Izkustveno učenje izven učilnice:

učenje v naravi za učence z zmerno in težjo
motnjo v duševnem razvoju, gibalno oviranostjo
ter drugimi kombiniranimi motnjami
Mateja Kete Černe, CIRIUS Vipava
Za učence s posebnimi potrebami je narava še posebej primerno učno okolje, saj se
najuspešneje učijo preko doživljanja. Z ustreznimi metodami dela v naravi in skrbno
načrtovanimi aktivnostmi, prilagojenimi zmožnostim učencev, le-ti pridobijo številne izkušnje
s področja senzorike, motorike, ustvarjalnosti, spoznavanja okolja, druženja, premagovanja
strahov. V posebnem programu vzgoje in izobraževanja v CIRIUS Vipava, kjer sem zaposlena,
izvajamo učenje izven učilnice v okviru vseh področij dela. Naše izkušnje potrjujejo, da so
prednosti in učinki učenja izven učilnice veliko večji kot pri učenju v razredu. Tovrstne izkušnje
bogatijo tako učence kot učitelje, kajti narava nas uči in povezuje obenem.

Druženje v krogu

Od nekdaj je naše delo temeljilo na izkustvenem
učenju in multisenzornem doživljanju narave ter
okolice. Za naše učence z več motnjami je tako učenje osnovno metodično sredstvo. Naša velika želja je
dobiti stalen, miren in varen kotiček v naravi, kjer bi
lahko za naše učence še bolj sistematično izvajali aktivnosti v naravi. V krogu okoli ognja se okrepijo naši
dobri odnosi, iz katerih dobimo nov zagon in ideje.
1 UČENJE IZVEN UČILNICE
Učenje izven učilnice lahko izvedemo kot ekskurzije,
terensko delo, obisk učnih poti, dan dejavnosti ali kot
posamezne ure pouka. Na vseh področjih dela lahko
vsebine izvedemo na prostem. V posebnem programu vzgoje in izobraževanja so to:
1.1 SPLOŠNA POUČENOST
1.1.1 JEZIK
Izbor in poslušanje pravljice v naravi v različnih letnih
časih je velikega pomena. Prebrana na jasi ob robu
gozda, vinograda ali pod drevesom ima večjo moč
in je bolj nazorna ter doživeta kot pravljica, prebrana
v razredu.
Primeri: Zrcalce (Gregor Vitez), Lesena hišica jeseni
(Jose Luis Macijas), Hrast (Zmago Šmitek iz Odkod
je ta naš svet?), O orehovi vejici (Kristina Brenkova).
Knjiga Pravljične poti Slovenije (Irena Cerar Drašlar)
je pravi zaklad navdihujočih dobrih zgodb in legend.
V naravi izvajamo tudi druge aktivnosti. Iščemo nadpomenke, podpomenke in opazujemo, kaj v okolici
vidimo na določen začetni ali končni glas. Opisujemo pokrajino, imamo govorne nastope, poimenujemo in opisujemo predmete, rastline. Iz kamenčkov
ali vej sestavljamo črke, besede, pišemo v pesek, zemljo. Iz izbranih materialov tvorimo stavke, zgodbe.
Pri nižjih sposobnostih urimo motoriko govornih

57
Didakta

UVOD
S pomočjo znanja in izkušenj, ki smo si jih pridobili z
dolgoletnim delom na področju učenja otrok s posebnimi potrebami, smo razvili vsebine, s katerimi
lahko učencem približamo naravo, ki je vir znanja,
navdiha in sprostitve.
»Tisti, ki ljubimo naravno okolje, radi delimo svoje
veselje in svoje navdihe z drugimi.« To so besede, katerih avtor je Josef Bharat Cornell, učitelj iz severne
Kalifornije. V svoji praksi sledimo njegovim načelom,
idejam, saj je razvil neverjetno ljubezen do narave.
Naravo dojema v vsej svoji preprostosti. Govori o
tem, kako moramo zemljo bolj občudovati kot izrabljati. Izvaja izobraževanja za odrasle in rad dela z
otroki. Želi jim pokazati, da je bolj pomembno čutiti
kot vedeti. Napisal je več knjig za boljše zavedanje
sveta okrog sebe in doživljanje zadovoljstva ob stiku
z Zemljo.

ŠOLA V NARAVI
- obravnavanja števil (zapisujemo številke v tla,
štejemo in računamo z naravnimi pomagali, primerjamo (težo, prostornino), merimo dolžino z
nestandardnimi merskimi enotami, palicami).
1.1.3 NARAVOSLOVJE
S poskusi lahko razlagamo preprosto kemijo in fizikalne zakonitosti. Z učenci v naravnem okolju opazujemo pojave in izvajamo preproste eksperimente.
Orientiramo se s pomočjo kompasa in glede na lego
sonca. Drugačna je tudi časovna orientacija oziroma
občutek za čas.

Žaganje drv

organov verbalne komunikacije, izvajamo geste, poudarjamo mimiko, pantomimo, izvajamo aktivnosti
neverbalne komunikacije.
1.1.2 MATEMATIKA
Narava je vir matematičnih nalog in zakladnica matematičnih problemov.
Glede na sposobnosti učenca lahko delamo vaje:
- predštevilske matematike (opazujemo in primerjamo, iščemo podobnosti, razlike, razvrščamo, urejamo, nizamo vzorce, ustvarjamo oblike, figure),
- geometrije (razvijamo geometrijske pojme: s palicami rišemo ravne, poševne, krive, zankaste črte,
iščemo robove, vogale, različne ploskve, like, telesa, simetrije),

1.2 LIKOVNA VZGOJA
Likovna vzgoja v naravi je vezana na letni čas. Izkoristimo lahko sneg, blato, mivko, oblikujemo kipe,
reliefe. Uporabljamo naravna barvila za risanje in
slikanje na platno, kamenje, les, asfalt, pesek. Iz naravnih materialov oblikujemo vzorce, okvirje, slike.
Iščemo podrobnosti, uporabljamo ogledala, fotografiramo. Naravne materiale lahko združujemo
po barvah. Ni nam treba skrbeti, da bomo umazali
učilnico, mize, tla.
1.3 GIBALNO ŠPORTNA VZGOJA
Gibanje na prostem daje več možnosti za izzivanje
ravnotežja in koordinacije na naraven način. Vztrajnost, vzdržljivost, gibljivost in moč so dosežene spontano. Veje, debla, drevesa in grmovje so naravni rekviziti, ki nadomeščajo telovadno orodje. Telovadnico
in pripomočke nadomestimo z naravnim gibanjem
na prostem. Izkoristimo razgiban teren, sneg, led,
travo, vodo, mivko in kamenje.
1.4 GLASBENA VZGOJA
Pri glasbeni vzgoji poslušamo naravne zvoke in ritme iz narave. Za to namesto instrumentov porabljamo naravne izvore (živali, drevesa, veter, dež, vodo).
Ločimo naravne od umetnih zvokov. V naravi drugače doživljamo zvok lastnega telesa in odmeva. Možna je tudi izdelava preprostih instrumentov (piščali,
bobnov, ropotulj).
1.5 DELOVNA VZGOJA
Učenci v vseh letnih časih spremljajo dela na dvorišču, na vrtu, v sadovnjaku, v gozdu. Spoznavajo
različne poklice, vloge ter se navajajo na resnične življenjske naloge. Povečujejo vztrajnost, samozavest,
zadovoljstvo in vidijo direktne učinke opravljenega
dela, smisel in motivacijo. Primer: nabiranje drv, listja,
gob, zelišč, saditev dreves, skrb za vrt, rože in vrtnine,
izdelovanje okrasnih predmetov za terase, nabiranje
plodov za uživanje in dekoracijo.

Priprava kurišča

Didakta

58

1.6 RAZVIJANJE SAMOSTOJNOSTI
Samostojnost pri urejanju samega sebe v naravi zahteva prilagoditve in drugačne veščine, ki jih lahko dobimo le z izkušnjami. Nepredvidljive situacije in nov
teren lahko popolnoma onemogočita samostojnost

- dnevna naravna svetloba in svež zrak,
- konkreten material in naloge, vsebinsko bogatejša ponudba,
- učenje z vsemi čutili (vonj, temperatura, zvoki,
vremenski pojavi),
- sedenje na naravnih materialih, hlodih, na tleh, v
travi,
- spremenjen občutek in kriterij za čistočo.

osebe, ki ni vajena naravnega okolja. Oseba ima lahko težave zaradi velikosti in neomejenosti prostora.
Problem lahko predstavlja orientacija in pot do zbirnega mesta, hoja skozi naravne ovire. Za nekatere je
posebna izkušnja in zahtevno učenje že vožnja z vozičkom ali hoja po neravnem terenu, izogibanje koreninam, vejam, podrasti in odločitev, kam in kako se
usesti na tla za malico. Bistvenega pomena sta tudi
druženje in socialno vključevanje.
2 PREDNOSTI, UČINKI IN POMANJKLJIVOSTI UČENJA IZVEN UČILNICE
2.1 PREDNOSTI UČENJA IZVEN UČILNICE ZA
UČENCE:
- Večja možnost gibanja, neomejenost prostora,
- sproščeno vzdušje,

Priprava večerje

2.3 PREDNOSTI UČENJA IZVEN UČILNICE ZA UČITELJA
Delo v naravi je pozitivno tudi za učitelje, saj krepi
zdravje, dobro počutje, veča strokovno zadovoljstvo,
nudi nove izkušnje, nove izzive ter profesionalno napredovanje.
2.4 »POMANJKLJIVOSTI« POUČEVANJA IZVEN
UČILNICE
Učenje izven učilnice je velik izziv. Delo je potrebno
skrbno načrtovati, potrebno je več priprav, bolj poskrbeti za varnost učencev, saj je zunaj več nepredvidenih situacij. Potrebnih je več spremljevalcev, ki jih
nimamo vedno na razpolago. Manjša je možnost po-

Aktivnosti z bučo

59
Didakta

Kurjenje ognja

2.2 UČINKI UČENJA IZVEN UČILNICE ZA UČENCE:
- Izboljša kognitivne sposobnosti,
- omogoča vzročno posledično mišljenje, iskanje
odgovorov na konkretna vprašanja,
- ponuja konkretne izkušnje,
- zmanjša motnje pozornosti,
- poveča ustvarjalnost, reševanje problemov,
- poveča telesno kondicijo, zdravje,
- razvija ljubezen do narave,
- razvija pozitiven odnos do zdrave prehrane,
- povečuje zavedanje o varčevanju z energijo ter
trajnostnem razvoju,
- povečuje samostojnost, samozavest,
- izboljša komunikacijske sposobnosti in sodelovanje pri delu v skupini.

ŠOLA V NARAVI
- doživljajskost (aktivnost učencev in doživljanje
dejavnosti ter materialov),
- ekonomičnost (dostopnost).

Spoznavanje zelišč

moči kolegov, zato moramo vedno s seboj vzeti telefon in nujne telefonske številke. Možnost poškodb in
nesreč zmanjšamo predvsem s predvidevanjem in
skrbnim načrtovanjem. Aktivnosti v naravi prilagodimo zdravstvenemu stanju učencev. Vse več učencev
ima razne alergije, ki se na prostem lahko poslabšajo.
Padci, poškodbe, nevarne živali (psi, klopi) in vreme
so tudi pogost izgovor, zakaj ne bi zapustili varnega
okolja učilnice.
Pri mlajših in učencih s posebnimi potrebami je
pozornost usmerjena tudi na zaužitje rastlin, ki so
lahko strupene. Pogosti so epileptični napadi, zato
je potrebno s seboj vzeti potreba medikamentozna
sredstva.
3 PRIPRAVA, NAČRTOVANJE DELA IN EVALVACIJA

3.3 IZBOR AKTIVNOSTI IZVEN UČILNICE
Pri izboru aktivnosti si moramo odgovoriti na naslednja vprašanja: kaj učiti, kako učiti, na kakšen način,
kje in zakaj. Če imamo kot učitelji odgovore na ta pomembna vprašanja, bo uspeh zagotovljen. Uvodna
motivacija in povabilo k sodelovanju pri nalogah morata biti vedno igriva, da učenci v aktivnost vstopajo
prostovoljno in motivirano. Tudi zato je potrebno dobro načrtovati uvod, bodisi je to zgodba, igra, pesem,
misel ali vprašanje, ki pritegne učence k delu.
Aktivnosti izberemo glede na kognitivne sposobnosti, starost, spol, motorično spretnost, interese, cilje,
upoštevamo tudi željo po tekmovalnosti. Izbiramo
med tekmovalnimi igrami (drug proti drugemu,
sami s sabo), igrami s pravili (brez velikega vpliva na
potek), adrenalinskimi igrami (za zelo drzne in spretne) ter igrami vlog.
EVALVACIJA
Pripravi in aktivnosti sledi evalvacija, ki jo izvedemo
z učenci in mentorji. Pomembna je tudi samoevalvacija. Je osnova za načrtovanje naslednjih aktivnosti
v naravi. Izvedemo jo čimprej po dejavnosti. Zapišemo si svoja opažanja, ideje, pomisleke, pozitivne in
negativne kritike sodelavcev, ki so lahko opazovalci
(intervizorji) ali pa aktivni soustvarjalci dejavnosti.
Dragocena informacija nam je tudi sporočilo učencev, zato jih po zaključeni dejavnosti vprašamo (poleg obveznega vprašanja, kaj so se novega naučili), ali
jim je bila dejavnost všeč, zakaj, kaj so pogrešali in kaj
je bilo dobro. Obvezno preverimo, če smo realizirali
zastavljene cilje.
Z evalvacijo želimo izvedeti, ali z aktivnostmi nadaljevati ali jih opustiti, kako izboljšati program, organizacijo in strokovnost.

3.1 PRIPRAVA
Načrtovanje dela je predstopnja dela izven učilnice,
da se izognemo potencialnim nevarnostim. Vedno
je potrebno znanje prve pomoči. Postavimo si cilje, ki
jih želimo realizirati, kraj, kjer bomo cilje izvedli, določimo ustreznost okolja, ki mora biti učitelju poznano.
Zato je potreben predhoden ogled terena. Potrebno
je oblikovati skupine, določiti število spremljevalcev,
določiti učne metode, časovni okvir zadrževanja v
naravi in napisati varnostni načrt.
3.2 KRITERIJI ZA DOBRO IZBRANO AKTIVNOST
IZVEN UČILNICE
Upoštevamo:
- umeščenost aktivnosti (medpredmetno povezovanje),
- celostnost aktivnosti (multisenzornost, različni
učni tipi),
Didakta

60

Pogled skozi ogledalo

K sodelovanju lahko povabimo tudi fizioterapevta,
delovnega terapevta ali logopeda. Za posameznega
učenca nudijo strokovno pomoč in nasvete za kvalitetno izvedbo gibanja in komunikacije. Velikokrat
gre za drugačen pristop in cilje, ki jih usklajujemo
za dobro otroka. Napredek in zadovoljstvo otroka
poplačata ves naš trud. Pri delu upoštevamo tudi individualiziran načrt posameznega učenca. Načini za
uresničevanje le tega so številni in niso omejeni le na
učilnico.
Aktivnosti izvajamo na prostem, v naravi, na dvorišču, v parku, na travniku, ob vodi, pod drevesi. Temo
izbiramo glede na letni čas, vreme, naravne materiale, ki so v sezoni na razpolago.
4.1 CILJI
Pri delu smo si zastavili naslednje cilje:
- doživljanje narave z vsemi čutili in gibanjem,
- doživljanje narave v različnih letnih časih,
- doživljanje narave v različnem vremenu in vremenskih pojavih.
4.2 ELEMENTI, KI JIH VKLJUČIMO V VSAKO SREČANJE
4.2.1 KROG, OGENJ, HIMNA, ZASTAVA
Krog poveže naše poglede in poskrbi, da začutimo
drug drugega. S skupino vedno oblikujemo krog
okrog ognja in začnemo s pozdravom, imenovanjem vseh prisotnih, kar poveže skupino in da posamezniku pomembno mesto v skupini. Elementi, ki
jih vedno vključimo v delom, so: kurjenje ognja, petje

Razbijanje ledu

himne in dvig zastave. Besedilo himne smo oblikovali skupaj z učenci. Pojemo jo v uvodu in zaključku
na njim poznano melodijo znane pesmi.
4.2.2 ZGODBA
Izbiramo med starimi manj poznanimi zgodbami
in pravljicami, ki so dobra motivacija in navezava na
temo srečanja. Zgodbe vzbujajo domišljijo in spoštovanje do narave, ki nas obdaja.
4.2.3 AKTIVNOST, POVEZANA Z IZBRANO TEMO
Vedno načrtujemo aktivnosti z rastlino v povezavi z
letnim časom in temo. Lahko je to kostanj, oreh, bor,
lipa, bezga, vrba, regrat … Poleg spoznavanja rastline
običajno izvedemo tudi praktično dejavnost (nabiramo veje, režemo in pečemo kostanj, izdelujemo
taktilno ploščo iz gozdnih plodov, režemo zelišča, pečemo »frtaljo«, izdolbimo buče za dekoracijo, razbijamo led, v katerega smo zamrznili gozdni plod, tremo
orehe, režemo les, sečemo drva, v les zabijamo žeblje, izdelujemo obešanke iz vej in drugih naravnih
materialov, piče za ptiče, kreme, tinkture, sirupe). Po
aktivnosti si privoščimo odmor, prosti klepet, sproščeno druženje ob obroku s toplim čajem, ki si ga
običajno v kotlu nad ognjem pripravimo sami.
4.2.4 SENZORIČNI DRAŽLJAJI IN GIBANJE
Velik poudarek dajemo senzornim izkušnjam in
gibanju. Učenci s posebnimi potrebami z gibalno
oviranostjo so prikrajšani za marsikatero gibalno in
senzorno izkušnjo. Velikokrat so prevarovani s premalo izkušnjami na področju gibanja in senzorike v
naravnem okolju.
4.2.5 OGLEDALA
V delo smo uvedli ogledala, ki so se izkazala za dragocen pripomoček pri opazovanju narave za otroke
s posebnimi potrebami. Ogledalo odpre novo perspektivo, ki je drugače ne morejo doživeti. Marsikateri otrok in mladostnik ima zaradi gibalne oviranosti
in spastičnosti omejen obseg gibanja posameznih
sklepov in brez ogledala ne more uzreti krošnje dreves. Ogledalo na mizici invalidskega vozička je neprecenljiv pripomoček za opazovanje narave med
nami in nebom. Z različnimi postavitvami ogledal
dosežemo različne cilje: iščemo detajle, v ogledalu
oblikujemo slike, opazujemo sebe v novem okolju, v
ogledalu prepoznavamo soseda v krogu.

61
Didakta

AKTIVNOSTI IZVEN UČILNICE V CIRIUS VIPAVA
Ciljna skupina za delo izven učilnice v CIRIUS Vipava
so otroci in mladostniki, ki se zaradi težjih, kombiniranih motenj (motnja v duševnem razvoju, gibalna
oviranost, kombinirane motnje, avtizem, kromosomopatije, slabovidnost, naglušnost …) in različnih
omejitev lahko udeležujejo le redkih (interesnih)
dejavnosti in potrebujejo individualno prilagojen
program ter vsebine. Zato je pri delu tudi število
mentorjev večje kot običajno.
Svoje znanje smo mentorji nadgradili na seminarjih
Outdoor v tujini preko projekta Erasmus+ in na drugih manjših izobraževanjih v Sloveniji.
Aktivnosti izven učilnice izvajamo v okviru mednarodnih dni Outdoor day, v okviru posameznih ur
pouka, vzgojno izobraževalnih področji učenja, dni
dejavnosti ter v okviru interesne dejavnosti Outdoor
(strnjeno po več pedagoških ur).
Outdoor day je svetovno gibanje šol, ki so drugim za
vzor in se zavzemajo za pomen učenja izven razreda. Pobuda za takšno obliko poučevanja se je začela v Londonu. Vsako leto se temu gibanju pridružuje
več šol. Mednarodni organizaciji Outdoor se je leta
2017 priključil tudi CIRIUS Vipava. Metodika poučevanja v naravi je imela v CIRIUS Vipava vedno pomembno mesto.

ŠOLA V NARAVI
4.3 PRIMER IZVEDBE OUTDOOR AKTIVNOSTI V CIRIUS VIPAVA JESENI
Tema
Vsebina

Dejavnosti

Navodila
Materiali, pripomočki

Jesen
Jesenski plodovi, buče (velikost, oblika, količina, lastnost).
Uvodni krog, pozdrav.
Himna, dvig zastave.
Nabiranje drv, postavljanje kurišča. Kurjenje ognja.
Poslušanje zvokov v naravi.
Legenda o Jacku O-Lanternu – dramatizacija.
Primerjanje buč po barvi, velikosti, teži, lastnosti (gladko, hrapavo …).
Igre z ogledali.
Čiščenje buč. Pečenje bučnih rezin v ponvi nad ognjem.
Zaključni krog, pogasitev ognja, evalvacija.
Kratka, jasna, enostavna navodila z demonstracijo.
Različne buče, zastava, drva, veje, časopisni papir, vžigalice, kamenje za
kurišče, pravljica – knjiga, nož, skleda, ponev, pladenj, vedro z vodo.

Varnost,
priporočila

Izdelan varnostni načrt za učence s posebnimi potrebami. Preventiva
pred klopi, medikamentozna terapija, podpis staršev.

Starost,
sposobnost

15–26 (učenci s posebnimi potrebami, kombiniranimi motnjami, motnjo v duševnem razvoju, gibalno oviranostjo).

Trajanje

4–5 šolskih ur

Število udeležencev

8

Število mentorjev, spremljevalcev

5

Cilji:

Oblike dela:
Metode dela:

Doživijo jesen z vsemi čutili (tudi z ogledali).
Spoznajo jesenski plod – bučo in njene lastnosti (veliko, majhno, gladko,
hrapavo, težko, lahko).
Primerjajo buče med seboj po različnih lastnostih in po barvah.
Spoznajo in doživijo jesensko vreme.
Doživijo zvoke jesenske narave (ogenj, krošnje z listi, ptičje petje, šumenje suhega listja).
Občutijo toploto ognja, božanje vetra.
Občutijo in prepoznajo materiale v naravi (trske, drva, listi, veje …).
Skrbijo za čistočo in varnost v naravi.
Povejo svoje občutke, se sprostijo v naravnem okolju.
Se družijo z vrstniki in razvijajo pozitivno samopodobo.
Krepijo zdravje in psihofizično kondicijo.
Individualna oblika dela in delo v skupinah.
Metoda opazovanja, zaznavanja, občutenja,
razlaga, demonstracija, pogovor, metoda praktičnih del.

5. ZAKLJUČEK
Nikoli ne pozabimo na ekološko osveščenost, varstvo
narave in ljubezen do nje, saj iz nje v vsakem letnem
času črpamo energijo in moč. Naša ideja se prenaša
v krogu iz mentorjev na učence, otroke, mladostnike
in skupaj ob ognju vedno dosežemo več kot le zastavljene cilje.
V naši skupini krepimo medvrstniške odnose, pozitivno samopodobo in zavest, da v naravi veliko zmoremo. V naravi je moč in v njej nismo nikoli sami.
Povezovalni duh med nami se čuti vsakodnevno vse
do naslednjega srečanja, ki ga vsi komaj čakamo.

Tudi naša Outdoorska himna poveže vse nas radovedneže, ki se glasi:
»Je bil en radovednež,
v naravo hodil rad,
prijatelje je povabil
odkrivati zaklad.
In dvignil je zastavo,
visoko pod nebo
in rekel je prijateljem:
Danes bo luštno b´lo …«

Literatura:
Batunek, D., Martin, A. (2018): Games in nature. Prague: IYNF.
Cornell, J. (1994): Približajmo naravo otrokom. Celje: Mohorjeva družba.
Cornell, J. (1998): Veselimo se z naravo. Celje: Mohorjeva družba.
Cornell, J1998): Potovanje v srce narave. Celje: Mohorjeva družba.
Danks, F., Schofield, J. (2007): Igrišča narave. Radovljica: Didakta.
Vir1: Inštitut za gozdno pedagogiko (2018): Zelena učna okolja, prednosti učenja v naravi za otroke s posebnimi potrebami. Dostopno
na http://gozdna-pedagogika.si/files/Zelena_ucna_okolja_brosura_slo_final.pdf
Didakta

62