PaŠtaiae placu« v gataviai,
KtevUka
MS Dim,,
Naročnina: Za tuzemstvo 2 dostavo mssačoo Din 5, ietrRetno Din 15, petletno Din 30, celoletno Din 00; aa inozamstvo Dtn 60 in peStrnna posebej. — Oglasi po dogovoru.
Izhaja vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Nefranfcirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sede* uredntttua tn uprave Ljubljana, ietsnburgova ulica Stev. 6, H. nadstropje.
n. ....a^aife——■
Glasilo socialistične stranke Jugoslavije
{Štev. 6.	L^jubijanji, dne IX. februarja 1924.	IX.	leto.
Zločin.	Politični	pregled.
(Pred kratkim so poročali listi, da »o vrne okrog 40.000 slovenskih rudarjev z WesUalekega v domovino. Citati s*o, da jih misli zaposliti naša vlada v bosanskih rudnikih in da je namenila /.a njih preselitev znesek ‘200.000 Din.
Mi te vesti nismo smatrali v polnem obsegu za verjetno, ker smo dvomili, «ta bi se dalo zaposliti v Bosui v doglednem času toliko rudarjev.
V	vsakem slučaju pa smo mislili, da ima tisti, ki misli izvesti to ogromno selitev, pred seboj določen načrt, kam bo te ljudi spravil in kako jih bo zaposlil. Izkazalo pa se je, da je vest točna. Na preseljevanje naših rudarjev s# res misli in prvi transporti so že tu,
—	nu vse ostalo pa se sploh ne misli. Mi imenujemo to postopanje zločinsko lahkomiseljnost.
Kolikor se da presodit iz daljave brezposelnost v Porurju ne more biti trajnega značaja, ampak je v ozki zvezi z napol vojnim stanjem, v katerem se ti kraji nahajajo. Ko se to uravna, bo v pokrajini, ki ima svoje rudniške naprave, dovolj dela in zaslužka. To se bo zgodilo najbrž dosti prej, nego v Bosni, ki rudnikov, kjer naj bi se te rudarje zaposlilo, še nima.
Ako ostanejo naši ljudje tam, kjer ■o, bodo ostali najbrž vsaj v stanova-»jib in pod streho. Doma pa marsikdo »iti strehe ne bo dobil. Seveda bo tudi doma ravno tako brez posla, kakor v tujini. To bi morala naša vlada ljudem sporočiti. Tako pa pošilja ljudi domov, čeprav so sporočile rudniške uprave, da jih more računati na delo in zaslužek — le par sto. Ali ne bi bilo za državo ceneje, ako bi v težki prehodni dobi naše državljane v tujini podprla,
••▼jeti a« priznavajo rumunske oblasti ■ad Besarabijo.
London, 9. febr. Angleška vlada je ijsjpvila, da priznava angleško oblast na ▼sem teritoriju, ki ga Anglija dejansko poseduje. Sovjetska vlada je v svojem odgovoru posebej opozorila na to, da Besarabije dejansko ne poseduje, da pa ae priznava rumunske oblasti v tej pokrajini.
Svetovna razorožitvena, konferenci*.
London, 10. febr. Angleška vlada se bavi z mislijo, da se skliče svetovna konferenca, ki se bo bavila z omejitvijo oboroževanja. Dosedaj se o tej nameri še ni obvestilo nobene vlade. Po sestanku med Poinearejem in Macdonal-dom, ki se pričakuje v kratkem, se sklice na spomlad razorožitvena konferenca.
Zadrug« iH «trokoTn« organizacije IGB.
Amsterdam, 8. febr. Zadnji teden se i* vršila v Londonu skupna seja mednarodne strokovne zveze in mednarod-ae zadružne zveze. Zadružno zvezo je aastopal podpredsednik Merlens, strokovno zvezo Quedegest. Na tem sestanku ste se zedinile obe centrali za sporazumno sodelovanje v sledečih točkah: 1. Ustanovi se skupen paritetni odbor obeh organizacij. 2- Razmerje in medsebojni odnošaji obeh organizacij se sporazumno urede, zlasti tudi z ozirom aa to, da se izvede mezdna gibanja v zadrugah brez stavk. 3. Na obojestranskih kongresih bodo gostje obeh organizacij. 4. Ustanovi se skupen propagandni odsek. 5. Pristopi se k načrtu ustanovitve skupne mednarodne banke, ki bo oprta na zadruge in strokovne organizacij*.	.	a, .
ali pa poskrbela, da se jim da možnost, da se preselijo direktno od tam v kraje, kjer se jim nudi res delo in zaslužek?
Pri nas doma bi se dalo koristno izrabiti priseljence najbrž le pri velikopotezno zasnovani kolonizaciji. To se pa pri nas gotovo ne bo izvršilo, ker za tako velikopotezno organizacijo mi nismo.
Naša vlada bo plačala vsej tej ogromni množici selitvene sltroške v domovino. Tu jih jih bo porazdelila v posamezne domovinske občine — in prepustilo svoji usodi. Ves ta ljudski val bo tvoril ogromno delavno rezervno armado, ki bo povečala pri nas vladujočo brezposelnost do neznosnosti. Lahko si je misliti, kake čase obeta to priseljencem — in domačemu delavstvu. Po brezuspešnem iskanju dela in zasluška, si bo poiskal ta val najbrž zopet pot v tujino.
To po mnogih razočaranjih in trpljenju, — ki bi lahko ostalo prihranjeno. Za golo eksistenco teh ljudi bo morala skrbeti itak država, pa naj so na potu ali doma, — ali pa ostanejo kar v tujini, v svojih stanovanjih. Krona tega početja pa je način preselitve same. — Vlada ni v tem ozku za nič poskrbela. Naš konzulat v Diisseldorfu pa je poslal našemu literarnemu društvu Slovenski Matici, ko so ljudje deloma že na potu, dopis, naj ono poskrbi, da se bodo do-šli rudarji v redu sprejeli. Upravni organi nimajo kreditov in si umivajo roke. Obmejni in carinski uradniki nimajo nobenih navodil in bodo došlim rudarjem menda še otroke zacarinili. Vse se sliši kot predpustna šala, ko bi ne bil to nezaslišan škandal.
Sporazum med Anglijo in Francije.
London, 10. febr. Anglija in Francija sta se sporazumeli glede ureditve železniškega prometa v Porurju. Francoska vlada je dalja danes predložila angleški vladi svoje predloge, po katerih naj bi se rešilo palatiusko vprašanje. Po teh predlogih se smejo od separatistov pregnani uradniki vrniti in začeti s svojim poslovanjem. S tem je v postavljeno v tem delu Porenja prejšnje .stanje, kakor ga je zahtevala Anglija.
Poroka v Kirnu.
Buparešta, 9. febr. V Rimu se poroči te dni rumunski princ Nikola s hčerko italijanskega kralja, prineeso Mafaldo.
Bolgarski socialisti proti vladi.
Sofija, 8. febi\ Sinoči je bil zaključen kongres socialistične stranke. Nepričakovano je kongres sprejel resolucijo, ki je v bistvu ultimatum, stavljen na vlado g. Cankova. V njem zahtevajo socialisti »konkretno platformo« za bodoče reforme v vladi. V stvari zahtevajo novo razdelitev mandatov in več mest v vladi. Resolucija daje pooblastilo Izvrševalnemu odboru, da izdela detajlne zahteve in jih predloži vladi. Minister Kalfov je izjavil, da bo do 20-februarja iz vlade izstopil, ako vlada n* sprejme predlogov socialistov.
Nova ustava Sovjetsko Rusijo.
Sovjetska vlada je uzakonila v. velikim taktom in opreznostjo novo ustavo, ki spreminja Rusiji, ki je bila dosedaj zveza samostojnih držav v Zoezno dr-
^ o ir«
Wllson umrl.
V	Washingtonu je umri bivši predsednik Zedinjenih držav Woodrov Wil-son. Wilson ni bil socialist. Bil ja pa mož čistega značaja, ki je zastopal med svetovno vojno, zlasti pa ob njenem zaključku z vso energijo načela, ki vodijo v svojih posledicah v novi družabni led, kakor ga mi zastopamo. Pokazalo pa se je, — da je bila sila kapitalizma in imperiau&ma silnejiu &ct sila enega moža. Wilson zato v Parizu ni prodrl z načeli, ki jih je vrgel ob koncu vojne v svet in ki so na mah napolnila vse duhove z novimi upi. V Parizu sta zmagala Clemenceau in Lloyd George in marsikaka lepa Wilsonova ideja se je spremenila v karikaturo. Zlasti tudi Zveza narodov — ideja, na katero je polagal Wilson največjo važnost, — ni postala to, kar bi morala biti: ne zatočišče pogaženega mednarodnega prava, ampak orodje v rokah močnejših držav. Vendar — ostane Wilsonovo delo veliko, če tudi ga zmanjšuje razočaranje nad tem, da so bila pričakovanja toliko večja, kakor to, kar se je v resnici ustvarilo.
A Zveza narodov je vkljub svojim nedostatliom vendarle središče, ki lahko svojemu namenu v bodočnosti še dobro služi, ako stopijo v njo tudi države, ki so sedaj iz nje izločene in ako pride v teh državah — socialistična misel do moči.
Medarodni urad dela, — institucija Zveze narodov pomenja za svetovni proletariat veliko pridobitev.
Ce bi nam ne podal ta urad ničesar drugega, kakor svoja lepa statistična dela, zbrana s pomočjo državnih aparatov vseh držav, ■— bi zaslužili vsi tisti, ki so položili zanj temeljni kamen, hvaležen spomin v vrstah svetovnega proletariata.
Čeprav so bile, kot smo dejali, realne sile često močnejše, kakor Wilso-nov idalizem, se mora vendar priznati, da se je boril Wilson /.a svoja načela z veliko energijo.
Mirno lahko zapišemo, da je razpad Avstrije v nacionalne države v glavnem posledica njegovega vpliva.
In tudi to, da si je zlasti na tej točki z vso silo prizadeval, da bi uveljavil geslo samoodločbe narodov.
Marsikdo, ki ni bil zadovoljen z njegovimi mejnimi črtami, je sicer drugač-uega mnenja. Objektivna sodba pa, ki mora vpoštevati, da se samoodločba narodov često medsebojno izključuje in da je treba računati v državni politiki
—	ne samo s čistim narodnostnim principom, ampak tudi z gospodarstvom in zemljepisjem, — ne bo govorila zaničljivo o raznih’ Wilsonovih črtah', ki so skušale načelo samodločbe narodov po možnosti vpoštevati.
Priznanje Rusije.
Ze zadnjič smo poročali, — da je priznala angleška delavska vlada Sovjete. — Ta korak je splošno presenetil. Ne, ker bi bil nepričakovan, ampak zato, ker se je izvršil tako naglo in brez vsakih pogajanj. Macdonald je napravil b tem dobro taktično potezo. Gotovo je, da bo treba urediti med obema državama še po priznanju marsikatero težko sporno vprašanje. Kavno tako gotovo pa je, da je podauo po tem odločnem dokazu trdne volje, da se do sporazuma pride, za pogajanja pravo razpoloženje, ki jamči že samo, da bo do sporazuma v spornih vprašanjih tudi prišlo.
Z rešitvijo ruskega vprašanja boste obe strani silno pridobile. Rusija se bo lahko oprta na angleško industrijo in
se ponovno posvetila obnovi svojega gospodarstva, kar je zanjo trenotno najvažnejše vprašanje, od katerega je odvisen koncem koncev tudi obstoj sovjetske vlade.
A tudi uspeh politike delavske stranke v Angliji je v veliki meri od tega odvisen.
Glavni problem angleške notranje politike je vprašanje brezposelnosti. Kdor bo to vprašanje rešil, — ta postane v Angliji bodoči inož. In tisoči in tisoči konservativnih angleških volilcev bodo dobili zaupanje v delavsko vlado. Na dlani leži, da bi se dalo to vprašanje potom velikopoteznega delovanja Anglije pri gospodarski obnovi Rusije zadovoljivo rešiti.
S	priznanjem Rusije je prehitel Macdonald vse druge vlade. To omogoča na eni strani tesneje sodelovanje med obema socialističnima vladama največjih držav sveta. Že to daje angleški vladi tudi pri njenem prizadevanju, da se rešijo srednjeevropska vprašanja krepko moralno oporo.
Iz parlamentarnega cirkusa.
V	parlamentu delajo vsak na svojo roko. Radikali čuvajo državo, opozicio-nalci čuvajo otažbinu, medjusobno paso veoma svade. Vendar pa se nam obeta sedaj v lem cirkusu nov program. Ta delovni, akcijski program sestavljajo opozicionalci in upajo, da bodo radikali tudi enkrat v cirkusu samo gledalci. — Pribičevič bo tigre in lev« krotil, Davidovid pa kot sv. Anton vsem ozbiljnim odpustke delil. Naši klerikalci bodo za tigre in leve, Reisnerja bodo kazali kot preostanek, petrefakt uradniškega stanu. Posebno zanimiva atrakcija pa bo nastop Radičevskih, še-mastih poslancev. Za Augusta, neumnega in trapastega je mesto še prazno. Najbrže pa bodo to mesto podelili akterji, klakerji in ifirkuški simpatizerji jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu.
-f Italijanske volitve. Vse strank« v Italiji so na delu za bližujoče se volitve. Zlasti fašisti se nanje z vso vnetno pripravljajo. Trudijo se sestaviti nekako vladno listo na kateri naj bi kandidirali vsi vplivnejši parlamentarci. Vendar jim pasel ne gre posebno od rok, ker so jim mnogi, med njimi ludi bivši ministrski predsednik Gia-litti svojo kandidaturo odpovedali. Vendar jim vse te težave ne jemljejo poguma in se v enomer ustijo, da bodo dobili 350 do 400 poslancev.
Precejšnjo zgago dela fašistom tudi nova knjiga, katero je spisal sociolog Fen ero v kateri silno napada fašistov-sko diktaturo. V njej dokazuje, da ved* politika nasilja Italijo v gotovo pogubo.
Dr. Laza Markovič je padel pri zem-radnikili in ostaliK opoziclonalciK v nemilost. Zato so odprli stare arhive, zbrali njegove raztresene ude, spletli duhteč šopek raznih' korupcijskih afer in ga razglasili dobremu ljudstvu. Seveda je'Laziča Markovič postal najbrže nervozen In mu je cela zadeva veoma nezgodna. Ravnotako pa je gotovo, da se mu zaradi tega ne bo zlil žolč, lčer ga v dneh’ besnili napadov tolaži zavest, da v tej nesreči ni osamljen in da se po svojih' delih prav niS ne razlikuje od svojiK pobratimov. — V uteKo pa mu Je tudi zavest: danes meni, jutri tebi’. Danes >žajfajo in peglajo« mene, jutri bodo *glajštali« Jankoviča, prihod-njič Pašiča. Kogar pa se imenuje v isti vrsti z ministrskim predsednikom, državnikom, tega pa vendar ne more biti sram. Smo že fejst fantje, pravi kljub temu Laziča Markovič.
NalnoveiSe politične vesti.
Stan 2,
>s • c i a t, i a t<
Nova stranka«
V zadnji številki »Konzunienta«, gtaaHa Konzumnega društva za Slovenijo 5 8mo čitati med drugim tudi predlog, ki pledira za ustanovitev nove »De-lavsko - kmetske stranke«. Ta nova stranka naj bi se ustanovila zato, ker |e sedanji delavski pokret tako zelo razcepljen.
Zaenkrat nimamo namena raziska-vati, kdo se s to mislijo bavi in kakšne postranske cilje najbrž zasleduje, hočemo le pogledati, kakšno razvojno mož-iost bi taka nova stranka imela.
V Sloveniji obstojajo štiri struje, ki imajo razredni boj v programu, to so: 1. Oficielna SSJ, ki je združena v celotno SSJ. 2. SSJ (skupina »Naprej«).
3.	Skupina »Delavskih Novic«. 4. Neodvisni (komunisti).
Možnost zedinjenja je podana le pri prvih treh strujah, dočim komunisti ne morejo priti v poštev. Komunistična stranka obstoja pred vsem iz od Moskve plačanega aparata in mora seveda delati tako, kakor ta plačevalec ukazuje. ■Zato je z njo možno ujedinjenje le preko njene internacionale.
Skupina okoli »Delavskih Novic« »e teh vezi prosta in z njo zedinjenje ni nemogoče. Mi smo že sedaj to dejstvo upoštevali in smo uredili svojo taktiko napram njej tako, da se gotovo ne more pritoževati nad nami. Vendar bo pa šele njeno delo, če bo pošteno, zabrisalo sledove nezaupanja, ki obstojajo še iz prejšnjih, žalostnejših časov.
Ostale bi torej še dve skupini, naša in pa »Naprejeva«. Ta skupina nam je najbližja in mi smo ji že mnogokrat ponudili roko sprave. Naš trud dosedaj še ni bil kronan z uspehom,, vendar ne vemo, na kaj zida člankar v »Konzu-mentu«, če misli, da bo prej priključil to skupino neki čisto novi stranki, kakor pa mi v skupno stranko kjer se je še pred nadavnim nahajala.
Mi m zavedamo, da bo treba š« mnogo samo zatajevanja in mnogo dokazov našega poštenega dela, če bomo hoteli razpršiti nezaupanje, ki preprečuje konsolidacijo delavskega pokreta. Prepričani smo pa trdno, da je to edina pot, ki vodi k ozdravljenju. Zato se čudimo naivnemu pričakovanju člankarja, ki misli, da bo opravil vse to delo s par donečimi besedami.
Konec koncev je pa treba vprašati, kakšni internacionali bi pa ta nova stranka pripadala. Mi si vendar ne moremo misliti, da misli ustanoviti člankar stranko, ki bi se ne naslanjala na delavstvo ostale države in ki bi ne bila v oklopu internacionale. Ali tu je malo izbire. Pot v London pelje preko SSJ in pot v Moskvo preko NDSJ, druge poti ni.
Menda ne pričakuje člankar, da bomo pustili mi celotno stranko in internacionalo samo zato, da poskusimo, če bi se s samim novim imenom stranke vendarle ne premostil globok prepad nezaupanja ,ki je okopan med raznimi skupinami.
SSJ, za katero stoje strokovne organizacije GRSJ predstavlja v delavskem pokretu Jugoslavije, kljub razceplenosti še vedno dosti jako silo. Ker je pa povrh še predstavnica Londonske internacionale, kar postaja zlasti zadnje čase važen faktor, zato je ta stranka v na-nem položaju edina, ki je, seveda z vztrajnim delom, edina zmožna konsolidirati delavski pokret.
Zato bi ustvaritev nove stranke, k večjemu škodovala konsolidaciji, ker bi zanesla v delavski pokret zablodo, ki bi vsaj za nekaz časa preprečila delo za konsolidacijo.
Iz tega razloga odklanjamo vsak tak eksperiment.
Priseljevanje v Ameriko.
Že zadnjič smo poročali, da se prijavlja v Ameriki zakon, ki bo omejil •iseljevanje Jugoslovanov v Ameriko •lbližno za eno tretjino. Zato na bo »zanimivo, č® priobčimo, kaj piše o .rokih te omejitve naše amerikonsko M»j ali stično glasilo »Proletarec«. Kart: posnemamo iz tega članka, za to nejevanje soodločilen tudi porajajoči , nacionalizem, kakor ga Amerika do->daj ni poznala. »Proletarec« piše:
Republika Zedinjenih držav je detla naseljencev. Prišli so sem iz razih krajev sveta in zgradili državo, ki ■ danes ena najmogočnejših induatn-nih sil sveta. Njeno bogastvo je brez rimere v svetovni zgodovini. Njen hl-i razvoj nima paralele.
Tam, kjer so se razprostirali pred es«tletji in par stoletji veliki pragozdi i neobdelane planote, v katerih so raljevali indijanski rodovi, so dane« gromna industrialna mesta, pokrajine 3 preprežene z železnicami, zemlja je bdelana in naravna bogastva so našla hod iz globin. Zedinjene državo ima-, danes do 110,000.000 prebiva cev. adijanski rodovi, nekdanji vladarji te-a kontinenta, so skoro izumrli, Kar h je ostalo, životarijo po rezervac.jaui, ndijanei rodu Arapahoe pa so pred ekaj tedni poslali v Pariz deputacijo red Ligo narodov, na katero je apeli-ala, naj se zavzame pri ameriški via-i za interese ameriških Indijancev. ’ak je razvoj Zed. držav.
Dokler je bila ta dežela v pionir-kem stadiju, ni stavila naseljevanju ikakih posebnih zaprek. Zadnja lete a postajajo naseljeniški zakoni strožji i strožji. U. S. of America is settling
own.	 _	j
Propagatorji amerikanizma hočejo, ta se človeški materijal, priseljen v meriška mesta iz raznih dežel Evtcv-►e, »pretopi« v enotno ljudstvo. To rzame čas. In da se bo proces take imerikanizarije vršil čim hitrejše, j« reba naseljevanje ustaviti ali pa ga ta-[0 omejiti, da bo melting pot vršil svo-e delo brez posebnih težav.
Nasprotniki naseljevanja propagirati še strožje odredbe za nadaljno ometle v priseljevanja; priporočajo, da se iaj naseljence odbira takoj na mesta jdhoda in ne šel« v ameriških Inkah; isdalj«. dft aaj se sprejme zakone. Iti
bi naseljevanje iz južnih držav Evrope skoro popolnoma ustavili. Naseljenci iz teh držav so baje najmanj pristopni asimilaciji in jih je najtežje amerika-nizirati. Kulturno so na nizki stopnji in njihove življenske potrebščin« so majhne.
Kdo so glavni nasprotniki naseljevanja? Vsi takozvani Amerikanci, vse ame riško časopisje (razun malih izjem) in ameriška deia»ska federacija, lndustri-alni interesi, ki jim je mnogo ležeče na tem, da je delavski trg napolnjen s cenenimi delavci, se ne navdušujejo za nart aljno omejevanje naseljevanja. Toda ker je ameriški delavski trg sedaj ž« prilično poln, se industrialcem n« zdi potrebno voditi kake energične propagande proti omejevanju naseljevanja. V kolikor bodo potrebovali več delavcev, jih bodo dohiti tudi če se spiejmejo S« strožji zakoni kakor so sedaj v veljavi.
V Evropi je na milijone ljudi, ki bi se radi izselili v to republiko, v kateri Je še mnogo prostora. Ampak današnji naseljenci se razlikujejo od onih, ki so prihajali sem pred petnajstimi leti. — Tudi takratnih razmer ni več. Mase evropskega ljudstva so zastrupljene z nauki socializma in boljševizma — kakor »o nam zatrjevali zagovorniki stoodstotnega amerikanizma — in take mase so nevarne ameriškim inštitucijam. Mi sicer ne verjamemo, da so evropske mase zastrupljene z boljševizmom ali socializmom, ampak vzrujene so radi bednih razmer, ki vladajo med njimi, in radi gospodarske in politične anarhije, v katero so jih pahnili vladajoči krogi. Toda današnji naseljenci niso več tisti ljudje, ki so prihajali eem pred leti z nadami, da sl nekaj prislužijo in se zopet povrnejo v domovino. Današnij naseljenci razumejo več o organizaciji. Razni prevaranti jih ne morejo tako lahko guliti, kakor so drli prejšnje naseljence. In zato vprašanje: Čemu napolnjevati deželo z materialom, ki ni dovolj neveden, da bi se dal neovirano izkoriščati in obenem je nepristopen hitri asimilaciji?
V kolikor bo v bodoče naseljevanj« ge dopuščeno, bodo imeti prednost naseljenci iz nemških in Skandinavskih dežel ta Angleži ter Kanadčani, zato ker sto na višji stopnji civilizacij« kakor pa Italijani, Jugoslovani, Rusi Rn-
Mumci, Poljaki itd. V tem s« s« atere-dafni faktor! zediniti in pri tem h« — ostalo.
Razun propagand« proti naseljevanju imamo tudi zelo živo propagando proti naseljencem, ki so ž« tukaj, ta teh je nad 36,000.000 (v tem številu 8o vključeni tudi otroci tujerodnih stari-šev).
Tudi ta propaganda je razumljiva. Ameriški Poljaki n. pr. s« v splošnem bolj zanimajo za razmere na Poljskem kakor v Ameriki. Žive tukaj, njihov duh pa živi vedno na Poljskem. V takih okoliščinah jih izrabljajo razni profesionalni političarji, ki na dnevne volitve razpolagajo z glasovi državljanov poljske narodnosti po svoji volji. Po či-kaških ulicah vidimo poljske parade, kakor jih* vidimo v Waršavi. Seveda je res, da jim radi lepšega dajejo tudi značaj ameriškega patriotizma, ampak oboje je smešno. Z Italijani ni nič boljše. Nemci, katerih je v Zedinjenih dr-
žavah d« d«v«t milijonov, se biti prati vojno močna politična sila, toda po pa-razu Nemčije in po prestanem zaničevanju, kateremu so bili izpostavljeni med vojno, so postali nekako resigni-rani. Sedaj so ameriški Nemci, preti par leti še »Huni«, zopet spoštovani ljudje, in izgleda, da bo Amerika Nemcem iz rajha olajšala naseljevanje v t« deželo. Grkov je v tej deželi nad 200 tisoč. Amerikanci jih rarze še bolj kakor Italijane. Slednjih je v Zed. državah 3,365.000. Tujerodce, ki so prišli sem iz Italije, Grčije in Rusije, Poljske itd., ne bodo puritanci in dŽingoisti nikdar tako amerikanizirali, da bi zamorili ♦ njih vsako sled po kraju njihovega rojstva. To je nemogoče. Tega se več- ah manj zavedajo, in zato hočejo naseljevanje enostavno ustaviti. Z amerikani-acijo tujerodcev pa hočejo nadaljevati.
Z omejevanjem naseljevanja v Zedinjenih državah se je treba sprijazniti tu in v Evropi.
V socialističnem gospodarstvu.
Angleški industrijalec Charles Ma-cara, prejšnji predsednik sindikata tekstilne industrije, je objavil pred kratkim propagandno knjigo o novi organizaciji tektstilne industrije. Naslov te knjige se glasi: Nova doba v industriji. Njegova izvajanja zaslužijo veliko paž-njo. Zakaj verjetno je, da se reorganizira angleška tekstilna industrija v kratkem po njegovih nasvetih. In pričakovati je, da bo sledilo več drugih velikih industrijskih panog v Angliji in morda tudi na evropski celini temu vzgledu. Macara predlaga novo organizacijo industrije pod državno kontrolo.
Njegovi predlogi so:
Za vsako stopnjo proizvajalnega procesa naj se določi posebej cena.
Industrija naj se tako organizira, da se združijo firme po panogah svojih izdelkov v industrijske zveze.
Prideluje naj se z ozirom na potrebo, da se zabrani kopičenje in proizvajanje nakopičenega blaga.
Obrati, ki delajo, imajo podpirati delavce v obratih, ki so brez posla.
Vsaka industrijska skupina naj stoji pod nadzorstvom zastopnikov podjetnikov in strokovnih organizacij.
To nadzorstvo naj nadzoruje oddajo blaga in dajanje kreditov in naj gleda pri tem pred vsem na to, da bo oddaja blaga kolikor mogoče redna in da se omejijo krize. Nadzorovalni organi naj zbirajo statistične podatke ,naj skrb« za rezerve na surovinah ta za nakup bombaža.
Industriji, ki bi se ukrepom nadzorne oblasti n« pokorila, je odtegniti delovno silo, — v skrajnem slučaju mora
izsiliti njih izpolnjevanje državna oblast s kaznimi.
Nova organizacija industrije bi imela važne posledice. Predvsem bi omejila krize in ustalila cene. Večja stalnost cen bi imela za posledico, da bi se cena blagu bolj bližala vrednosti dela in da bi se izkoriščanje manjšalo.
Nameravana organizacija je naperjena proti spekulaciji pri nabavi suro vin in proti razprodaji pod nabavnimi stroški. Maoaru je služila za vzor medvojna gospodarska organizacija, le da postavlja Macara na mesto od držav« upravljanih central, le državno kontrolo. Druge odredbe jemlje Macara iz prakse industrijskih kartelov. Posebno važno je, da se ima določiti, kako veliki smejo biti podjetniški dobički.
Ta nova organizacija Industrije š« ni socialistična. Prevzela pa Je velik« socialističnih misli in predstavlja najbrž prehodno dobo med socialističnim in privatno - kapitalističnim družabnim redom. Ona nazorno kaže, kakšno b« moralo biti socialistično gospodarstvo. Predstavljalo bo veliko gospodarsko organizacijo, ki bo delala po določenem, enotnem načrtu. Vkljub temu p* b« morala puščati posameznim gospodarskim edinicam ono samoupravo, ki J« s celotnim gospodarskim načrtom združljiva.
Glavna naloga te organizacije b«: omejitev kriz in ureditev produkcij« tako, da ne bodo proizvajali po tovarnah blaga na slepo srečo, ampak z ozirom na pcftrebo.
Iz zgornjega se vidi. kako a« p rila -goduje tem zahtevam ž« industrijska organizacija sama.
Kal le neumestno?
Mi smo smatrali za umestno, da tfi se zagotovili ožje sodelovanje med Konzumnim društvom za Slovenijo ta ostalimi panogami delavskega pokreta na ta način, da bi se § 8 pravil tako spremenil, da bi se v bodoče glasil:
Načelstvo obstoja iz devetih članov.
Izmed njih jih mora stanovati pet v Ljubljani. Ti tvorijo ravnateljstvo. Ravnateljstvo lahko sklepa o vseh stvareh, o katerih sme sklepati načelstvo, raz-veu o otvarjanju in zapiranju prodajaln, najemanju kreditov in soudeležbi pri drugih podjetjih — a le, ako so njegovi sklepi soglasni. Če niso soglasni, je pridržano sklepanje celotnemu načelstvu. Razven v zgoraj navedenih slučajih se sestaja celotno načelstvo le na skupne seje načelstva in nadzorstva. Na lastno iniciativo in brez pravice do odškodnine pa imajo člani načelstva na sejah ravnateljstva tudi sicer sedež in glaa.
Člane načelstva je voliti tako, da dobi vsako izmed petih upravnih okrožij društva v načelstvo po enega dan«, ki se voli na predlog volilnega odbora, sestavljenega ta po enega zastopnik« prodajta v okrožju, ostale štiri pa na predlog volilnega odbora, v katerega voli vsako upravno okrožj« po enega član«.
Prvo leto po sprejemu teši pravil s« voli celotno načelstvo na novo, pcntej« debio po določbah starih pravil.
Stara pravila 8« razveljavljajo v vseh točkah, ki tej spremembi nasprotujejo.
Ta predlog smatrajo vodilni krogi konsumnega društva za neumesten. — Zakaj?
Pravijo, da bo ta aparat preokoren. To pa ni res, ker s« bo krog tistih, U bodo vodili dnevno poslovanje cel« zmanjšal od devet na pet oseb.
Pravijo, da je odvisno vse od ljudi, če so ljudje dobri ni treba sprememb, če so pa slabi, nobena sprememb* nič ne pomaga.
To je zelo re«. Zato morajo voliti okrožja v načelstvo svoje najpoštenejše, najrazumnejše in tudi najbolj energične ljudi.
Če so to uavadni delavci, moraj« biti taki, da so zmožni s pridnim študijem dobiti tisto znanje, ki je potrebno, da bodo mogli ogromno podjetje te zadruge kontrolirati in varovati v načelstvu interese svojega okrožja.
Zadruga mora imeti tudi tista sredstva na razpolago, ki bo z« temeljito izobrazbo njenih funkcionarjev potrebna.
Ona mora to hoteti. Kaj je misel našega predloga in zakaj se smatra ta predlog za neumesten? Po tem predlogu preide Iniciativa za izbiranje funkcionarjev društva v roke članstva, dosedaj
v rokah načelstva ta nadzorstva.
Pnlt&zaio s« hb d* tako izbrani dlani.
>8 »C I Aii l » T<
Uma f.
»imajo tisi« odpor«« sil* »avzgor, ki ki jo imeli, ako bi imeli trdnejšo zaslombo v članstvu, kakor ga ima sedanja v«-Či»a načelstva in nadzorstva.
Ali mislite, da se more s tem predlogom kaj druzega nameravati, kakor omejiti v zadrugi pretiran centralizem z zdravo samoupravo, — kar je za zadrugo neizbežna nujnost? Tako izvoljeno načelstvo bo prej ali slej gotovo čutilo s pokretom, ker bo del pokreta, in ■e iz njega izločena in od njega neodvisna birokracija.
Po našem mnenju bi zaslužili voditelji, ki bi teh razlogov ne uvaževali in »• vpoštevali, nezaupanje delegaeijste-gfi zbor«.
Naše socialistično gibanje v naši državi, osobito v Sloveniji je takorekoč šele v povojih. Oni velikanski naval po prevratu v naše gibanje, se je razbiih-nil v malenkostno šibko drevo. A vsi oni, ki so se trenutno opojili z socialističnim naziranjem, ki je šlo za tem, da zadovoljijo svojim egoističnim težnjam, so, kakor hitro so uvideli, da se soeija-lizetn ne da izrabljali kakor kakšen Elzafluid za razne bolečine in težnje posameznika, začeli razlagati in prikrojevati socializem po svojih nazorih. Ako j« pa ta razlaga pravilna, in ako je to res socializem, katerega naravna posledica je bodoča človeška družba, v kateri se bo moralo dejansko izvrševati se-dajno geslo »eden za vse, vsi za enega,« je pa drugo vprašanje, na katerega nam mnogo teh današnjih učiteljev socializma ne da odgovora, ali če bi ga hoteli dati odkritosrčno, bi morali izginiti iz socialističnih vrst, kakor so morali izginiti farizejski barantavci iz judovskega templja.
Da je pa mogoče, da se danes v ‘20. stoletju vrši ta razkrojevalni proces v socialističnem gibanju pri nas na tako okruten način, je največ krivo to, da »aše delavstvo še nima v tem globokej-šoga razumevanja in da mu ni mogoče
Praktično j« stvar t«, d« izbir« d«-šedaj načelstvo zaupnike, ki so vredni, d« pridejo navzgor. Članstvo jjk re« voli, st proti predlogom načelstva mor« uspeti vedno 1* dobro organiziran« opozicija, kar navadno presega moči članstva. Pokazalo se je, da vodi tak centralizem do zlorabe moči, zato g« ja treba omejiti na način, da bo imela centrala če bo modro postopala še vedno dovolj moči, vendar ne toliko, da bi bilo napram njej članstvo brez moči.
Razmislite o našem predlogu tisti, ki ste za to odgovorni, potem pa povejte: Ali bi bila smatrala to pametna centrala za bojno napoved?
*
o	te] temi jasnejše razmotrivati in so-odločevati. In ravno to izrabljajo ti laži —socialistični učitelji, da v svoji visoko teoretični razlogi socializma istega vbrizgavajo svojim pacijentom v njihove še za to nezrele možgane.
Načelo čiščenja in dmokracije jim služi samo za masko, pod katero se skriva njih najgrši osebni egoizem in častihlepnost. In to je tista rak — rana. katera danes razjeda vse naše socialistično gibanje, katera daje na eni strani povod delavskim množicam, da izgubljajo vero v socializem, na drugi strani pa se daje možnost meščanskim strankam, da izrabljajo to duševno stanje delavskih množic v to, da mu vcep-ljujejo svoje meščansko mišljenje.
Ampak kakor je socializem zgodovinski pojav v razvoju človeške družbe, ki ga ne more nobena sila ustaviti, tako se bo moral tudi ta razkrojevalni proces v našem socialističnem gibanju končati, pa če je to komu prav ali ne. In socialna misel bo vzplamtela iz prs vseh nemaničev v tako silni moči, da ne bo samo zmagala nad sedanjo krivično človeško družbo, temveč bo izločila iz sebe, tudi vse one piškavce, ki se danes repenčijo z čistim soriaizniom — kakor petelin na gnoju.
duj» Nared konec Peričevega županovanja. Kadar pa kuka v Narodovo sobo solne« in m grej« Narod ob svojem gašperčku, takrat preveva Narodovo razpoloženj« blagohotnost in v takem stanju piše Narodovo kurje pero stilistično sicer manj dobre, možgansko nelogične, vendar pa ne rezke apele na župana, da odstopi. Kadar pa vremenska hišiea ne ve, kakšno bo nastopilo vreme, takrat pa Narod gode, godlja in brblja. — Kdor tegu ne verjame, pa naj se pri vremenski hišiei prepriča. Narodov temperament se zrcali v tej vnnenski hišici. Takrat pa, ko je barometer najgloblje padel, je Narod sploh svojo smer spremenil in drugo kožo oblekel. —
Radič ia Korošec sta zaveznika, vkljub temu si pa nič ne zaupata in se gledata, kakor pes in mačka. Zadnji Slobodni dom zmerja papeža, ker je spejel Pašiča in Ninčiča in grozi, da bodo pomedli Radičevci > klerikalci tudi v Sloveniji.
Občni zbor stanovanjskih najemnikov v Celju. V sredo dno 6. februarja se je vršil redni letni občni zbor društva stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov v hotelu Balkan. Dvorana je bila nabito polna udeležencev, kar je jasen znak zanimanja za stanovanjsko
Po poročilih funkcionarjev se je izvolila iz treh članov komisija za sestavo novega odbora. Nato pa je obširno in stvarno poročal s. Koren o pomenu te organizacije, o kongresu stanovanjski hnajemnikov v Zagrebu ter končno prečital resolucijo, ki je bila sprejeta na kongresu v Zagrebu. Po njegovem govoru je sledilo živahno odobravanje
člansko zborovanje v Celju. V nedeljo, dne 3. februarja je priredila krajevna organizacija SSJ v Celju člansko zborovanje, katero je bilo nepričakovano dobro obiskano. Viden znak je bil to, da članstvo zopet prihaja k zavesti, t»r da je zopet ozdravljeno m oživljeno pripravljeno braniti čast stranke ter jo braniti pred sovražniki vseh vret.
Kot prvi poročal s. balgajnik Cepi« o pokretu članov zadnjih 0 meseeev lanskega leta, ter o stanju blagajn«. —
Članstvo je vzelo z zadovoljstvom poročilo blagajnika na znanje.
Kot drugi j« poročal s. Čebular o volitvah v oblastne in srezke skupščine, ki je med drugim povdarjal potrebo, da se že sedaj temeljito pripravljamo na t« volitv«.
Kot tretji je poročal s. K«re» • notranjem in političnem položaju, ki ja z kremenitimi besedami pojasnil članstvo socialistov v drugih državah, kakor v Nemčiji, Avstriji, Angliji, in drugod.
Konečno se je dotaknil vprašanja, kako hočemo iti v nov volilni boj, ali zopet tako razbiti kakor pri zadnjih, ali ne. To je vprašanje, o katerem naše delavstvo mnogo misli in bil bi zločin, da bi šli mi in takozvana Bemotova sekta, katera *e Je odtrgala od ostalega dela stranke v Sloveniji ločeno v volilni boj, ter tako delali reklamo za kapitalistične in druge reakcionarne stranke. Hočemo jim dati takrat roko v znak skupnega nastopa proti kapitalizmu, če pa bodo ti odklonili, takrat smo prepričani, da so štafaža kapitalizma.
Po končanem govoru burno odobravanje. Po par debaterjih z stvarnimi vprašanji je s. Janežič zaključil dobro uspelo člansko zborovanje.
Za tiskovni sklad s« dali:
I. Ropret 10 Din, A. Schley 15 Din, dr. M. Korun 100 Din, Fr. Vidmar 10 Din, A. Žagar 10 Din, V. Vrankar 15 Din, V. Tarman 5 Din, dr. L. Perič 100 Din, N. Mihevc 20 Din, A. Lah 10 Din, dr. C. Jelenec 100 Din, S. Likar 10 Din, Rozman 10 Din, R. Celešnik 10 Din, F. Uratnik 50 Din, Fr. Svetek 50 Din, I. Selan 8 Din, J. Berdajs 10 Din, V. Vrankar (nabral) 28.50 Din, J. Golma-jer 28 Din, Ljubljana; V. Eržen 50 Din, J. Petejan 10 Din, K. J. (nabral) 38.50 Din, Maribor; Fr. Koren 100 Din, *v. Kore« (»bral) 88 Din. Celje; Skupaj
m r>f*.
in ploskanj«. NadaJj« s« J« oglasil sodr. Čebular, katerega izjav« so s« bora«
odobravale. Nao s« j« k/elU novi odbor in sicer:
, Sodr. Franjo Koran, s. Palic Iva«, s. Brvar Adolf, s. Čebular Rudolf, s. Gobec Ivan s. Zorko Anton, s. SušelJ Alojz, s. Orehove Martin in s. Stefan Lah. — Resolucija j« bila soglasno sprejeta.
Nato j« dr. Rakun zborovanj« zaključil.
Pozor, letošnji naborniki! V februarju bodo župani sestavljali spiske letošnjih nabomkov ,to je mladeničev, ki so rojeni leta 1904. Ti spiski so zelo velike važnosti za posamezne rekrute. Na podlagi od župana sestavljenih spiskov določi rekrutna komisija mladeniču službeni rok, oziroma ga oprosti. Zato pa morajo biti vsi podatki v spisku resnični in pravilni. Da pa morejo župani vpisati vse podatke o rekrutovih razmerah, jim morajo ti pravočasno predložiti v prvi vrsti rodbinsko polo, ki jo dobe pri župnem uradu; dalj« mora rekrut predložiti županu vojašk« listine očeta in bratov, da more župan v spisku navesti, kje in koliko časa so omenjeni služili pri vojakih. Zupani imajo strogo naročilo, da vpišejo vs« podale te le na podlagi uradnih listin, ne pa morebiti kar na podlagi izjave rekruta. Zato nabornikom svetujemo, da si preskrbe potrebne listine in se pravočasno oglasijo pri županstvu. Znani so nam slučaji, da je fant vsled lastna malomarnosti služil polni rok, dasi bi bil lahko oproščen ali pa vsaj služit skrajšan rok, če bi se bil pravočasno pobrigal za potrebne dokumente in jih predložil vojaški okrožni komandi.
Sodrugi! Zastavite vse sile, da vpo-slavimo socialistični tisk, kakor smo ga imeli pred razkolom! Zal nam je to tako dolgo nemogoče, dokler se imamo boriti z ogromnimi denarnimi težlcočalni. Zato smo primorani, da apeliramo na vse naše sodruge in somišljenike, da zbirajo in prispevajo za tiskovni sklad, ter da nabirajo nove naročnike!
Za nabiranje novih naročnikov smo razposlali na vse naše krajevne organizacije, nabiralne bloke. Ce kaka organizacija teh blokov še ne bi prejel«, naj to takoj sporoči upravi lista.
Sodrugi! Vaša požrtvovalnost b« premagala vs« težave in vrnila delavstvu, kar je na političnem polju zgubilo. Nabirajta naročnike! Pobirajte za tiskovni sklad! Tekmujte! Uprav« *So-
’	—	•	'V. • ' n •*
U. D. R.
I. četa edi«ie« Marks-LjuMjaa*. —
Zlet na Katarino v nedeljo 17. L n. — Vsi člani, provijant v nahrbtnikih. Med potjo redovne vaje in praktična uporaba specialke. Odhod točno ob 8. uri izpred šišenske cerkve. —• Četnik.
Peveem pevskega društva Krakov« Trnovo, ki so posetili naš družabni večer v Mestnem domu, ter poživeli našo zabavo s krasnim petjem, izrekam tem potom najlepšo zahvalo. — Kapela« edinice Marks — Ljubljana.
Ustanovitev edinice UDR v Hrastniku. Na željo tamkajšnjih sodrugov s« bo vršilo v nedeljo 17. t. m. ob 10. ari dop. v Hrastniku (spodnjem) predavanje o programu in eilju UDR.
Lokal za predavanje določijo tamkajšnji sodrugi. Po predavanju sprejemanje članov. Predsedstvo UDR.
Vsem edinieam. Edinice, ki na zadnji dopis niso še odgovorile nujno pozivamo, da zahtevane podatke takoj odpošljejo.
Obenem opozarjamo vse edinic« na točno mesečno obračunavanje.
Edinice, ki bi tej dolžnosti ne zadostile ali jo mlačno izvrševale, bod« brezpogojno poklicane na odgovor.
Za redno in točno poslovanje so odgovorni kapetani.
Od kdaj se pobira članarina pri ■•-
ra pristopivsik Članih? Na to vprašanj« neke edinic« sporočamo vsem ediai-cam: Kakor hib o član pristopi in podpiše pristopno izjavo plača obenem pristopnino In vsaj »nomesečai prispe-
Tedenske vesti.
*»jk«t. Nad mladinl-demokrati J« mo za Lord-stew«rda — Jožeta Turka; proglasila narodno-napredna strank« za Truchsessa — Petra Smolo; za kon-
bojkot, ali kontumac. S proglasitvijo bojkota je torej nastalo vojno stanje med obema strankama. Res je, taka stvari so čisto interna zadeva prizadetih strank. Vendar pa opozarjamo, da j« mili slovenski rod večkrat preživel razne bojkote. Takrat ,ko je kazalo, so naperili ti bojkoterji v medsebojnem soglasju bojkot proti nemškim trgovcem. Obenem pa oni, ki so milemu našemu rodu ukazovali gospodarski bojkot nemškega življa, niso zametovali recimo kot advokati nemške klijentele. In za gospodarsko stvar je bilo celo v redu, če je narodni advokat v svojem in nemškega klijenta interesu ožulil in ogulil slovenskega rojaka. Pa tudi milostljive narodne gospe niso zametavale »Aufputzov« nemških trgovcev. Vsaj so imeli — tako so žvTgolele našega rodu milostljive — nemški trgovci le bolj >laju Gesčhmack«. Zato omenimo, da bodo tudi ta zadnji bojkot izvajali le strankini kulukarji, generali pa bodo še naprej iskali skupne baze za vzajemno sodelovanje v proč vit milega slovenskega rodu in naše prelestne domovine. — Iz naroda za narod!
Lemeiev« revolucionarna, nepomirljiva taktika. Na zadnji seji občinskega avta ljubljanskega je bil Milan Lemež v svojem elementu. Najprej je požrl dano besedo, protestiral proti sporazumno sestavljenemu dnevnemu redu, potem je z demonstrativnim odhodom iz zbornične dvorane apeliral na solidarnost demokratov in zajedničarjev; končno pa je v tajni seji demlsijoniral In za večinske predloge kot revohidonarec glasoval. — To je revolucionarno, da človek naenkrat protestira, apelira, de-misionira in se — blamira. Kdor zna, pa zna.
Dverske šarže na angleškem dvoru. »Jutro« od minulega petka si ubija glavo, kateri člani angleške Labour Partjr bodo zasedli posamezne dvorske šarže, katerih nositelji na) bi bili Sani kabineta. Pri teh svojih ugibanjih navaja tudi nekaj imen članov noš« strank«, da mu pomagamo iz zadreg«, predlaga-
ja; za kapitana oboroženega plemstva
—	dr, Pavleta Pestotnika; za kapitan« garde — Engelberta Franchettija; z« konjarja — Dolfeta Ribnikarja itd.
Boj proti draginji. Iz stare kamre so privlekli radikali zopet recept: preživljanje ni človeka vredno življenje uradnikov, delavcev ,nastavljencev s« mora in mora omogočiti z novim zakonom o pobijanju draginje. Vsled tega so ste stali takoj boji. Eni pravijo prav, drugi pravijo zopet: ni prav. Trgovski stan, tako pripovedujejo, je pošten, soliden, reeleu itd. Zato bi pomenil nov zakon
o	pobijanju draginje le brezmejno žalitev čestitljivega trgovskega stanu. V resnici pa je stvar sledeča:	Naravnost
zločinska je gesta, ki jo je napravila vlada s tem, da se je postavila na stališče: uradniške vrste bomo pomirili s papirnatim zakonom o pobijanju draginje. Torej, mesto denarja pa vam damo in odštampamo zakon o pobijanju draginje. Zakon, ki ga upravna oblastva ne bodo izvaj&la. Mizerno, nevzdržno stanje uredništva in delavstva se more rešiti le z znatnim zvišanjem plač in mezd, obenem pa seveda s poostritvijo nadzorstva svobodne izkoriščevajoče trgovine. Ker pa vemo, da je po mnenju državne uprave prav in v redu, da plačujemo konsumenti pri vsaki kili moke in vsakem kosu mila tudi 20 do 30 odstotkov bančne obresti, zato smo prepričani, da je zakon o pobijanju draginje le fraza, ki se roga bedi delovnega ljudstva. V našem gospodarstvu pač ni reda. Posameznik lahko bogati, p« upropašča družine, ne da bi ga klical kdo na odgovor. — Najnovejše zasmehovanje z zakonom o pobijanju draginje pa si naj zapomnijo uradniki, da bodo morda ob volitvah le drugače volili in odločali. Morda bodo vendar spoznali, d« je n Jehova beda posledic« napačne politične orientaeij«.
>Nared« g« nima brezžičnega kr«« Javo, zato črpa svoja poročila pri vremenski hišici v Zvezdi. Kadar kaže vremenska hišica oblačno ia trg« revmatik« po ndlk, — takrat »apove-
Naie gibanje.
Naš pokret.
imi
»SOCIALIST«
▼eMa aa tMi mesec v katerem j* >i-i-»topli. Tu ne Igra nobena vlage Eas kdaj je bil potem od upravnega odbora sprejet, ampak kdaj je pristopil itt •d tega Sasa jo potreba plačevati tudi prispevke. V slučaju, da ni sprejet «« »m plačani prispevki vrnejo.
Kdaj »e sme nastopati ▼ kraju? V kroju nastopati je dovoljeno le pri prireditvah, izletih, taborenjih in mani-f«ntacijah ediniee. Pri prireditvah nara (orodnih in bratskih organizacij 1« c tozadevnim dovoljenjem upravnega od-
bar«. Če nastopajo člani ediniee pri prireditvah; kakor po javnih shodih, zborovanjih in obhodnih drugih organizacij zadostuje le oficielni znak.
Pri tej priliki opozarjamo na § 7 pravilnika, ki se glasi:
Člani smejo in marajo nositi kroj, kadar upravni odbor to določi. Prestopki te določbe bodo najstrožje kaznovani po Up. odboru in njegovih zastopnikih.	'*:-£
Ediaica >Murks«. Vodstvo edini«* je prvzel s. Vinko Vrtrnkar.
Dopisi.
Trži«. G. Vuku naj bo tem potom povedano, da na napade v Napreju ne bom odgovarjal, ker se mi ne zdi vredno, da bi se ž njim razgovarjal — Ato bom pa k temu prisiljen, bom pa vašo preteklost in sedanjost vam in javnosti naslikal, in še vam posebej povedal, kdo je demagog in kaj je dema-goštvo, ker sem popolnoma prepričan, da te razlike še vi ne poznate, ker bi v drugem 8lučaju bilo vaše obnašanje drugačno. Padar, Tržič.
Celjska okolica. Kdaj bo dovolj bevačenja za zvonove? Na zadnji seji občine okolica Celje se je med drugim dovoiilo izplačilo deset tisoč dinarjev za zvonove stolne cerkve za mesto Celje. — Ko so pa socialisti zahtevali, da se podpore občinskim revežem povišajo, pa je ravno tisti zastopnik najhuje skrbel za občinsko blagajno, češ, da nimamo denarja za tako visoke podpore, če bi se BOtim revežem za 20 do 30 Din mesečno zvišale podpore, za zvonove pa nima ne tisti ne drugi nobene skrbi, če to lahko prenaša blagajna. Kdo vam je dovolil, da se polaftču-jete bbčinskega denarja za stvari, ki niso tako potrebne, kakor kruh za reveže. Ali ste o tem tudi občinstvo vpra-žali, če se tudi s tem popolnoma strinja. •Lep poraz bi bili doživeli, če bi dali o tem občinstvu odločevati. Kdor hoče zvonove, naj tudi plača za nje, občinsko blagajna pa, ki je last vseh, pa za tako zlorabo pustite pri miru. Ali so tudi bili vsi odborniki na seji, da bi o tem vedeli? Ali je bilo to tudi vpisano Da dnevnem redu, da bi vsak odbornik, ko *e bil povabljen na sejo tudi o tem vedel? Ce tega ni bilo, potem opozarjamo občinski urad, da o tej zadevi da odločevati na prvi prihodnjih sej, sicer bodemo porabili vsa sredstva proti takim in sličnim stvarem. Bomo že spregovorili o tej zadevi tako, da se najbrže nobenemu, ki je bil pri dotični seji, ne bo ljubilo v drugič tako slepo klerikalnim patriotom in zvonarjem na lim, tudi Bemotov klubov načelnik ne.
Maribor. Mnogo, kar sem mislil tu napisati, mi je prihranil članek v zadnjem >Socialistu«.
Vse, kar je tam stalo, podpišem z obema rokama. Vseeno bi rad Se nekaj dodal:
V	ponedeljek, dne 28. januarja na« j* posetil gospod Anton Kristan v lastni osebi!
Njegov prihod v Maribor nas je tembolj iznenadil, ker so bili posamezni sodrugi komaj par ur pred Kristanovim »predavanjem« potom kurirjev obveščeni in vabljeni.
Spravil pa nas ni Kristan v majhno zadrego, ker smo ravno tisti dan in ob isti uri imeli sklican strankin shod za
4,	okraj. Seveda nam ni bilo za ministrovo »predavanje« marveč samo za to, da bi bili gospodu povedali to, kar nam najbolj teži srce.
Enodušno je bilo vprašanje med so-dmgi, kaj išče človek pri nas, ki je vse mostove podrl za seboj?
Kakor malomarna ženščina, ki «e skrega z možem in odide pa zapusti moža in otroke, se potepa in vlači z drugimi in ko se je dovolj navlačugala in ko so jo ljubimci vsi zapustili in ko so jo mož in otroci že pozabili, pa se vam priklati nekega lepega dne, neopaženo, ne da bi sploh skušala opravičiti se za svoj uepremišljeni korak.
Anton Kristan je podobno storil. Skregal se je s stranko in s sodrugi ter šel svoja pota, kamor ga je vleklo srce. Nikogar ni vprašal, ali sme storiti to iu ono! Sedaj pa, ko se je izživel, se je zmislil im ljudi, ki jih smatra še za dober objekt iu jim zapel ono lisičjo pesmico, kakor je lisica zapela krokarju:
O	vi delavci, kako vas jaz rad imam, pa še rajši bi vas imel, če bi vi hoteli si od vaših ust nekaj odtrgati in vplačati v moje novo podjetje — »Produkcijo«. Saj ne zahtevam veliko, samo 1000 Din iu še to ne naenkrat, temveč na prav majhne obroke.
Imenitno je to zamišljeno, toda ne boš Tone kalinov lovil... Jaz in tisoč mojih sodrugov smo Te že zatajili, kakor si Ti proletarij&t zatajil.
Zato Ti svetujemo, ne hodi več med sodruge, med katerimi nimaš več kaj iskati. Pojdi v Belje, pojdi na dvor, pojdi k Tvojim priljubljenim bankam, pojdi v Trst olje kupovat, toda ne z denarji delavskih žuljev. Končno pojdi kamor hočeš, tudi v Maribor gmeš priti, samo roke proč od proletarijata in njegovih' ustanov!
Izjavljam: če bi mi socialisti litanije molili, tedaj bi dodali: reši nas o gospod Antona Kristana. Amen! A. B.
Socialna politika.
Realne plaže dunajskega delavstva.
.Neue Freie Presae« priobčuje zanimivo statistiko o realnih plačah dunajskega delavstva, ki jo je izdelala dunajska delavska zbornica.
Po tej statistiki so znašale povprečne plače v dinarjih 1. 1928 kakor sledi:
zlatih vinarjev.
46.-46.-
" ' •	47.—
•’*>	51.—
58.—
,	34.-
54.— 58.— 56.—
■M	59.—
januarja
februarja
marca
aprila
maja
junija
jiAija
avgusta
•eptembra
oktobra
•«sr»
novembra
decembra
61-
61'.—
Urni zaslužek med 46 do 61 zlatimi vinarji znaša v naši valuti 7 do 9 dinarjev.
Poudarjamo, da so to povprečni zaslužki. Iz tega sledi, da premagana Avstrija svoje delavstvo bolje plača nego zmagovita Jugoslavija.
»»slednje podpore:	onim, ki se nad
6	mesecev člani, dobe 40 odstotkov in oni, ki 60 nad leto dni člani 60 odstotkov rednih prejemkov. Naj spoznajo vsi zasebni nameščene!, da se nahaja za* sebni nameščenec v prav takem položaju kot delavec. Dokler podjetnik zasebnega nameščenca potrebuje, ga izkorišča, slabo plačuje; ko pa je zasebni nameščenec opravil svojo dolžnost, ga postavi delodajalec na cesto. V tem ne pozna kapitalist nobene one harmonije, ki jo ravno zasebni nameščenci kaj radi zagovarjajo.
IJpozorenje iseljeaicinta-povratnuii-uta • djcUmičnoj promjeni useljeničkih propiaa Sjedinjenih Država Amerike. Žeae i malodobna djeea amerikaaskih povratnika e računaju na kvotu. Iselje-nički Komesarijat u Zagrebu objavljuje: Prema obavijesti američkog konzulata u Beogradu, dostavljenoj putern našeg Ministarstva Socijalne Politike (lselje-nički Odsjek), mogu iseljenici-povratnici t. j. oni, koji se u roku od 6 mjeseci vrača ju u Sjedinjene Države sobom povesti Ženu i djecu, ko ja su ispod 18 go-dina, a da ova (žena i djeca) ne zadu-žuju kvotu. Ova pogodnost vrijedi za vrijeme od dana, kad naša kvota bude po američkom računu iscrpljena (od prilike u mjesecu februaru), pa do konca mjeseca juna o. g. — Šef fseljenič-kog Komesarijata.
VVestfalski rudarji. Razmere v Porurju so prisilile naše rudarje, da so se začeli pripravljati na pot v domovino. Ker se nahaja tam več tisoč ru-
darjev, je jasno, da j* treba vprašanje povrnitve rudarjev reševati z največ]« skrbnostjo in natančnostjo. Vsaj so povečini rudarji tam sedaj brez posla, brez sredstev in treba je zato izdatne gmotne podpore in pomoči, da se regijo rudarji in njihove rodbine neizogibne propasti.
Naša vlada pa je postopala pri tem tako škandalozno, da bi si človek, četudi marsičesa vajen, tega nikdar ne predstavljal. — Ministrski svet je odobril v ta namen Din 200.000. Ta zns-eek je nakazal konzulatu \v Diisael-dorfu, to pa je približno vse, kar je centralna vlada v tem pogledu ukrenila.
Nerešeno je ostalo vprašanje, kj« bodo dobili rudarji in drugi, ki se bodo sedaj vrnili v domovino, posla? Te vprašanje je tem težavnejše, ker vlad« v državi v vseh strokah občutna brezposelnost.
Ravno tako je pustila centralna vlada povsem v nemar stanovanjsko vprašanje. Gotovo je, da bodo iskali rudarji kotička in zavetišča predvsem v industrijskih, torej že sedaj v preoblju-denih krajih. Lahko in naivno je uavo* dilo konzulata: ljudem naj se poskrbo primerna stanovanja itd.
Za delavski razred je zadeva tem bolj pereča, ker mora ta dati vestfalskim rudarjem pomoči in podpore, — prav tako pa paziti, da naših rudarjev in profesijonistov ne bodo uporabljali podjetniki za to, da bi znižavali mezde, razdirali delovne pogoje itd.
Gospodarstvo.
Koliko stan« tuj denar.
1	dolar stane 82‘75 do 83 75 Din
1	angleški funt	.	.	363 do	366	»
1	češka krona .	.	2'44 do	2'47	»
1	laška lira . .	.	370	»
1000 avstrijskih kron	1*18 do	1'20	»
1	švicarski frank	14 65 do 1475	»
1	francoski frank	.	3 92 do	3 97	»
-f- Nova gospodarska politika Tur-tije. Pod vodstvom energičnega Kemal paše se je Turčija rešila posledic poraza, ki so ga doživele v vojDi centralne države. Zlasii Grki so bili tepeni kar po notah in so morali zapustiti važno maloazijsko luko — Smirno.
Po tej zmagoviti vojni so pa pričeli 'Jurki tildi v. reorganizacijo svojega gospodarstva. Pred vojno so se pečali Turki skoro izključno z obdelovanjem zemlje in živinorejo. Trgovino in industrijo so pa prepustili Grkom in Armencem. Med svetovno vojno so pa poklali skoro en milijon Armencev, sedaj so nabili še Grke in tako imajo sedaj proste roke ludi v teh panogah gospodarstva. V koliko se jim ta nova pot posrečila bo pokazala bodočnost.
Trgovski tovariš. Društvo Merkur, v katerem se pretaka v zadnjem času
mladinska kri, je opustilo svoj mesečnik Narodno-gospodarski vestnik in pričelo izdajati »Trgovskega tovariša«. Trgovski tovariš je namenjen — po prvi številki sodeč — ustvaritvi harmoničnega, vzajemnega delovanja med trgovskimi pomočniki in njihovimi šefi Pi ■va številka bi nosila bolje naslov: Kako sem se likal. — Prva številka j« doližnosti, naštevanju njegovih napak, srkatka, v prvi številki je izdelan »Kochrecept« za dobrega, zvestega in kužetu podobnega trgovskega pomočnika. Uverjeni smo, da so z nami enakega mnenja vsi oni, ki služijo v trgovinah, pisarnah, pa jih šefi škandalozno plačujejo in nesramno izkoriščajo. Najpreje omogočite človeku dostojno preživljanje, potem pa filozofirajte r bratski slogi o pomočniškem delu. —
Jadranska Banka, Beograd. Ovih daua vodjeni su pregovori u cilju ostva-renja uže poslovne veze »Jadranske Banke« u Beogradu sa »Srpskom Bau-kom« u Zagrebu, »Hrvat. Slav. Zem. Hipot. Bankom« u Zagrebu i »Podu-navskim Trgovačkim A. D.« u Beogradu.
Pregovori su zaključeni sa povoljnim rezultatom, koji osigurava »Jadransko] Banci« potrebna sredstva za uspješan razvitak njenih Jioslova.
Ne selite se ▼ Argentinijo! (I. G. B.)
Od strokovne strani ee nas naproša, da odsvetujemo evropskim delavcem priseljevanje v Argentinijo.
Glasom oficielnih številk je znašalo število doseljencev v letu 1928 po odbitku tujcev, ki so Argentinijo le obiskali, 150.000 oseb.
Iz tega bi sledilo, da bi morala doselitev takega števila delavcev v deželo, ki je tako redko naseljena, kakor Amerika, le koristiti.
Vlada in podjetniški krogi pa ne ukrenejo ničesar, da bi te ljudi zaposlili, čeprav bi se lahko pri poljedelstvu gotovo veliko ljudi zaposlilo. Vsled tega vlada v Argntiniji velika brezposelnost. Industrija pa v Argentiniji ni tako daleč razvita, da bi mogla te delavne sile zaposliti. Večkrat se je dogodilo, da so priseljenci morali nastopati kot stavkolomci, 8 čimur so ovirali pri boju za boljše delavne pogoje.
Savez bankovnih činovnika i na-mještenika v Zagrebu je odredil med svojim članstvom splošno glasovanje (referendum), da se izjavijo, naj li osnuje Savez poseben fond za podporo nezaposlenih bančnih uradnikov in nameščencev. Po Savezu izdelani pravilnik predvideva za slučaj brezposelnosti
Razno.
Kje je mir? Henrjr Ward Beecher je prejel pismo mladega moža, ki se mu toplo priporoča za lepo, mirno službo.
—	Odgovoril mu je tako-le ^ »če hočete mirno živeti, tedaj se ue ukvarjajte s študijem, ne izdajajte časopisa, odtegujte se učiteljstvu in prižnici, ne kupčujte, prezirajte politiko, ogibajte se policije, nikar ne delajte, tudi misliti ne smete, ker pri vsem tem ne najdete miru. Dragi maj prijatelj, na vsem svetu poznam samo en miren kraj in to je — grob.«
4- Polne vreče ponarejenega denarja so našli pri preiskavi hiše romunskega multimilijonarja Dunitreseu. Za ponarejanja bankovcev po 1000 lejev je imel u« razpolago kar cele tovarne. Uvedena je preiskava, ki bo pokazala čudne zveze in čuden patriotizem v najvišjih krogih Romunije. Vidi se, da je tudi v Romuniji kakor povsod se vedno v modi — zlato tele.
Nova knjiga. Učiteljska tiskarna je založila knjiga Aleksander 1. Da jo je spisal, sklesal, sestavil in kompiliral Jakob Dimnik, se razume samoobsebi. Vsaj ima Jakob Dimnik v pisanju takih knjig že prakso. Iz knjige: Naš milostljivi cesar Franc Jožef I., naš najboljši
oče in zaščitnik, je lahko uporabil par najlepših vrst brez posebnih izprs-memb. —
Vsedelnvskl zlet o Mimi!
Tvrdka
Peter Capuder
Ljubljana, Vidovdanska cesto z
priporoča za ta izlet: Celotne kroje kot tudi posamezne d*le m U. D. R. — Vse telovadna potrebidne: majce, telovadne hlače, Celje, dalje za moSkl In ženski naraSčaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike! Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
Jože Golmajer.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.