske šibe komunizma, osvobodi narodnostno zasužnjene brate, podari svobodo v lastni državi' z zadostno mero zdrave pameti, da bomo svojo .f2nvo zi ¡ali tudi ohraniti. i' ter Urbane Dr. Karel Žuž«k Tel.: 534-8891 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem . J O SE OS AN A CANADIAN ACADEMY OF MUSICAL SCIENCES AND ARTS 731 Brown's Line, Toronto M8W 3V7 Tel.: 259-9182 — 255-3550 Ontarijski Tobačni zakon predvideva zaračunanje tobačnega davka na vse tobačne izdelke, ki ga velike prodajalne zaračunajo vsem trgovcem — preprodajalce in ti istejioberejo od kupcev. Zato ministerstvo za dohodke svetuje vsem Malim preprodajalcem! Seznanite se z zakonom. Kupujte cigarete le od dostavljalcev, ki so istočasno določeni za pobiranje takse in da ti vsem vedno izstavijo ražun z navedbo njihove dovolilne številke. Tako listo slednji lahko dobe, če kličejo v Torontu: 965-2585 žunaj Metro Toronto kličite „collect"). Ce pa je tak preprodajalec že kupil take cigarete, bo za njega dobrodošlo, če prostovoljno sporoči o svoji nabavi.Od njih bo zahtevano le, da plačajo ne plačani davek in procente brez tega, da bi jih še tožili, kar more povzročiti še denarno kazen, zapor in kriminalno zabeležbo. Ministerstvo sporoča vsem, ki so slučajno kupili „bargain priced cigarettes", da se poslužijo te možnosti, ki jo imenujejo „voluntary disclosure policy", ki jim nudi ugodnost, da jih nebodo obtožili tega dejanja. Za nadalje informacije kličite na: \ Onatrio Ministry of Revenue' Special Investigations Branch: 965-7767 v Toronto (izven Metro Toronto, kličite collect), ali pišite na: Ministry of Revenue, Special Investigations Branch, 77 Bloor Street West, 16th floor, Toronto, Ontario, MA 2B3. Dr. IVA PRAPROTNIK MIHIČ zdravnica želi vsem rojakom VESEL BOŽIČ IN SREČE V NOVEM LETU. 15 Roncesvalles Ave., Toronto Ont. M6R 2K2 > (blizu križišča Queen St. Tel.: 535-4659 . Veliko tihega veselja za božične praznike in prave sreče v Novem lelu ' VESEL BOŽIČ IN SREČE V NOVEM LETU. KOMPAS EXPRESS 635A Bloor St. W. Torqnto Ont, M6G 1K8 (L 5 t J BONANZA AUTO CENTRE LTD. METOD SERAŽIN 1822 and 1836 St. Clair Ave. West, Toronto — Tel.: 65*7644 Mesarija in klobasičarna DERMASTJA želi VSEM ODJEMALCEM in ROJAKOM nnVII/V VESEL BOŽIČ CARL VIPAVEC SLOVENSKI ADVOKAT IN NOTAR Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 — EM4-4004« Podružnica: 770 Browns Line — New Toronto Tel.: 255-7500 Blagoslovljene božične praznike Zdravja in uspeha polno novo leto vam želi 2 j BARBARA POR - Slovenska prodajalka' CIMERMAN xVll/// REALTOR' in SREČNO NOVO LETO \ \ Real Estate Ltd. ií UPRAVA: 397 399 EGLINTON AVE. WEST — Tel.: 486 5200/ I '11 Bloor Street West, Toronto 534-1124 J 2201 Danl'orth Avenue, Toronto 690-6363' Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma preka-jenega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačim salam, šunk, itd. Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino itd. 192—194 AU G UST A Ave., Toronto, Ont. M 51" 2L6 • 366-2165 • C I vi O o. 4184 Sheppard Avenue Kast, Scarboro 292-6900 J 397 Hiiliivton Avenue Kast, Toronto 2261 BI nor Street Vest (High Park) 486-5200' 763-51611 Kličite: Andrej Cimerman, tel: 486-52001 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO »MIRO SETTING« lastnik MIRO RAK ^Zlatarska delavnica in prodajalka "Miro Setting") »lastnik Miro Rak Vam nudi raznovrste zlatarske' Jizdelke kakor prstane, uhane, zapestnice, obeske in ] i verižice vseh vrst. |Na zalogi imamo švicarske damske in moške ure. ^Izvršujemo tudi naročila po želji iz Vašega zlata. [Odprto od 7 zj. do 6 zvečer, v ponedeljek in petek; v ¡torek sredo in četrtek od 7 zj. do 3.30 pop. 55 Queen St. East, Toronto M5C ,N1 Tel.: 364-3772 Vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu želi vsem prijateljem in znancem DRUŽINA JOŽETA ŽOLDOŠ Vam nudimo raznovrstne kuhinjske in hladilne naprave za restavracije, hotele in starostne ustanove, kakor tudi vsa naročila po želji iz "nerjavečega jekla". (TORONTO KITCHEN EQUIPMENT LTD. 1150 Barmac Drive, Weston, Ontario M9L1X5 Tel.: 745-4944 Zadovoljen božič in veselo Novo leto želi „ENSEMBLE KARAVAN" Andy Pahulje Iz slovenske zgodovine . . bogdan novak (Nadaljevanje s 3» strani) da imajo premalo prostora, da bi si postavili ločene hiše, ker ne pozna slovanskih zadrug." (Gruden, str. 46.) O delovanju in oblasti malih in velikih županov pri Starosloven-cih nimamo poročil, pravi Gruden, vendar smemo, po primerjavi sklepati, da je bila slična kot prvi Hrvatih in drugih slovanskih narodih. V prvi vrsti je bil župan sodnik za spore med zadrugami in med posamezniki. Najvažnejša je pač bila njegova sodna oblast. Zato je tudi prvo vprašanje kmeta ustoličevalca pri Krnskem gradu o novem vojvodi, če je pravičen sodnik. V poganskem času je bil župan tudi svečenik svoje župe, v vojni pa je načeloval župni oz. plemenski vojski. Od tod naj bi prišlo zanje v vire ime dux, herzog, kar je po naše vojvoda. Slovensko plemstvo Kakor so se razvili župani iz zadruge, tako se je slovensko plemstvo razvilo iz županov^ posebno iz rodovno-plemenskih županov. Takole razvija Gruden svojo misel: "Ako je županska oblast v rodbini postala dedna, kakor je vojvodskà čast prešla od Boruta na Gorazda in Hotimirja, so se nositelji te časti naravno čutili vzvišene nad preproste ljudi, tembolj ker so jih vzporejali s frankovskimi grofi (comités)." (Istotam, str. 17.) Grudnova staroslovenska družba Staroslovenska družba naj bi po Grudnu obstojala iz zadrug, ki so jim načelovali starešine. Več takih zadrug je sestavljalo sosesko z županom na čelu. Več . sosesk zaokrožene zemljepisne celote je tvorilo plemensko župo s plemenskim županom na čelu. V Pod Franki Ko so Franki postali gospodarji slovenskih dežel, so pustili Slovencem nespremenjeno njihovo politično ureditev. Sele po uporu Ljudevita Posavskega, ki so se mu pridružili Kranjci in nekateri Karantanci, so dobili tujce za gospodarje. Vendar meni Gruden, da je po Ljudevitovem uporu prenehala le "samostojna kmečka zvezna država pod slovenskimi vojvodi, male plemenske državice pod župani pa so še nekaj časa obstojale naprej", dokler ni nastopila strožja centralizacija pod Arnulfom konec 9. stoletja. Takrat so postale plemenske županije frankovske grofije, na mesto slovenskih plemenskih županov pa so prišli frankovske grofje. Nekateri slovenski plemenski župani, kot na primer grof Vitogoj v admondtski dolini, so se rešili, postali grofje in prejeli veliko novega sveta v dar od cesarja. Da so na ozemlju starih slovenskih plemenskih županij nastale frankovske grofije je po Grudnu domneval že koroški zgodovinar Gottlieb Ankershoffen v svojem delu Geschichte Kärntens (Zgodovina Koroške) (Celovec, 1851, II, str. 359). Prvotno so torej Franki ukinili le slovensko zvezno državo in odstavili njene sloven- iiimiiiimiiiiiiiiiiimi fVesele božične praznike in [mnogo sreče v novem letu Želi Vsem svojim članom in prijateljem ter podpornikom SLOVENSKA PRISTAVA Cleveland - Ohio času nevarnosti ali vojne so se plemenske županije med seboj povezale in je tako nastala zvezna država. Taka zvezna država je bila Karantanija, katere vojvoda pa je postala pa je postal pozneje deden. ske vojvode. Vendar ideja zvezne slovenske države je živela med ljudstvom še naprej: "Zato so se tudi nemški vojvodi podvrgli znamenitemu obredu ustoličenja na Knežjem kamnu in se predstavili ljudstvu kot preprosti kmečki župani in zakoniti nasledniki nekdanjih domačih vojvod. Ako se Arnulf in njegovi nasledniki imenujejo s poudarkom 'vojvoda Karan-tancev', potem se v tem naslovu izraža nekoliko tudi legitimnost oblasti, katero je v očeh ljudstva šele podelil obred umeščenja." (Gruden, str. 20.) (Nadaljevanje na strani) MoJe želja je, tta naj razveseljujoče sporočilo "Slava Bogu na višavah in mir na zemlji vsem ljudem" bo še vedno tako, kol je bilo v betlehemski deželi In naj prinese Vam vsem Miru in Ljubezni za časa božičnega praznovanja. Želim tudi naj Dete Jezus blagoslovi Vas ln Vaše družine ter naj Vas vodi v Novoni letu. želi vsem delavcem in znancem GRADBENO PODJETJE Jože Kastelic Lfd. 10 KEYWELL COURT, Toronto, Ont. M8Y 1S6 255-2085 DENISON MINES •STtPHLN B. ROMAN Chairman of the Board LIMITED TORONTO, CANADA. M :< s: :< :f attftuM— E LOJZE in E VERA E GREGORIČ z družino E 22 želita vse najboljše za E Z Božič in Novo leto = vsem Slovencem v E Zj Kanadi in Ameriki. E E Chicago, 111., USA. E I JANKO IN HANA E E BURJAK E E z družino E pozdravljajo in E E voščijo božične S- 22 praznike in srečno ~ Novo leto. E E Chicago, III., USA. E | Anton in | | Ana Gaber | •želita vse =< E dobro za Božič E in Novo Leto. E Chicacjo, III., BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM ¡fPLATNAR BROS = % PLUMBING & HEATING LTD. Metro Licence No. 176 43 ALGIE AVE., TORONTO M8Z 5J9 Tel.: Bus. 2 5 5 - 6 1 4 4 Res. 2 5 5 - 6 0 1 9 255-6406 O BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE vin SREČNO NOVO LETO " želi vsem Slovencem Dr. F. POROVNE, zdravnik TORONTO Vesel Božič in zdravo Novo Leto želi vsem Slovencem in Slovenkam in se priporoča GYRO MOTORS 134 Laird Dr., Toronto Tel: 421-5730 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Vam želi STAVBENO PODJETJE F- F Construction Co. Ltd. Lastnik A . F E R KU L 183 BETA STREET, TORONTO M8W 4H5 • Tel.: 259-7334 BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM GRADBENO PODJETJE Kavčič Construction Ltd. Tel.: 275-3935' 252 Chantenay Dr.. Mississauga, Ontario L5A 1E4 „ILTF®. 1778 AlbionRd. Rexdale 749-2777 SLOVENSKA STEKLARNA 2F.U VSEM STRANKAM LM ZNANCEM Vesel Božič in uspešno novo lefo Lastnik Frank Vlahovir FRANK IN FRANCKA MARTINČIČ z družino žele vsem dragim znancem in prijateljem blagoslovljen Božič in srečno Novo leto. 2055 West Cermak Rd., Chicago, III., USA, Zip.: 60608. Ludvik in Mara JELENC iz BERWYN, III., želita dragim naročnikom Slovenske države vesel Božič in srečno Novo leto. Zdenko in Marija CURK -Barbertown, Ohio, USA želita vsem Slovencem blagoslovljen Božič in srečno Novo leto. Dr. Ludvik in Corinne LESK0VAR z družino želita vsem Slovencem vesel Božič in srečno Novo leto. — Poslušajte vsako nedeljo ob 4 uri popoldne slovensko radio oddajo na: W1490. A BLAGOSLOV BOŽIČNE NOCI in ¡ZA? SREČNO NOVO LETO želi ti svojim članom in prijateljem ter vsem Slovencem, ki so dobre volje, v domovini in po svetu. Društvo slovenskih domobrancev TABOR v cievelandu, USA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem Tone Ambrožič 861 College St. Toronto, Ont.. M6H 1A1 Tel.: 531-1223 I Iz slovenske zgodovine... Velikega določeno zunanjo obliko in organizacijo. Gruden o tem teoretsko ne razpravlja dalje. Vendar po njegovem bi lahko govorili o slovenski pravni vsebini in o frankovski pravni obliki ali B.C. Novak (Nadaljevanje s "7<»stran'> postopku. Prav radi frankovskega postopka pa so pozneje zgodovinarji in pravniki smatrali, da gre tukaj za frankovsko in ne slovensko običajno pravo in institucije. Okrožni župani in dekanija Vaški in okrožni župani so torej predstavljali na nek način na-daljevalnje staroslovenske nižje uprave in vsaj deloma tudi nadaljevanje slovenskega prava. Ker okrožni župani niso bili nasledniki plemenskih županov, temveč so predstavljali neko vmesno stopnjo med županom soseske in plemenskim županom, nastane vprašanje, ali je okrožni župan že obstojal v staroslovenski družbi, ali pa je nastal šele v frankovski dobi. Isto velja za ozemeljsko enoto, ki se imenuje dekanija, in je slična ozemeljski enoti, ki ji je pozneje v fevdalni dobi načeloval okrožni župan. Gruden vidi neko povezanost med dekanijo in župansko ureditvijo staroslovenskle družbe, ne odgovori pa na vprašanji, kedaj je dekanija nastala in ali so že v staroslovenski družbi istemu ozemlju (okrožni županiji) načelovali posebni okrožni župani. Obstoj slovenske dekanije že v zgodnji frankovski dobi Gruden dokazuje z nam že poznano listino iz leta 777, ko je bavarski vojvoda Tassilo podaril samostanu v Kremsmtinstru "dekanijo Slovanov (decaniam Sclauorum)". O tem pravi Gruden: "Omenili smo že, da so na mesto plemenskih zvez pod Franki stopile grofije (Gau, com-itatus) jn neko manjšo upravno *>•> A Vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu želi vsem prijateljem in sorojakom Stanley R. Zupan Slovenski advokat in notar Suite 309, 121 Willowdale Ave. Willowdale, Ont. M2N 6A3 Tel.: 2 2 3 - 4 0 1 4 celoto spoznamo v takozvani dekaniji, ki se omenjajo kot pododdelki grofije. Prvotno so bile dekanije naselbine, ki so obsegale deset 'kraljevih kmetij' (regales mansus), pozneje pa so označevale manjše sodne okraje." (Istotam, str. 25.) Okrožne župane takih manjših sodnih okrajev najdemo po Grudnovem mnenju v fevdalni dobi na škofjeloškem posestvu freisinških škofov in na ozemlju laškega gospostva na Spodnještajerskem. Posebno zadnje je lep primer, ker je bilo razdeljeno na štiri uprav-nosodna okrožja, vsakemu pa je načeloval "šefon". Vsak šefon je bil župan v svoji mali naselbini obenem pa tudi načelnik in sodnik vsega okrožja. Na podlagi osebnih (Sodja) in krajevnih imen (Sodin-ja vas, Sodnji vrh) in ker so Nemci ta krajevna imena prevajali s Schopfendorf sklepa Gruden, da je bilo slovensko ime za "šefo" sodin ali sodjevec. Bil pa je po svojem značaju navaden podložnik-kmet, a se prišteval med grajske uradnike in dobival za svoje posle plačo v denarju ali naturalijah. (Istotam, str. 34-35.) Z nastankom fevdalizma, so si novi fevdalci podredili župane obeh vrst. Bolj in bolj so župani postajali nižji gospodarski uradniki in vaški predstojniki, sodniki pa samo še za manjše prestopke. Najvažnejši znak stare županske oblasti pa je bila ravno njegova pravica do sodstva. V poznem srednjem veku so začeli počasi izgubljati to pravico, v začetku novega veka pa so ostali le še graščakovi uradniki. Gruden se je sodna oblast ohranila v rokah županov v Beli Krajini in Istri, na-jdalje pa v Beneški Sloveniji. V srednjem veku župani na vad-no niso bili dedni. Večinoma so imeli položniki pravico, da so si izbrali župana, gosposka pa ga je potrdila. Niti županov delokrog niti čas uradovanja nista bila določena. Celo po različnih vaseh istega gospostva je vladal v tem pogledu različen običaj. Gruden misli, da so župani zgubili mnogo pravic, posebno sodno pravico, konec 15. in v začetku 16. stoletja radi kmečkih uporov in radi recepcije rimskega prava. Zupani so bili predstojniki velikih vasi, pa tudi malih selišč, ki so štela le tri ali štiri zemljišča. (Posebno za dnji argument je poimensko zavrnil Peiskerjevo teorijo. To je tudi edini slučaj ko Gruden direktno kritizira Peiskerja.) Za svoje delo je župan navadno prejel še eno davka prosto kmetijo, ki jo je pa moral predati nasledniku. Ce pa ni dobil še ene kmetije, je župan užival druge ugodnosti in dobival druge dohodke.