236
P. PL. RADICS:
SLOVENSKI NAGOVOR IZ L. 1808.
GOVOR DO VOJAŠKIH NOVINCEV.
njižnica deželnega muzeja „Rudolfina" hrani kot bibliografsko posebnost slovenski nagovor, katerega je govoril vojaški duhovnik ljubljanskega polka o'b koncu novinških orožnih vaj koncem julija 1. 1808.
Ta govor, ki obsege tiskan štiri strani v četvorki, spada v ravno tisto dobo, ko je Avstrija po iniciativi nadvojvoda Ivana osnovala ljudsko brambo. K temu jo je prisilila zlasti Napoleonova nasilnost, kateri se ni držal niti določb pressburškega miru.
Dne 9. junija 1808 je bil izšel patent, ki je naznanjal ustanovitev „deželne brambe", v kateri naj služijo vsi možje od 18. do 45. leta, ki so zmožni za boj, pa še niso uvrščeni v armado. Ta „bramba" se razdeli po deželah in v teh dalje po okrožjih.
Dne 1. junija je došel v Ljubljano nadvojvoda Ivan, ki je potoval po deželah, da bi pospešil snovanje te brambe; tega dne je izšla tu okrožna naredba za osnovanje deželne brambe in reserv na Kranjskem, podpisana od nadvojvoda Ivana in grofa Sauraua. Dne 4. julija so začeli nabirati novince in po vsej deželi se je pokazalo največje zanimanje. Dne 16. julija 1808 je že 372 prostovoljcev iz postojnskega okraja prikorakalo z vojaško godbo v Ljubljano. Ti so bili prvi; dne 31. julija je bil pa kranjski reservni zbor že popoln in je praznoval ta dogodek z vojaško mašo, pri kateri se je kazalo veliko navdušenje.
Istega dne (31. julija) je pa govoril vojaški kaplan Ignacij Karol Bourda od tedanjega   domačega   kranjskega   polka   baron
Simbschen št. 43.J) novincem tega polka, ki so se bili ravnokar vadili v orožju in so šli zdaj na svoj dom. Ta govor, iz nemščine preložen v slovenščino, je izšel 4. avgusta tiskan, da se razdeli med deželne brambovce, oziroma njihovim poveljnikom in nižjim činom, ker se ozira tuintam ravno na novoustanovljeno deželno brambo.
Tu priobčujemo ta zanimivi govor popolnoma doslo.vno.
OGOVOR  NA  SOLDATE
kader fo ti pervi fantje, kateri fo fe v' Lublani na oroshje vadili,domu fhli.
Dershan od Feldpatra Lublanfkiga Regimenta
Ignaza  Karelna  Bourda
31. maliga Serpana 1808
(Evangel. Luc. 16, 1 — 9. —)
Danafhni evangelfki flushabnik je bil prov sbrifan sa fvojo pofvetno frezho fkerbeti; kaj miflite, kaj naf je otel Jesus fkus leto pergliho uzhiti? Tudi mi moremo po taisti s'ufmi mozhmi hrepeneti, mi nimamo flepi nafhe frezhe biti.
Ali je sa naf danafhni dan vezhi frezha, kakor enimu takimo podloshni biti, kakor je nafh Svetli Zefai Franz. — Sastopite me dobro! Mi shivimo v' enimo zhafi, kir fe sa-pelivi navki s' mezham fkasujejo. Kej je Frajost, gliha inu deshelna edinost? ali fe fhe katirmo kaj od njih fajna? kej je taista zhlovefhka drushba, povejte jo, katira s' njimi obftoji ?
Sdej je en zhaf, kir kmet na nekaj dni fvoj lemesh, delovz fvojo fhtero fapusti, sa pufho prime, inu ojster mezh okoli vsame; jest rezhem, gvifhno bi leto fhe ftokrat rajfhi fturil, kobi on prov videl, sakaj. — Vfaki ozha
') Bil je to prej polk grofa Thurna in so ga 1.1809. razpustili.
237
bi fvojmo Sino s'vefeljam rekel: Pojdi, ti gresh fa tvojo deshelo, ti gresh sa nafhiga Svetliga Zefarja; Vfaka mati bi rekla: sato tira te pod ferzam notlla. — Vidite nekdaj nifo matere vezhiga vefelja obhajale, kakor zhe fo njih Sinovi na vojfki v' boju vmerli, pa tudi niso vezhi zhafti posnale, kakor trnove roditi, katiri fo viteške inu pravih korenakov ferza imeli; kaj sa eno framoto je pa mogla tudi taista mati preftati, katire fin je en tak pajduh bil, de je pred fovrafhnikam pobegnil! rajfhi bi bila ena prava mati vmerla, kakor kej taziga nad fvojim Sinam dofhivela.
Kaj ozhem od danafhnih mater rezhi! nej pregledajo enkrat, kaj fmo mi tajstimo dolfhni, katir naf s' vfo fkerbjo visha; poloshimo doli nafho nevarnost v'nafhih dolshnoftih! kai mi-flijo shene, katire njih moshe zlo prolljo, de bi fe vfaki nar majnfhi nevarnofti odtegnili ? Pa to je fhe majheno; kaj ti moremo mi od taistih mifliti, katiri na vojfki doblene rane safmehujejo, ki bi jih kakor fvetle Krone zha-ititi imeli; v' kom fe ifhe danafhne dni zhafi, v' kom vifokost, v' kom navmerjozhnoft? morebiti v' iskafani Lubesni proti svoji rojltni de-fheli, proti fvojmu poglavarju proti fvojmu blishnimu? Oh, ali nifo malopridne dela, ali ni vezhkrat ena nikoli lita lakota po pofvet-nimo blago, kar naf k' nafhimu merslimu djanju nikolko pershene! — Bog otel, de bi to nikoli ref nt bilo.
Vshgimo v' nafhih ferzah luzh te Lubesni k' nafhi desheli, k' nafhimo blishnimo, k' na-fhimo fofedo, pofebnu k'nafhimoZefarjo, hitimo eden pred drugim fe fkafati, kakor otrozi ene matere, krajnfke deshele, kakor udje tiga fhe veliziga Elterajfkiga Kardela, ne zhakimo, de bi naf taisti katirim je dano ozhitno k' nam ' govoriti, fkus vikfhih povelje ukasani, k' do-polnenju ene take fvete inu imenitne dolshnolti opominat mogli.
Vi vidite, de fdej ni nobeniga raslozhka, v' Itanovih, vfe fe vadi; ne farno Soldat, ampak tudi Gospoda — tudi kmetje, — tudi vfe forte drugi ltanovi, ,ne farno per naf, ampak tudi po veliko vezhih deshelah nafhiga zefarftva, bodo per-pravleni na noge ftopiti, ako bi nam eden al drugi kdej otel shugat, ako bi kdej treba blo, ob takih zhafih bodemo sa naprej vfi SoldatjeJ)
Vi kriltianski perjatli inu poflufhavzi fte bli ene dni Novinzi, fte fe s' pufho medli; vi fte bli ti pervi,  kateri fo na en fam glaf k' Este-
!) S tem misli govornik na patent, ki ukazuje osnovanje deželne brambe in ki se že ozira na splošno ljudsko oboroženje, kajti možje od 45. do 60. leta so bili odločeni za stražo in za prevoz.
rajfkem banderam vefeli radovolni perleteli; sato bodo eni is mej val' fhe danf ispufheni. Vam vfim kar vaf je, fe sahvali vfaki pofhteno mifliozh ozhitno.
Jidite damu na vafhe polje, vi fte lohka fhtimani, fakaj veste, da fte vafho dolshnolt fturili.
Pojte frezhno, povedat vafhim bratom, va-fhim ftarim snanzam, kako fe vara je v'Lublani godilo, v' kaj fa eni zhafti fmo vaf imeli, kako fmo vaf fhtimali inu radi imeli. To ite fi vi pa tudi zafhlufhili!
Poglejte vafhi Vifhi fe vam danf velelo tukej pod odpertim lepo jafnim nebefam fkos leto prasnuvanje sahvalijo, da fte tako pridni, tako samerklivi bili; zelo deshelftvo fe vam sahvali, de ite vi poftavi tako pokorni. Vfi Soldatje fo vaf lubili, oni fo sdei vafhi tovarfhi, sakaj ki fo vafho vrednott, vafho ženo fposnali.
Vi bofte gvifhno ti pervi k' nafhim banderam perderli, ke bi morebiti defhela filo terpela. Vi fte fdej v' B ram bo vafhe deshele Itopili. Vi bofte kmetu polje, pridnimu delovzu njegovo mirno felifhe obvarvali; — Vi bofte te flabe v' mirnimo vfhivajno njih premofhejna ohranili, vsi vam bomo hvalo vedli.
Povejte vafhim ftarifham, vafhim fofedam, inu snanzam; de Ite vi taisti, kateri bofte njim, fvojem bratam, fvoji fhlahti, inu tolku taushent drugim deshelakam — otroke, fhlahto, fhiv-lejne inu zhaft, s' eno befedo njih pravo frajoft ohranili. Skos to bodo vidili, kaj sa en pokliz je Soldat biti! Marfkateri ozha bo rad videl, de fe njegov Sin sa fvetliga Zefarja bojuje ; marfkatera mati bo vefela, de je eniga taziga Sina rodila. Vi ne bofte sa naprej vezh per-morani inu pertlleni, ampak zadovolni nafh rod, to krajnsko deshelo, to Efterajfku kardelu branili.
Poglejte Zefarja Franza, on ima tolk Ludftva pod feboj, kateri fo vil fkus poftave ino edino pokorfhino proti njemo terdno svesani; On naf ne bo pultil omagati; sakaj on nar vezhi vifokost v' tim jifhe, de bi fvoje podlofhne k' narvezhi frezhi, k' nar vezhi vifokoiti po-vsdignil. Bog nam ga pulti dolgu shiveti, on ga ohrani Krajnzam, inu zelimu Eftrajhu.
Leta Ogovor je is nemfhkiga na krajnfku sa Lublanfke Novinze po tim vezhim preftavlen, Lublani 4tiga velikiga Serpana  1808.
-X-                             -X-
-X-
Ta ogovor je dobro vplival in je povzdignil navdušenje za deželno brambo na Kranjskem, ki je bila dovršena januarja meseca
238
1. 1809. Kranjskih brambovcev je bilo sedem bataljonov.
Vojno navdušenje je pa vnemal tudi naš Valentin Vodnik s svojimi „Pesmimi za bram-bovce", ki so bile prav za to zložene, da jih pojo korakajoč, kakor „Radovoljni bram-bovci" ali „Brambovska dobra volja", in ki se v njih tako krepko glasi avstrijski patriotizem, kakor v pesmi „Estrajh za vse", in katerih verski duh tako lepo izzveni v verzih:
Mogočni Bog! Tvoj dih je vstvaril solnca nove, Tvoj dih je v stan' podret' svetove,
Zato pohlevno mormo Te: Obrni milostiv' obraz Na brambo našo in na nas!
Pred sodbo klic' sovražnike!
Usliš' nas Bog — — —
Zgodovinski razvoj, ki je zlasti naši deželi donesel francosko vlado od 1. 1809. do 1814., je pokazal, da je bilo treba še mnogo časa, dokler se ni izpolnila usoda Napoleonova in dovršila mera nasilnih krivic, ki jih je storil človeštvu.
MARIJAN:
KMETIŠKA.
rxo  bodo mi striček umrli, denarcev pustili mi bodo, a jaz si bom kupil pristavo, in solnčece sosed bo moj.
Glej, tamkaj za gričem zelenim v zelenju se skriva pristava, prisojna in bela pristava, to kupil si bom bogatin.
Po njivah med setvijo mlado se v rožnih sprehajal bom jutrih in klical bom vedremu solncu: „Pozdravlja tvoj sosed te, čuj!"..
Nasmehnilo solnce se bode, in bolj radodarno bo z žarki, in bolj bodo setve rodile: „Saj moram, ko sosed je moj."
Tako bo in prav nič drugače po smrti bogatega strička, in gledali bodo me. drugi boječe:  „On je bogatin!"
Kaj vse ne dobi za denar se, za suhe rumene cekine, a jaz si bom kupil pristavo, in solnčece sosed bo moj . . .