Številka 3 I * fc a j a tedensko Velja po pošti dostavljen: . Din 10 — . Din 55 — . Din 100 — u pol leta na leto . *a tujino letno . Din 150’—-Oglasi po tarifi Rokopisov me vračamo moovi Tednik za vsa javna vprašanja Leto I. Uredniitvo in uprava: Maribor Prešernova ulica Brzojav: Neodvisnost Maribor Račun Poštne hranilnica Ljubljana št. 17.160 Telefon uredništva in uprave 26-16 Vsebina: Zaščitimo domače štajersko grudno blago. — Zadovoljnost in mir ljudem na zemlji. — Beograd danes. — Državljanska vojska na Kitajskem. — Gospodarstvo in sporazum. — O kmečki zaščiti. — Kakšna usoda Vas čaka v letu 1937. No\oietna številka bo izšla v četrtek, 3L L m. V novem leta bo naš Ust izhajal redno vsako soboto zjutraj. Posamezna številka stane Din 2.50. Slovenci in Hrvati Obkroženi na zahodu od Italijanov in Furlanov, na severu od Nemcev in na severovzhodu od Madžarov, smo Slovenci kot najbolj na evropski zahod potisnjeni slovanski narod, ohranili zvezo z ostalim slovanskim svetom samo na vzhodu in jugovzhodu. Naši edini slovanski mejaši so bili torej vedno in so še danes samo Hrvati. Kakor imamo med vsemi slovanskimi narodi, kjerkoli meje drug na drugega, večjo ali manjšo prehodno ljudsko plast, ki je zlasti v jezikovnem oziru mešana in zato glede svoje pripadnosti k temu ali onemu slovanskemu narodu sporna, jo imamo tudi na meji med Hrvati in Slovenci. Ta plast so takozvani hrvaški Kajkavci, v Istri pa Čakavci. Jezikoslovci so ugotovili, da so bili Kajkavci in Čakavci v davnini z vsem enaki Slovencem in so se torej mogli smatrati za čiste Slovence. K Hrvatom jih je približala šele politična oddelitev od ostalih Slovencev in uvedba štokavščine v šole. urade in vse javno življenje. Razen tega je upli-talo zelo močno na ta razvoj tudi priseljevanje štokavščino govorečih srbskih. bosenskih in drugih beguncev izpred Turkov, ki so ustalili med Kajkavci in Čakavci ter se z njimi pomešali. Ako bi bili Kajkavci torej politično pripadali bivši Štajerski in Kranjski, bi bili Slovenci, ker so pa pripadli Hr-vatski. so postali Hrvati. Danes je v njih izredno živa hrvatska zavest, in meja med Slovenci in Hrvati poteka ob Sotli in Kolpi. Ako se ozremo v to preteklost. nam postane takoj razumljivo, da so bili tedaj stiki med Slovenci in Hrvati večji in tesnejši, kakor pozneje. Od tod razumemo poizkuse Ljudevita Posavskega in drugih za snovanje skupne države, skupne kmečke punte itd. Pozneje so se skušali ti stiki poživeti za časa ilirizma, in doživeli smo tudi pred osvobojenjem, da so se iskale neke, čeprav le platonične zveze med slovenskimi in hrvatskimi političnimi strankami, kulturnimi delavci itd. Posebno znan je v tem oziru poizkus bivše Slovenske ljudske stranke, da bi organizirala na Hrvatskem podobno gibanje, ki se pa ni obnesel. Mišljenjska razlika med Slovenci in Hrvati je bila že prevelika, razmere tam drugačne kakor pri nas. Po osvobojenju stiki med Slovenci in Hrvati niso bili nikoli posebno tesni. Slovenske politične stranke so hodile večinoma čisto druga pota, kakor hrvat-ske. Tesnejši stik smo doživeli samo ob ustanovitvi bivše Kmečko-demokratske koalicije pod vodstvom pokojnega Stje-pana Radiča in pokojnega Svetozarja Pribiče vic a, ko so se tej koaliciji pridružili tudi slovenski demokrati pod vodstvom pokojnega dr. Žerjava in dr. Kramerja. Že prej so pa bili v tesni zvezi z bivšo Hrvatsko seljačko stranko (Radič) slovenski samostojni kmetijci (Pucelj), a le malo časa. Pač pa to Hrvati skušali v vseh povojnih letih razširiti svoje kmečko gibanje tudi med Slovence, včasih z večjimi, včasih z manjšimi uspehi. Da niso dosegli večjih uspehov in da tudi doseženi uspehi nikoli niso bili trajni in solidni, je bilo krivo napačno gledanje Hrvatov na slovenske razmere. Tako gibanje bi bilo namreč uspelo samo, ako bi bilo prilago-deno slovenskim razmeram in bi imelo na Slovenskem posebno slovensko vodstvo. Pred vsem bi pa moralo sloneti narodno na slovenski zavesti. V tem smislu se je pa pričelo iskati hrvatsko sodelovanje s Slovenci šele po dobi diktature in zlasti v zadnjih dveh letih. Slovenci priznavamo danes skoraj brez izjeme upravičenost obstojanja hrvat-skega vprašanja in nujno potrebo temeljite rešitve, stoječ pri tem na stališču, da so Hrvati samostojen južnoslovanski narod. Na istem stališču pa stojimo Slovenci tudi glede svojega slovenske-g a naroda in zahtevamo, da nam to priznavajo prav tako Hrvati kakor Srbi. Ako se torej snujejo politična gibanja, ki so glede rešitve notranjih političnih vprašanj Jugoslavije istega mišljenja s hrvatskimi, se morejo snovati pri ruu samo na slovenski podlagi in samostojno. To pa seveda ni v oviro tesni povezanosti in tesnemu sodelovanju enakimi političnimi gibanji na Hrvatskem. To pomeni torej, da na Sloven■ skem ne more biti nobenega hrvat skega strankarsko-političnega gibanja (in tudi ne takozvanega mačkovstva), ampak je mogoče samo hrvatskemu sorod- Strankarska opredelitev v Jugoslaviji Jugoslovanska radikalska zajednica — Jugoslovanska nacionalna stranka — Hodiera in Ljotič — Združena izvenparlamentarna opozicija — Seijačka demokratska koalicija — Slovensko kmečko-delavska fronta Nase notranje politično življenje se je glede strankarske opredelitve v zadnjih letih temeljito spremenilo. Mnoge prejšnje skupine so se razbile ali so celo popolnoma izginile, dočim so na drugi strani nastale nove, z novimi usmeritvami in popolnoma novimi hotenji. Naš slovenski tisk sicer poroča o vseh teh strankarsko-političnih gibanjih in stremljenjih, vendar imamo celo med izobraženstvom mnogo ljudi, ki si niso čisto na jasnem, koliko političnih gibanj imamo v naši državi in kakšna so prav za prav njihova stremljenja. Na to vprašanje je treba odgovoriti, da se naše javno mnenje v Jugoslaviji deli v glavnem na šest strankarsko-poli-tičnih skupin. JRZ Skupina, ki je danes na vladi, je Jugoslovanska radikalska zajednica (skupnost), ali kakor se na kratko imenuje, JRZ. Vrhovni voditelj te stranke je sedanji ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan S t o j a d i n o v i č. Ta strankarska skupnost (zajednica) je nastala potom združitve dela bivše srbske Narodne radikalske stranke, bivše bosenske Jugoslovanske muslimanske stranke pod vodstvom sedanjega prometnega ministra dr. Meh meda Spahe, in bivše Slovenske ljudske stranke pod vodstvom dr. Antona Korošca, ministra notranjih poslov. Uflcielni program te strankarske skupine se v bistvu, zlasti glede pojmovanja narodnega in državnega edinstva, ne razlikuje mnogo ali nič od JNS (Jugoslovanske nacionalne stranke). Tudi ona, kakor JNS, stoji programatično na stališču, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi samo tri plemena enega jugoslovanskega naroda. Prav tako je stranka programatično odločalo proti vsaki verski razliki med pravoslavnimi, muslimani (mohamedanci) in katoličani. Glede svetovnega nazora stoji po programu na stališču svobode mišljenja. Sicer pa je za demokracijo, decentralizacijo uprave in pred vsem tudi za sporazum s Hrvati. Kako naj bi se dosegel ta sporazum, ali le na podlagi vstopu Hrvatov v JRZ in sestave skupne vlade, ali na podlagi nove uprave razdelitve države, stranka do danes jasno še ni povedala. Iz raznih dosedanjih izjav njenih voditeljev bi izhajalo, da stoji vztrajno na stališču sedanje državne ustave, kar bi pomenilo, da ni za nobesio upravno preureditev države, ki se ne bi dala spraviti v sklad s to u-stavo. Sicer si je pa o teh vprašanjih Iz pisanja raznih glasil težko ustvariti enotno sodbo. To, kar n. pr. piše ljubljanski »Slovenec«, je temeljito nasprotje od tega, kar piše beograjska »Samouprava«, zopet nekaj drugega pa pišejo muslimanski listi v Bosni. Med tem ko piše n. pr. »Slovenec« dosledno, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi trije narodi, zatrjuje »Samouprava« kot glavno glasilo JRZ, da smo le en sam narod, ki se mora v vsem zliti v popolno enoto. Med tem ko piše dalje »Slovenec«, da smo Slovenci katoličani in moramo presojati vse s tega, katoliškega stališča, pravi »Samouprava«, da je vera zasebna zadeva, ki se v politiko ne sme mešati. Skratka, po pisa-ttiju »Samouprave« stoji JRZ v vsem skoraj točno na istem programatičnem stališču, kakor je stala bivša srbska Narodna radikalska stranka. Opozicija Vse ostale strankarsko-politične skupine so v opoziciji. Toda opozicija ni enotna, ampak se deli prvič v: parlamentarno in izvenparlamentarno opo-cizijo, t. j. v skupine, katerih poslanci se udeležujejo sej senata in inarodne skupščine, in v skupine, katerih poslanci se jih ne udeležujejo in sploh ne gredo v Beograd. Edina kot stranka v narodnem predstavništvu zastopana skupina parlamentarne opozicije, katere senatorji in poslanci torej sodelujejo v narodnem (državne:n) predstavništvu (senatu in narodni skupščini), je Jugoslovanska nacionalna stranka ali kratko JNS katere vrhovni vodja je bivši general, ministrski predsednik in minister vojske Peter 2 i v k o v i č, podvodja bivši ministrski predsednik in zunanji minister Bogoljub Jevtič, v Sloveniji pa direktor »Jutra« in senator dr. Albert Kramer ter senator Ivan Pucelj. Ta stranka, ki je ni ustanovilo ljudstvo, ampak je bila zasnovana po naročilu bivše pošestoja-nuarske vlade, stoji na stališču popolnega narodnega in državnega edinstva do vseh nasledkov, centralistično urejene in upravljane države in »omejene demokracije«. V zadnjem bistvu je za diktaturo brez brige za voljo in želje Slovencev, Hrvatov in Srbw. Ker nima ne med Slovenci ne med Hrvati ne med Srbi toliko pristašev, da bi kdajkoli mogla priti na vlado potom svobodnih volitev, upa priti skem smislu pa vendarle ne tvorita, ker nimata nobenega senatorja in nobenega poslanca. Kolikor imata pristašev, jih imata le med Srbi, v Sloveniji in Dalmaciji jima pripadajo le posamezniki. Obe stojita na stališču popolnega jugoslovanskega narodnega edinstva in s tem v bistvu tudi centralistične ureditve in uprave države. Od JNS se razlikujeta v glavnem po svojih še bolj fašističnih metodah in po zavzemanju za stanovsko, ne strankarsko ureditev političnega življenja. Da bi se kdaj bodisi med Srbi, bodisi med Hrvati ali Slovenci tako razširili, da bi potom volitev postali pomembni in odločilni, nimata niti najmanjšega upanja. Nam Slovencem, in tudi Hrvatom, sta po sedanjem razpoloženju tuji. SDK Vse ostale skupine pripadajo izvenpar-lamentarni ali t. zv. združeni opoziciji. Poslanci teh skupin, tudi ako so izvoljeni, ne gredo v Beograd in se ne udeležujejo sej narodne skupščine. Najmočnejša med temi je skupina bivše Kmečko demokratske koalicije, ali hrvaško Seljačko demokratska koalicija (SDK) pod skupnim vrhovnim vodstvom dr. VI. Mačka. Koalicija se sestoja iz bivše Hrvaške kmečke stranke (Hrvatske se-ijačke stranke — radičevci HSS) pod vodstvom dr. Mačka in bivše Samostojne demokratske stranke (SDS) pod vodstvom Adama P r i b i č e v i č a. Skupina združuje do malega vse Hrvate in znaten del prečanskih Srbov (t. j. Srbov na Hrvaškem, v Dalmaciji in Bosni), pa tudi del muslimanov in vojvodinskih Bu-njevcev. Dejansko je to edina resnična predstavnica Hrvatov. Skupina stoji na stališču, da smo Slovenci, Hrvati iin Srbi trije slovanski narodi, vsak s svojo bit-nostjo in se mora zato država notranje-upravno urediti tako, kakor žele vsi trije narodi, in sicer na podlagi sporazuma med njimi, ne pa morda med kakimi političnimi strankami. Zahteva te skupine ie izvedba svobodnih in tajnih volitev v do oblasti le potom eventualne w>ve/iac^sxavovL.žao skupščino. Jt torej za po- tature. ki je pa, kakor vse kaže, ne bomo doživeli. Stranka, ki je odgovorna za vse bivše in deloma Še sedanje politično, gospodarsko. socialno in ostalo zlo v naši državi, izgublja dan za dnem Še zadnje svoje pristaše in je izšla iz sedanjih občinskih volitev kot najšibkejša v vsej državi. Zadnje pristaše ima prav za prav le še v Sloveniji in Dalmaciji. V Sloveniji zlasti radi svojega ogromnega tiska (»Jutro«, »Slovenski Narod«, »Večemik«, »Nova doba«, »Domovina« itd.). Hodžera in Ljotič K parlamentarni opoziciji štejemo dalje lahko še Jugoslovansko ljudsko (narodno) stranko pod vodstvom S. H o-džere in Zbor pod vodstvom D. L j o-t i č a. Parlamentarne opozicije v dejan- polno samoupravo Slovencev, Hrvatov in Srbov v okviru skupne države Jugoslavije, kateri naj se pozneje pridružijo še Bolgari. uo S to strankarsko-politično opozicional-no skupino stoji v tesnejših odnošajih srbijanska Združena opozicija (Udružena opozicija, UO). Tudi njeni poslanci se ne udeležujejo sej narodne skupščine. To ZO tvorijo bivša Narodna radikalska stranka (staroradikali), kolikor se ni pridružila novi JRZ, pod vodstvom Ace Stanojeviča ; bivša Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) pod vodstvom Ljube Davidov iča in bivša Srbska kmečka (zemljoradnička) stranka pod vodstvom Dragoljuba in Joče J o v a n o- Po odstopu angleškega kralja Edvarda VIII. Sijajen zgled sile in moči angleške demokracije - Volja naroda edini naj višji zakon Angleška ustavna kriza je zaključena, kralj Edvard VIII. je odstopil in novi angleški kralj je postal njegov brat Jurij VI. Bivši kralj, ki je bil na prestolu samo 324 dni, je postal vojvoda Edvard Wind-sor. Zapustil je z letalom Anglijo in odpotoval v Avstrijo, kjer bo preživel praznike v gradu pariškega barona Rotschil-da v Enzesfeldu pri St. Poltnu, potem bo pa, kakor se vztrajno zatrjuje, prišel k nam v Slovenijo in se bo več ali manj za stalno nastanil v Bohinju. Postavljen pred odločitev, naj opusti namero poročiti se go. Simpsonovo ali pa naj se umakne s prestola, si je izbral raje drugo pot: žrtvoval je vladarsko oblast za žensko, ki si jo je izvolil za življenjsko družico. Ta primer je skoraj edinstven v svetovni zgodovini in bo tvo ril še dolgo zanimanje sveta. S tem je zadeva, ki ni vznemirjala dolgo samo velikobritanskega imperija, ampak skoraj ves svet, dejansko rešena, nauk, ki ga je zapustila, pa sega dalje v svetovno-politična dogajanja. Angleški kralj in angleški narod sta ob tej priliki izpričala pred vsem svetom, da se morejo rešiti tudi taki kočljivi spori na miren in dostojen, in kar je glavno, demokratičen način. Kralj Edvard VIII. bi se bil lahko poslužil drugih, nedemokratičnih sredstev za uveljavljenje svoje volje, in bilo jih je tudi v Angliji nekaj, ki so mu to svetovali, toda on je moško odklonil vsako tako namero. Volja angleškega naroda mu je bila svetejša kakor njegova oblast, zato se ji je uklonil on, ne da bi bil le za hip misli na to, da bi uklonil voljo angleškega ljudstva sebi. Tako je postala volja ljudstva tudi kralju ukaz. V sedanji dobi vseh mogočih levih in desnih diktatur in samovolj, je to svetel dokaz, da je nekje na svetu vendarle še mogočen narod, ki mu je demokracija za voljo ljudstva tako sveta, da žrtvuje za njo, ako je treba, tudi najpriljubljenejšega kralja. To je junaštvo, vse drugačno kakor postaviti se po robu volji vsega naroda in vladati nad njim s silo, samo da se zadosti osebnim stremljenjem posameznih, velikih ali malih diktatorjev. Takih velikih dejanj je torej še vedno zmožna tista demokracija, katero razglašajo razni epigoni in epigončiči diktatorskih skomin za — zastarelo in nesodobno, premagano zadevo! V Angliji je demokracija prav sedaj izpričala, da ni ne zastarela ne nesodobna in ne premagana. Toda to je mogla izpričati samo zato, ker je resnična svojina naroda in državne uprave do vseh nasledkov, ne le demagoška krinka za izkoriščanje ugodnosti, ki iz nje izvirajo. Taka demokracija bi morala biti vzgled in cilj vsem, tudi nam in našim političnim strankam, ker prav pri nas smo po osvobojenju doživeli največje zlorabe demokracije, tako, da prave in resnične prav radi tega nikoli dejansko nismo imeli. Ker je nismo imeli, pa seveda tudi ni mogla — odpovedati. Amerika za mir Ta mesec je bil v Buenos Airesu, glavnem mesti.' zvezne južnoameriške republike Argentine, panameriški kongres, katerega so se udeležile po svojih zastopnikih vse države Severne in Južne Amerike. Združene države je zastopal sam nanovo izvoljeni predsednik Roosevelt. Namen konference je biil utrditi še bolj ameriško skupnost, ki zahteva tesno in prijateljsko sodelovanje vseh držav na novi celini, pred vsem pa hoče najti podlago, na kateri bi se v bodoče v Ameriki onemogočila vsaka vojska. Konferenca je izpadla popolnoma po namenih sklicateljev. Razni govorniki, med njimi Roosevelt, so svarili pred vsem, kar bi kakorkoli moglo ogražati mir, in se zavzemali za to, da upliva Amerika pomirjujoče tudi na ostali svet, zlasti na Evropo, kjer je nevarnost vojske danes vedno večja. Toda ako tudi nastane kje vojska, Amerika ji bo stala ob strani in se vanjo ne bo mešala ne na eni ne na drugi strani. Iz te rezerve bi stopila samo, ako bi kdo napadel katero državo ameriške celine. Glede ohranitve miru v Ameriki sami je bilo sklenjeno, da bodo v primeru nevarnosti, da bi nastali spori med ameriškimi državami, posredovale vse države med sprtima strankama. Vojska se bo skušala preprečiti z vsemi sredstvi, ako bi pa le nastala, se bo storilo vse, da bc vica. ZO stoji na odločnem stališču popolne demokracije in sporazuma s Hrvati. Priznava tudi, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi trije narodi, ker je pa izrazito srbijanska (srbijainci so Srbi iz bivše predvojne kraljevine Srbije), se le težko ločuje od upravnega centralizma. Rada bi dosegla s Hrvati tak sporazum, ki bi kakorkoli še vedno ohranil Srbom vodilno vlogo v državi, torej tudi nad Hrvati in Slovenci. Sicer so pa za upravno decentralizacijo, t. j. neko samoupravo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenska kmečko-delavska fronta Tesno s Hrvati sodeluje tudi slovenska izvenparlamentarna opozicija, ki kot stranka uradno še ni organizirana, a se označuje splošno kot Slovenska kmečko-delavska fronta. Njena voditelja sta bivši minister dr. Vekoslav Kukovec v Mariboru in prof. dr. Dragotin Lončar v Ljubljani. To skupino sestavljajo: slovenski pristaši dr. Mačka in Pribiče-viča, del bivših bojevnikov, del pristašev bivše Slovenske kmečke stranke, ki niso sledili J. Puclju v JNS, del bivših pristašev v JNS, večina krščanskih so-cialcev, večina socialnih demokratov in večina vseh doslej strankarsko neopredeljenih naprednjakov, ki stoje na slovenskem narodnem stališču. Ta skupina je nastopila pri občinskih volitvah v Sloveniji kot združena opozicija proti JRZ in izbojevala nekaj občin ter zbrala lepo število glasov. ZJNS nima zveze in se razlikuje od nje temeljito po vseh svojih načelih in programu. Skupina stoji na stališču, da smo Slovenci, kakor Hrvati in Srbi, samostojen slovanski narod, ki mora imeti v skupni državi Jugoslaviji popolno pravico reševati sam svoje slovenske upravne, prosvetne in gospodarske zadeve. Je odločno za popolno demokracijo in najtesnejše sodelovanje s Hrvati pod vodstvom dr. Mačka in s Srbi, ki stoje na enakih načelih. V ostalem. je napredna in sc c pira pied vsem na kmeta, delavca in nameščenca. Njen cilj je organizirati tudi Slovence tako, kakor so organizirani Hrvati. Poleg JRZ predstavlja v Sloveniji danes edin upoštevanja vreden faktor. Po vsem tem vidimo, da je danes v programu vsake strankarsko-politične skupine v Jugoslaviji bistveno in najvažnejše to, kakšno stališče zavzema glede vprašanja: ali smo Slovenci, Hrvati in Srbi en ali trije narodi in ali naj ostane država urejena centralistično ali naj se decentralizira na podlagi samouprav posameznih narodov, (er — kakšen bodi režim, demokratičen ali nedemokratičen. Na stališču »jugoslovenskega« narodnega edinstva in centralizma stoji torej v bistvu popolnoma samo JNS, torej najšibkejša stranka v državi! ostala omejena le na dve državi in se ne bo razširila na druge. Razen tega bodo ameriške države storile vse, da se obnovi gospodarstvo in blagostanje. Kako velika je razlika med tem kongresom in n. pr. zborovanji Zveze narodov v Ženevi! In kako daleč od nevarnosti, ki preti nam od raznih nasilnih gibanj, je Amerika demokratičnih republik! Avstrija in Nemčija Sporazum, ki je bil letos poleti dosežen med Nemčijo in Avstrijo, še vedno ni odstranil prejšnjih nesoglasij in napetosti med avstrijskim režimom in nemškim narodnim socializmom. Kancelar dr. Schuschnigg je dejal pred tedni v nekem govoru, da je prvi sovražnik Avstrije komunizem, drugi pa narodni .socializem. Ta izjava je napravila v Nemčiji zelo neprijeten utis. Na drugi strani je pa Nemčija skušala ob priliki trgovinskih pogajanj z Avstrijo iztisniti čimveč koristi za narodnosocialistično gibanje v Avstriji, kar je zopet razburilo avstrijsko kri. Splošno se pa opaža, da se narodni socializem v Avstriji, odkar sta se Dunaj in Berlin zbližala, zopet močno kre-pa in rase tudi v razne avstrijske vladne organizacija. V zvezi s tem je bilo te dni na Dunaju in drugod zopet prijetih ni več danes človek človeku človek? Zakaj živijo in praznujejo božič le izvoljeni, milijoni pa gladujejo m umirajo? Zakaj je danes na svetu toliko gorja, toliko zločinske zlobe? Kje so vzroki, da delovni človek hira ob svojem trdem delu, kje so izviri krivic, ki jih ne morejo premagati milijoni rok < krvavimi žulji? Delovni človek se ni pregrešil. Ničesar ni zakrivil. Bolj kot kedaj je zvest samemu sebi in trše je njegovo delo, trši is njegov boj za obstanek. Ostal je zvest svoji zemlji, domu, zvest težkemu krampu in lopati, zvest težkemu kladivu... Delovni človek dela v potu svojega obraza od zore do mraka. Stotero skrbi ga podžiga iz dneva v dan, stotero tolažb mu briše mrzle kaplje z razoranega čela. Tako truden in izmučen je na S delovni človek dočakal tudi letošnii božič. Zavest prazničnega razpoloženja delovnega človeka se bo tudi letos utopila v morju trpljenja in gorja, kakor se je utopila že nekaj prejšnjih let. Tudi letošnji božič ni nič bolj vesel, nič boljši od lanskega, predlanskega. Tudi letošnji božič ni prinesel delovnemu človek^ upov in nad. Trdno vklenjen v silo današnjih razmer pa si naš delovni človek vendar obeta boljših časov. Ker ga krepi delo in mu podžiga zavest, še ni izgubil vere v zboljšanje, vere v rešitev, vere v dan. ki mu bo prinesel pravico. Delovni človek si je svest in prepričan, da bo prej ko slej zmagalo poštenje njego- vega dela nad krivico, ki je preplavila svet. Zaveda se. da se bodo utopili v moriu krivic tisti, ki so jih povzročili. Pasti bodo morali danes ali jutri na kolena Dred delom in poštenostjo. Človeka učijo, da je bil Krist roien zato. da Je popravil krivice grešnega sveta. Rojen je bil v skromni votlini med pastirji in postal pozneje kralj sveta. Učijo nas. da ie prišel Krist na svet preganjat krivičnike in zlobne, ki so kakor danes vladali takratnemu svetu. Učijo nas, da je pri- nesel tolažbe preganjenim in zapostavljenim množicam, da jim je prinesel zadovoljstvo, srečo in mir. Pod njegovim kraljevskim žezlom je zraslo na kupu krivic in gorja mogočno drevo poštenja in pognalo zelene veje človeštva. Preko zemlje se bodo v božični noči razlegali ubrani zvonovi. Truden si bo naš delovni človek poiskal tolažbe v samem sebi, v tihi molitvi: zadovoljnost in mir ljudem na zemlji... Zaščitimo domače štajersko grudnofolago Slovenska Štajerska bodi najlepši biser v kraljevski^kroni naše^poljedelske in^narodne države Vse, kar je našega domačega, se je, in se zapostavlja še danes tako na kulturnem področju, kakor na kmetijskem polju. Tujemu blagu dajemo prednost, ker ne pomislimo, da je napredek tehnike, organizacije in načrtnega dela za povzdigo kmetijskega gospodarstva pri onih narodih, od katerih uvažamo razne dobrine, na višji stopnji in da je pri tujih narodih znanstveno agronomsko delo na zavidanja vredni višini. Tuje države so v 'svojih znanstvenih zavodih in ustanovah iz primitivnega blaga ustvarile bolj-blago, izpopolnile so vse kmetijske panoge. Vsi naši starejši kmetijski strokovnjaki- a tudi velik del mlajših je črpal svoje strokovno znanje v tujini. Tam so si naši strokovnjaki nehote in podzavestno pridobili drugačno miselnost, kakor bi si jo pridobili na domačih tleh, v domačih zavodih, če bi mi takšne imeli. Iz tujine so prinesli s seboj prepričanje, da je dobro in koristno samo to, kar so tam slišali in videli. Lažje je prinesti iz tujine nekaj dobrega v strokovnem in znanstvenem pogledu, kot pa ustvariti na domači grudi iz primitivnega nekaj boljšega. Takšno delo zahteva poleg znanja, strokovnih naporov, tudi materialnih žrtev. Današnja doba zahteva naglo ustva-ranje. In ker to ni preko noči mogoče, smo pričeli enostavno kupovati v tujini, Česar nismo imeli doma. Uvoženo blago smo razkazovali našemu kmetu, čeprav bi ga bili lahko pridelali sami, kot so ga Vesel Božič vsem cenj. naročnikom, sotrudmkom inčitateljem* lista želi uredništvo in uprava ,,Neodvisnosti1 T,_; rjgr~ iilillf * m m 1# m Božični čar na Pohorju (Vitanjske bajte) morali pridelati sosedje. Bili smo priče, kako so po prevratu romale komisije v tujino in za drag denar kupovale pleme-no živino vseh vrst, semena in sadike, ne ozirajoč se na razliko podnebnih, zemeljskih in kulturnih prilik tuje države in naših krajev, kjer maj bi uvoženo živino gojili, sejali seme in sadili sadike za nadaljnji razplod. Ni čudno, da je večji del uvožene živine poginil pri nas, da so se uvožena semena le deloma obnesla, da se je tekom let za vse to izdalo ogromen denar, pri tem pa popolnoma prezrlo vse, kar je domačega. Domače grudne1 živali smo zanemarjali kot manjvredne. Nismo jim posvečali strokovne in znanstvene skrbi, kakršne so bile deležne domače grudne živali v tujini, iz katere smo jih uvažali, da bi nam oplemenile našo domačo grud-no žival. Podobno je bilo tudi pri ostalih poljedelskih in drugih kulturah. Kmetijsko gospodarstvo se bistvetno razločuje od industrijskega. Kmetijstvo ustvarja živa bitja, industrija pa izdeluje mrtve predmete. Zato je razumljivo, da ie možno uvajati in seliti brez težkoč industrijsko tehniko po istih in sličnih načrtih kjer si bodi in v katerikoli državi na svetu. Ni pa kaj takega mogoče v kmetijskem gospodarstvu, ki je odvisno od podnebja, zemlje, hrane in kulturnih prilik, ki so povsod drugačne in se med seboj zelo razlikujejo. Živa bitja so proizvod grude in podnebja. Ta činitelja vplivata na različnost bitij. V določenih krajih bo najboljše uspevalo bitje, ki ga je rodila okolica, zemlja in podnebje v dotični pokrajini. Mi imamo domače živali in rastline, ki. so naše grudne. Tem posvečamo vse premalo strokovne nege v korist tujim, uvoženim m bolj oplemenjenim. Nismo proti tuji znanosti in napredku. Nasprotno želimo, naj bi naši strokovnjaki proučevali tuje strokovno znanje in na podlagi pridobljenega znanja in izkušenj ople-menili naše domače grudno blago. Na ta način bomo podkrepili vzbujeno zaupanje v nas same. Pravilno ocenjevanje lastnih sil nam bo odprlo pot v novo neodvisno, kulturno, gospodarsko in narodno življenje. Na j navedemo v podkrepitev gornjega nekaj primerov: Naša domača, grudna štajerska kokoš je dobila letos na svetovni razstavi v Leipzigu odlično oceno. Po zaslugi štajerske kokoši smo na prvem mestu za Anglijo, Ameriko in Nemčijo. Pa si oglejmo naša kmečka dvorišča. Opazili bomo vse mogoče pasme in mešanice. Vprašajmo našo kmečko gospodinjo, zakaj ne goji čistokrvne štajerske kokoši. Odgovorila nam bo, da štajerska kokoš ni nič vredna, in da so boljše druge pasme. Druga domača žival 7.a malega človeka je koza. Naši ljudje kaj radi kupujejo sansko kozo. Samska koza se je kot tujerodna koza v naših pretesnih hlevčkih in v našem podnebju že precej pomehkužila. Uvoziti bi morali večje število čistokrvnih koštrunov, da bi osvežili kri bele tujerodne koze. Ali nimamo mi domače grudne koze? Imamo jo. V Solčavi, v okolici Prevalj, v slovenjgraškem hribovju najdemo še danes našo domačo rjavo nerogafo kozo. Ta »kravica malega človeka« je popolnoma prilagodena našemu podnebju in naši paši. Neverjetno je trdoživa in njeno mleko velja pri naših Korošcih kot zdravilo proti jetiki. Prav radi svojega mleka se je rjava koza ohranila do danes. Naša štajerska detelja, kakor tudi lu- cerna, je prvovrstna krma. Njeno seme Kupuje celo Amerika, ki vendar je pri-ueiovanje semena pri nas malenKostno. Celo uvažamo ga. Naša štajerska mo-sancKa je prvovrstno okusno in trpežno jaoolko. .Pravilno negovana rodi deoel sad, Ki ga iščejo na trgih. In vendar je lepih debelih mošanck pri nas zelo malo. iNaše štajersKo sadie je vooce po svojem okusu Ooljse od drugega. Letos smo doziveu, da so uvažali sadje iz Slavonije, ga v skladiščih med Mariborom in ;>t. lijem pretovorili in pomešali z našim ter ga iz vazali v tujino Kot pristno štajersko sadje, fo kulturi m aromi je povsem svojevrstno štajersko vino. Vendar tudi nase vino režejo in mešajo z banašKim in aaimatioskim. Mešanico izvažajo in prodajajo kot pristno štajersko vino, kot pristen cviček in Uadove peči. Savinjski Hmelj ima svetovni sloves. In vendar se ga Kot taKšnega malo proda v tuje pivovarne. trgovci in izvozniki ga mešajo s siaošim hmeljem v mednarodnih prevoznin skladiščih. Naj zadostujejo navedeni primeri in naj bodo v opomin našim gospodarstvenikom, ki jih čaka še veliko delo. Z za-Konom se mora zaščititi poreklo našega vina in sadja, podobno kot je zaščiteno poreklo našega hmelja. Strogo se mora preprečiti kvarna manipulacija z našim vinom iia sadjem, od katerega imajo koristi samo brezvestni posredniku Neurejeno stanje v gospodarskih panogah ogra-ža resno celokupno naše sadjarstvo in vinogradništvo in vodi neminovno v še večje osiromašen je vsega našega obmejnega ljudstva. Nujno nam je potreben zavod za vino in sadje, združen z opazovalnicami pe-ronospore, ki bo urejeval in znanstveno raziskoval vsa še nerešena vprašanja proizvodne zaščite in prodaje našega štajerskega sadja in vina. Podoben za* vod potrebujemo za hmelj, podobne postaje za oplemenjevanje in širjenje štajerske kokoši in dobre ter našim gospodarskim razmeram odgovarjajoče pasme goveje živine in drobnice. Organizacija našega kmetijskega gospodarstva, njegova strokovna in trgovska izpopolnitev oo v korist celokupnemu našemu narodnemu gospodarstvu in kulturnemu ter nacionalnemu življemju našega obmejnega ljudstva. Naša zelena sončna in prirodno blagoslovljena štajerska slovenska zemlja, po kateri že od nekdaj preži tujec, naj postane po organiziranem in modernem agrarizmu najlepši in najdragocenejši biser v kraljevski kroni naše agrarne m nacionalne Jugoslavije! Šale Mihec v šoli. Učitelj je vprašal Mihca prj računski uri, koliko je polovica od 31. Mihec svojemu sošo.cu tiho, da učitelj ni slišal: »Vidiš, zopet me hoče vjeti. Ce odgovorim, da je polovica od 31 petnajst, mu je premalo, če rečem da je 16, mu bo preveč. Zato raje molčim.« Miličev poj m o razvedrilu. Nekega dne je vprašal učitelj v šoli učence, kaj pojmujejo pod besedo »razvedri;o*. Prvi se je seveda oglasil naš Mihec in dejal: »Ko pridejo moj mojster domov, pretepejo za razvedriiO najprej mojstrinjo in mene ...« Mihec vse ve. Prijatelj je Mihcu pripovedoval, da ie oče poslal mamici za Miklavža krasno posodo za cvetice z napisom: »Spomin iz Zagreba« Mihec se je hotel postaviti in posekal svojega prijatelja: »Kaj je to. Moj mojster je včeraj prinesel mojstrinji za Božič srebrn jedilni pribor, na katerem je bilo vgravirano: Hotel »Orel« Maribor.« Beograd danes Bežni vtiski Preko širnih slavonskih polj in pašnikov, kjer se na obzorju stika neskončna ravnina z nebom, brzi vlak. Potniki se prekladajo na neudobnih klopeh, nekateri dremajo, drugi glasno govore o politiki in vsakdanjih križih. Mimo potnikov brze pobledela polja, oskrbljeni travniki, široke blatne ceste in razvlečene vasi, vedno ista slika, ki človeku, vajenemu prijaznih holmov in visokih gora, napolnjuje dušo in srce s tesnobo. Vlak hiti dalje, vedno ista slika, nič novega. Sremska Mitroviča... Ruma... Stara Pazova... Batajnica — še vedno mučna enoličnost, dokler se tik pred Zemunom ne odpre prelepa panorama jugoslovanskega prestolnega mesta — Beograda. Ob sklopu Donave in Save se belijo v pobočje predeli mesta, ki rase z neverjetno naglico. Ob prevratu napol porušena prestolnica Srbije z nekaj tisoč prebivalci, je Beograd v osemnajstih letih narasel v velemesto, ki mu prebivalstvo rase že v tretji stotisoč. Slavna zgodovina, pomembna sedanjost in blesteča bodočnost so dali mestu svojstven izraz, ki je vedno nov in zanimiv. Rezidenca dvora, središče političnega, gospodarskega in nacionalnega življenja je Beograd, a potleg tega še prepoln privlačnosti zaradi življenja, ki diha iz ljudi in razmer. Velikopoteznost gradi našo prestolnico, taka, ki ne more za seboj dovolj hitro brisati sledov preteklosti. Beo- grad šele nastaja in dolga desetletja bodo še minila, preden bo docela zakrit poudarjen vpliv vzhoda v zadnjih stoletjih. Še se ob Donavi in Savi križata vzhod in zahod, čas pa oboje staplja v meko posebnost, ki je doma samo tu. Mogočne stavbe, prostrani velemestni bulevardi in avenije, parki, pristanišča, — pa zopet skromne turške hišice, zakotne ulice s kaldrmo in blatom, dajejo naši prestolnici viden kontrastni izraz. Iz skoraj provincijskega mesteca brez meščanske tradicije, a s toliko pomembnejšo naravno lego, je nastalo današnje mesto, ki po svoji obsežnosti in arhitekturi dostojno reprezentira prestolnico Jugoslavije. Iz leta v leto se kupiči v prestolnici bogastvo, razlezeno po dra-gih gradnjah. Razkošne palače, mostovi, divne ceste, lepo urejeni parki, vse je bilo postavljeno v nekaj zadnjih letih, kar pa še manjka, se gradi z vso naglico. Največ gradi država, potem razni denarni zavodi in tuje kapitalistične družbe. V središču mesta in na periferiji je skozi vse leto živahna gradbena sezona. Doslej Beograd ni imel točnega regulacijskega načrta, dogotovljen pa je bil pred nekaj tedni. Predviden je za petintrideset let, ko utegne prebivalstvo narasti na 900.000 duš. V tem načrtu je zabeleženih lepo število reprezentačnih državnih zgradb, a tudi po ostalih predvidenih gradbah se da že zdaj razbrati, da bo Beograd zadobil povsem lice modernega evropskega mesta. Seveda, brez denarja ostane še tako dovršen načrt samo na papirju. Za čudo se je tudi v teh kritičnih dneh za vsako potrebno Beograda dobilo dovolj denarja im bo menda tako tudi v bodočnosti. Rekli boste, da je to najbrže stvar politike, zato rajši: pika. Toliko je zanimivega in novega, kar je vse paša lačnim očem tujca, ki se sprva kar ne more znajti v tem vrvežu, četudi vajen velikih mest. Tisto življenje je tu, polno zgoščenosti, ki si še ne umeje nadeti maske in ki se kaže takšno kot je. Opazno pa je jasno dvoje: skoraj hipermoderno hotenje približati se za-padno evropskemu življenju, in drugo, ob vsem tem ljubosumno čuvajoč nekatere ostanke preteklosti. To je jasno opazno v samem zunanjem licu Beograda, ki ne more zbrisati napol podrtih turških »kafan«, »mehan« in »bazarjev«, ki se šopirijo ob glavnih ulicah, še bolj pa v življenju samem, ki je na eni strani bujno sproščeno in zopet vklenjeno v nerazumljivo tesnost. Ni to Balkan in ni Evropa... Ob meglenih jutrih, sončnih dneh, deževnih nočeh, utriplje življenje Beograda v živahnih ritmih, ki skoraj nimajo prestanka. Podnevi se zde človeku ulice in trgi pusti, saj res ni onega vrvenja, kot si ga človek zamišlja ob misli na prestolnico. Po tramvajih se gnetejo gospodinje, brbljave žene so to, nič drugačna kot pri nas. Mladina je po službah in v šolah. Po Terazijah — središču prestolnice — postopajo oni, ki so prišli v prestolnico po opravkih, postajajo pred dvorom, potem se še napotijo pred parlament, dokler ni čas za obisk tega ali onega ministrstva. Da, omembe vredna je pot po teh naših ministrstvih,. Res, Beograd je jugoslovanska Meka za naše politike, kamor so uprte oči vseh, ki imajo javne ali prikrite skomine po poslanskih klopeh in ministrskih stolčkih. Sam pa poroma tudi vsakdo, ki si obeta pomoči od ministrske vsemogočnosti. A priti do ministra samega, je že precejšnja spretnost, ki mo-ra najprej sloneti na »zvezah«, ki je prav tu v veljavi. In če se Beograd otresa vsega, kar spominja na preteklost, prednosti onih, ki so radodarni z drobižem, pa bo še dolgo, dolgo v modi. No, to kar mimogrede... Samo to še, da so prav številni tudi slovenski romarji. Zanimivo življenje se razvija na »bazarjih«. Po Beogradu jih je ogromno, sicer pa se »bazari« na vsakem oglu, v vsaki veži in po vseh lokalih. Beograd še nima urejene javne tržnice (ala Zagreb!), vse trgovanje se vrši bolj »po domače«. In česa vse človek me vidi po beograjskih tržnicah! Stojnice imajo tu mesarji, peki, kramarji, sirarne, pridejo okoličanke, pisanost pa povečajo še muslimani (ki se izdajajo za prave »Tur-čine«), v rdečih fesih in pa srbski kmetje v narodnih nošah. Vpitja je na pretek, ponujanje, rotenje pri vsemogočnem Alahu, krepke in nič spodobne kletvice, vmes pa še vreščanje gospodinj. Trguje se na tipičen južnjaški način. — He bre, koliko ove čarape? — — Izvolte, samo dve banke! — Kupec namrdne lice in hoče oditi. — Ajd, za tebe. neka bude petnajst di-nara. — Kupec se že obotavlja, r— Daj za jed-nu banku! — Trgovec prične z rotemjem, no ob koncu spravi v žep »banku«, kupec pa odide z lepimi, doma spletenimi nogavicami. . m- 'd * f Beograd zvečer... Ko zablesti v lučeh in sijaju, kot da bi bil večer za večerom pir. Luči so razsejane po Kali-megdanu, Terazije so en sam sij, tja po Kralja Milana ulici bleste razkošne izložbe. Tu je korzo Beograjčanov. Dame in gospodične so tu, šminkane po zadnji pariški modi, vedno elegantno oblečene. Ob njih pa kavalirji, prav tako »ala Pariš«, vmes bleščeče uniforme. Za čudo, revščine ob času korza ni, povsod sama nasmejanost, eleganca. Ob vsem pa še prisrčna sproščenost, ljudje čebljajo brezskrbno, kot da bi ne bilo skrbi. Tramvaji zvone, vmes hupajo elegantni avtomobili in slika bi ne bila popolna brez časopisnih kolporterjev, ki v vseh mogočih nijansah ponujajo večerno »Pravdo«. — »Pravdaaa«, bombardement Madrida, doktor Stojadinovič o doktoru Maeeku. Beeska Slavija nula nula... — Im politika ter šport sta menda glavni interes te elegantne publike. Ko potihne večerno vrvenje po ulicah, se nadaljuje do jutra po nočnih zabaviščih. Po dragih barih in kabaretih poka šampanjec in plesalke s svojo radodarnostjo z objemi večajo cehe petičnih gostov. Pravo nočno življenje, tipično za Beograd, pa se razprede po manjših nočnih zabaviščih, večinoma na periferiji mesta. Tu se odgrinja del življenja, kjer je mnogo lažnega bleska, ki krije pod seboj nepopisno bedo. Dorčol, Palilula, Sa-vamala itd. so mestni predeli, kjer je življenje podnevi žalostno, ponoči pa ni konca veselja in uživanja. Glavna privlačnost teh nočnih »kafan« so »pevačice«, mlada detkleta, Srbkinje, Dalmatinke, Slovenke, Hrvatice, Grkinje, Armenke in kdo ve, odkod so še, so tu. Otožne sevdalinke, plesi in strastni objemi razgibajo goste do ekstaze. Z vso silo udarja prav tu na dan vsa čuvstve-na mehkoba orijenta, ki pa je brez globljih etičnih povdarkov. •Kot že rečemo, še vedno si podajata prav tu roko vzhod in zahod, po tem se ravna tudi življenje, kontrastno in za tujca skoraj neumtfivo. Toliko in toliko še je, kar človeka sprva začudi, ko se privadi temu pa uvidi, da tako skoraj mora biti. In je nazadnie vse tako življenjsko kot le more biti. Kaj več o današnjem Beogradu pa ob drugi priliki. Naročite „Neodvisnost" Državljanska vojska na Kitajskem Vstaja generala Čangsiljanga proti nankinški vladi Silni kitajski orjak, največji narod na svetu. preživ'ja že deset tet težke čase. Njegova nekoč mogočna država se je zaradi m>tranjih razprtij in japonskih skomin po kitajskih pokrajinah razdrobila v zmes zmede. Glavna vlada, ki se je po japonskem pritisku na severu, po zavoje vanju Mandžurije, preselila v Nanking, izvršuje dejansko oblast le nad osred-ajim delom Kitajske. Na severovzhodu n severu so v Mandžuriji in nekaterih pokrajinah zavladali Japonci, v Notranji Mongoliji Rusi, na severozahodu so obsežne pokrajine v rokah kitajskih komunistov, na jugu se pa čuti močno angleški upliv. K vsemu temu se je pridružila pretekli teden še vstaja geneiala Cangsiljan* g a, ki je v pokrajini Šensi rn njenem glavnem mestu Sianfuju prijel m zaprl vrhovnega poveljnika čet nankmšJoe vlade iti diktatorja maršala Cangkajška, se uprl nankinški vladi in ji poslal zahteve, po katerih naj bi se vsa Kitajska pomirila s komunisti, sklenila tesno zvezo z Rusijo in pognala Japonce s kitajskega ozemlja, kakor tudi iz Mandžurije. Zgodilo se je torej, da je general, ki je bil s svojimi četami poslan proti kitajskim komunističnim četam, sam izdal svojo vlado. Izgledalo je, da se bo vstaja Čangsiljanga raztegnila na vso še svobodno Kitajsko, kar se pa ni zgodilo. Nankinška vlada, ki je njegove zahteve odklonila, je poslala proti njemu čete in pričeli so se že boji. Tako je kitajska uržavljanska vojska dobila sedaj še novo fronto. Kako se bo iztekla, še ni mogoče prerokovati. Verjetno je, da bodo vstaši podlegli. Vendar ni izključeno, da se ne razvijejo iz tega še večji zapletljaji. v katere bi [ utegnili poseči tako Japonci kakor Rusi. I Oboji že zbirajo na mejah svoje čete. V tem primera bi pomenil spopad na Daljnem vzhodu lahko pričetek svetovnega ] požara. Za 138' GOSPODARSTVO O kmečki zaščiti Zadnje čase čitamo v listih mnoga po ročiia o pritožbah proti določilom uredbe in pravilnika o likvidaciji kmečkih dolgov, ter zahteve, ki naj bi jih kr. viada upoštevala in zadevno spremenila zakonska doiočda. V na daljnem hočem spregovoriti o uredbmih dobrih in slabih straneh. Povdaria’ pa moramo, da je koristno gnezdo, povdariti moram, da je koristno za dolžnika očuvanje enakopravnosti, da je koristen enoten postopek, da je ko ristna izključitev kakršnihkoli poiskusov izigravanja in da je neobhodno potrebno, da vse te dolgove prevzame en sam zavod. Odkar se je pojavilo vprašanje kmečkih dolgov in zakonite ureditve olajšav, so vsi resni zastopniki našega kmeta doižnika naglašali potrebo po skupni in enotni ureditvi pri enem, bodi si že obtoječem ali nalašč zato ustanovljenem denarnem zavodu. Nobenemu resnemu branitelju teženj našega kmeta ni prišlo na misel, da bi morebiti s kakšnimi plemenskimi ali pokrajinskimi vprašanji povzročal zapreke temu preresnemu delu. Le, če bo posloval en sam zavod, bo mogoča točna evidenca poslovanja in le tako bo mogoče preceniti zmožnost plačil kmečkega dolžnika. Iz razlogov, ki jih bom navadel, je vsakemu poznavalcu naših kmečkih prilik jasno, da naš kmet ne bo mogel ustreči nekaterim določilom uredbe. \ se to bo mogoče točno ugotoviti le, če bo vse gradivo pri enem zavodu. Le na ta način bo imela kr. viada jasen in točen pregled, kai je potrebno še pokreniti. Cc pa bi bilo to prepuščeno tisočim zavodom, je nemogoč vpogled v to poslovanje in mnogo dolžnikov bi bilo izpostavljenih vsemogočim poiskusom. O enakopravnosti bi ne moglo biti govora in resno se bojim, da bi zopet prav slovenski kmet-dolžnik občutil največ gorja na svoji kožL Našemu kmetu dolžniku bo nemogoče zadostiti uredbi tako v predpisanih obrokih kakor tudi v 10 in pol odstotnem odplačilu. Ce bi naš kmet to zmogel, bi ne potreboval zaščite. Jasno je, da najmanj 80*/* kmetovalcev ne bo moglo zadostiti uredbi ne v pogledu določenih terminov, kakor tudi ne v pogledu določene višine odplačil. Ce bi mu ne bilo treba preživljati družine, plačevati davkov in kriti sto drugih potreb, bi morda večina kmetov-doLžnikov izkupila za vse letošnje pridelke potreben znesek za določeno višino obroka. Mnogo posameznikov pa tudi tega ne bi zmoglo. Ozrimo se po naših hribih in poglejmo kmečke družine in njih shrambe za pridelke! Računajmo in prepričali se bomo. da je ogromna večina takih kmetov, ki z vsem svojim pridelkom ne morejo kriti niti svojih stroškov proizvodnje. Naš slovenski kmet je odpovedal. Spodaj na jugu. kjer je bila letos žetev dobra in so cene žita poskočile, bo šlo morda nekoliko lažje. Popolnoma nemogoče pa bo kaj odplačati našemu vinogradniku, ki je pridelal letos le polovico pridelka in imel poleg tega dvojne stroške za obrambo proti peronospori. Pa tudi nesrečni termin prvega obroka mu je povzročil veliko škodo, ker je večina vinogradnikov iz strahu pred posledicami zamujenega obroka hotela1 svoj pičli pridelek vnovčiti za vsako ceno. Žalostno je gledati, kako prosnjači j naš vinogradnik pred vinskim kupcem: lepo vas prosim gospod, vzemite od mene. Ce bi ne bilo tega nesrečnega datuma koliko več milijonov bi spravili | naši vinogradniki! Drugo zlo pa je v individualnem sistemu, proti kateremu so se vsi poznaval-1 ci prilik vselej najodločnejše borili. Koliko nepotrebnega dela in stroškov je naloženega n. pr. samo občinam in koliko bo stala vsa zadeva, predno bo izvedena. Neki agrarni strokovnjak je izračunal, da stane agrarni aparat našo državo po prevratu že toliko, da bi bila za ta denar po prevratu lahko kupila zem | ljo po normalni ceni od graščakov in jo zastonj razdelila interesentom. Ce bi bila država prevzela že takoj po početku gibanja za ureditev kmečkega vprašanja I polovico teh dolgov nase, bi bilo danes naše gospodarstvo že normalizirano in v polnem teku sanacije in obnove. Ce se je pred leti zamoglo najeti posojilo j dveh milijard dinarjev v korist kapitala in stabilizacije dinarja, in je moral to breme prevzeti na svoje rame vsak. tudi zadolžen davkoplačevalec, bi pač j upravičeno zahtevali podoben postopek in podobne pravice pri ureditvi kmečke | zaščite. Odgovor na članek v zagrebškem »Jugoslovanskem Uoydu« V zagrebškem gospodarskem dnevniku »Jugoslovenski Ltoyd« z dne 13- t. m. ;e objav d g. I. M. članek »Politički sporazum i privreda«, ki je naperjen v celoti proti slovenskemu gospodarstvu, v prvi vrsti proti naši industriji. Pisec se pritožuje, da se slovenska industrija favorizira na škodo ostalih, hrvatskih in srbskih pokrajin. Dasi ima po njegovem zatrjevanju večino odjemalcev med Srbi in Hrvati, se slovenska industrija vendar premalo briga zlasti za Zagreb, kjer da ne razstavlja dovelj na tamkajšnjem velesejmu in tudi ne skrbi za svoja zastopstva. ki naj bi bila seveda v rokah Hrvatov :n Srbov. Nadalje trdi. da ovira obstoj slovenske industrije razvoj hr-vatske in srbske, zlasti tudi razvoj rudarstva. ki da se ovira zato. da uspeva slovensko. Pri tem navaja celo — premog! Potem pravi, da se v slovenski industriji prej namestijo tujci, kakor da bi se Hrvati in Srbu Ob koncu pa izzveni članek v nekake predloge, naj bi se pri bodočem sporazumu med Hrvati in Srbi napravil v tem oziru red in naj bi se ob tej priliki določil tudi »položaje slovenske industrije. K temu moramo odkrito priznati, da se čudimo, kako je mogel iziti ta članek v lista, ki je sicer strokovnjaško pisan in urejevan, čeprav pravi uredništvo ob koncu v pripombi, da se z njim ne strinja popolnoma. Vse kaže. da tu pobude niso bile gospodarske, ampak v prvi vrsti — politične, izvirajoče ii> znanega srda nekaterih ljudi na Hrvatskem na Slovence, češ. da smo mi k risi sedanjih razmer v državi. V gospodarstvu stoje namreč stvari čisto drugače, kakor jih prikazuje g. L M. Zato je tudi naš odgovor lahek. Gospod I. M. bi pač moral vedeti, da se usmerja gospodarstvo vsake pokrajine po tem. kakšna je njena gospodarska podlaga, struktura. Industrializirajo se pred vsem tiste pokrajine, ki niso sposobne za večji agrarni razvoj. To vidimo po vsem svetu brez razlike. Taka pokrajina je tudi Slovenija, ki je bila agrarno pasivna tudi že pred ustanovitvijo Jugoslavije. Slovensko delovno ljudstvo, ki ni imelo nikoli dovelj tal za poljedelstvo, se je moralo na eni strani izseljevati, na drugi strani pa zatekati v industrijo. In ker je industrija to poznala in vedela, da najde pri nas dovelj ia poceni delovnih moči, se je tudi pri nas ustanavljala. Tako je bik) v bivši Avstriji in tako je ostalo tudi v Jugoslavija Ako seštejemo v Sloveniji vse meščane, obrtnike, trgovce, industrijske delavce, rudarje, viničarje, poljske in gozdne delavce, hlapce, dekle in njihove družinske člane, potem vidimo, da so pri nas kmetje sicer še vedno najmočnejši stan, toda le r e 1 a t iv n o, ne več absolutno, kakor na Hrvatskem in v Srbiji! Ra tuai med kinetj prevladujejo taki, ki ne pridelajo vsega kar rabijo doma in so torej primorani del življenjskih potrebščin kupovati. Imamo cele kmetske pokrajine, ki morajo n. pr. večino leta kupovati moko za kruh! Iz vsega tega sledi, da Slovenija brez industrije in trgovine sploh ne more živeti. Nasprotno pa imajo Hrvati in Srbi še za dolgo dobo na razpolago dovolj plodne zemlje, da se na njej lahko preživi tudi novi prirastek, zlasti tudi še, ker so hrvatska in srbska kmečka posestva razmeroma dosti večja kakor slovenska. Ako bi se izpolnile torej želje g. I. M. in bi se slovenska industrija oslabila ali cek) uničila, Hrvati in Srbi od tega ne bi imeti nobene koristi, kajti slovenski brezposelni delavci in siromaki bi morali potem vreti v masah na Hrvatsko in Srbsko iskat zaslužka v tamkajšnji novi industrij, kjer bi izpodrivali Hrvate in Srbe. Že dosedaj smo videli, da se je ob vsaki okrnitvi naše industrije, zlasti rudarske, selilo na sto m sto Slovencev v hrvatske in srbske dele države. Ali g. I. M. to ni znano? Ako pa ima slovenska industrija večino konzumentov (kar pa velja v resnici le za redke panoge) na Hrvatskem in v Srbiji, ima hrvatsko in srbsko poljedelstvo izvrstne odjemalce v Slovencih. Med tem ko so tuji trgi za hrvatske in srbske agrarne produkte negotovi, so slovenski vedno stalni in solidni. Slovenija se hrani po ogromni večini s hrvat-skim in srbskim žitom in moko, in čim-več je v Sloveniji industrije, temveč? je slovenski konzum hrvatske in srbske moke. Toda Slovenija — dasi je sama po polovici vinorodna in pridela še preveč vina — uvaža vendar v zelo velikih količki ah hrvatska ta srbska, dalmatinska in vojvodinska vina! Ze tu se iz menjevalna bilanca precej izenači. Toda na drugi strani konzumiramo mi ŽENA V ŽIVL3EN3U Jedilni list od sobote do sobote. Kosilo: sobota: goveja juha z rižem, vinska omaka s praženim k romarjem ter govedino; nedelja- goveja juha z ocvrtim grahom, poham svinjski kotleti s praženim rižem, buhteli* in češpljev kompot; ponedeljek; fižilova niha, močnoti žličnika z zeinato solato; torek; goveji jezik v smetanovi omaki s širokimi rezanci; sreda; krompirjeva juha. naravni zrezki s solato; četrtek: goveja juha z vran-čnimi zmoki. govedina s sladko^ repco in j*re krompirjem; petek; juha s prežgan jem. zelje s fižolom, pečen sirov štrukelj. — Večerja: sobota: omlete z gnatjo in kompotom: nedelja: mrzle kranjske klobase s hrenom: ponedeljek: kisli vampi s krompirjem; torek: mlečni močnik; sreda; govejBcotleti v omaki s kruhom: četrtek: možgani z jajci; petek: palačinke z marmelado in kompotom. Kako ostaneš vedno mlada Mnogo smo že čule o pomlajevanju iz raznih nasvetov, zdravniških receptov, toda samo en recept je, ki nam ohranjuje zunanjo svežost, zdravje in duševno lepoto. Za zunanjo lepoto je največje važnosti, da žena skTbi za redno prebavo, dobro cirkulacijo krvi, da se navadi pravilnega dihanja, da ne posedava in da ji tu glavna skrb — želodec. Tisoč nasprotnikov zdravstvenega zadovoljstva ti bo pregnala — redna prebava. — Zunanjo lepoto brezdvomno poveča ubrano duševno razpoloženje. Zato brzdaj svoje strasti, brzdaj se v razburjenju in pezi, premaguj se in ne dopusti, da bi histeričnost premagala tvojo dušfevno odpornost. To so najboljši nasveti kako boš ohranila svojo mladostno prožnost in lepoto! meserno dobite odlični Prasent pisalni stroi za pisarno in Slovenci tudi ogromne množine produktov hrvatske in srbske industrije. Naj | navedemo samo dejstvo, da pokupijo Slovenci procentuelno največ oblek varaž-! dinske industrije »Tivar« in obutve bo-rovske industrije »Bat’a«. Prav tako jel pri nas velik konzum Teokarovičevega sukna iz Paračina. Z medikamenti, pisarniškimi potrebščinami, črnilom itd. nas zalaga skoraj izključno Zagreb. In potem mila, pralni praški, kanditi, čaji itd. itd. In koliko je tujih podjetij, ki imajo svoja zastopstva in glavna skladišča v Zagrebu in Beogradu, od koder zalagajo tudi i Slovenijo! Na vse to g. I. M. ni mislil, kajti sicer bi videl, da smo gospodarsko tesno navezani drugi na druge in da je prej morda pasivna naša bilanca, kakor | pa hrvatska in srbska! Se bolj neresna je trditev, da ovirajo slovenski premogovniki razvoj hrvat-vkih in srbskih. Resnica je nasprotna, da se celo slovenske železnice kurijo deloma s hrvatskosrbskim premogom, ki se uvaža v Slovenijo, med tem ko dek) v naših starih premogovnikih deloma at popolnoma počiva. Koliko je dalje »slovenske« industrije tudi v rokah Hrvatov in Srbov! Nekatere naše industrijske družbe, ki imajo tovarne v Sloveniji,] imajo centrale v Zagrebu in Beogradu. Ali je to tudi slovenska indu- ■■ strijd? In trditev, da slovenska industri-ia ne zaposluje Hrvatov in Srbov — tudi ta ne drži. Delavcev morda res ni veliko. zato pa je precej uradnikov in celo ravnateljev Hrvatov in Srbov. Imamo tudi tovarne, katerih izključni lastniki so — Hrvati. Lahko bi jih imenoma našteli, a zaenkrat tega še ne bo-1 mo storili. G. I. M. se spodtika tudi nad tujskimi prometom v Sloveniji, ki da živi veči-[ noma od Hrvatov in Srbov. Prav nič pa ne vidi tistih tisoče v Slovencev, Id obiskujejo vsako leto hrvatsko morje v Hrvatskem Primorju in v Dalmaciji. Nekateri kraji v gorenjem Jadranu imajo celo pretežno večino slovenskih gostov! To so dejstva, in tako je treba presojati probleme, ako se že načnejo, ne pa z j enostransko demagogijo. Končno je pa popolnoma zgrešeno govoriti o predstoječem sporazumu med Hrvati in Srbi, kajti ta sprazum bo obsegal tudi nas Slovence, ki smo tudi še v Jugoslaviji in popolnoma enakopraven tretji del. Ne gre torej za noben sporazum med Hrvati in Srbi. ampak med Hrvati, Srbi ta Slovenci! Članki take vrste v sedanjem trenotku, ko je vedno več simpatij pametnih in poštenih Slovencev na strani Hrvatov, in ko je tesno sodelovanje med Slovenci in Hrvati bolj potrebno kakor kdajkoli, gotovo niso ne v interesu Hrvatov in ne Slovencev. Diplomat iDiplomat Jkasmt Diplomat Diplomat je zgrajen iz najboljšega, preiskušenega materijala, vsled tega je nadvse stabilen in precizen je odličen za brzopisje in kopiranje, elastičen in pri pisanje neutrudljiv tastatura ima 88 znakov in črk, je dobavljiv v latinici in cirilici, po želji tudi l posebnimi znaki — brez doplačila je vsled odlične kakovosti naieeneiii p Cenjenim naročnikom! Vse cenjene naročnike vljudno proshno. nai nam oproste, ker se je božična številka nekoliko zakasnila. List tiskamo na ploščatem tisku, kar zahteva daljših priprav. Novo-1 letna številka bo izšla v četrtek, 31. t. m. zjutraj. V novem letu 1937 bo list izhajaj redno vsako soboto zjutraj. Današnji številki I srao priložili položnice In vljudno prosimo cenjene naročnike, naj nam blagovolijo poravnati naročnino v znesku Din 10.— za | mesec december. — Uprava. Naivečia zaloga nalivnih p svetovnih znamk: Waterman Ideal, Pelikan, Merkurit, ! Vacumatic, Durium, Montblanc Zaloga vseh pisarniških Specijalna mehanična delavnica za popravilo vseh vrst oisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev, nalivnih peres, registrirnih blagajn, gramofonov. — Vsi rezervni deli BARAGA LJUBLJANA nebotiinik N Mladinsko gibanje v naši vasi V Brezovici pri Ljubljani so se pred 12 leti zbraie vaška dekleta in fantje, ki so spoznali potrebo po lastnem združenju, kjer bosta samo gospodarila kmečki fant in dekle. Začetek je vedno težek in je bil tudi v Brezovici. Toda žilava volja vaške miadine je premagala in premosti.a vse zapreke; sledila je pozivu nekaterih pionirjev iz mesta, ki so kot visokošolci v Pragi spoznali češkoslovaško mladinsko gibanje in ga prinesli med nas, videč v njem pravo gibalno silo, ki bo morala tekom let prebuditi tudi sio-vensko vas. Niso se motili. Seme je padlo na rodovitna tla. Tekom 12 let so se edini-ce. nazivajoč se »Društvo kmetskih fantov in deklet« razširile in danes predstavljajo močno organizacijo, v kateri je zbrana mladina slovenske vasi. S.edeč notranjemu hotenju, čuvstvenim zahtevam in umskim potrebam, se je vaška mladina združila in se še združuje v društva. nadaljujoča izobraževanje po dovršeni ljudski šoli. Kulturno delo naše vaške mladine posega v jedro vaškega življenja: odstranjuje sovraštvo, ruši strankarsko zagrizenost, vzgaja novega človeka, ki mu bo dobrobit in blagostanje Slovenske vasi glavna skrb. Radi tega prireja mladina gledališke igre,, jjoučne izlete, predavanja, družabne večere, tekme oračev, tesačev ter praznike žetve in košnje. Ti prazniki so počastitev kmečkega težkega, vsakdanjega dela in dajejo gibanju veličasten zunanji izraz. Tako gradi mladina v veselem razpoloženju. v skupnem in složnem dem lepšo bodočnost naši vasL Tesno ob mladinskem gibanju koraka znaten del šolane inteligence, ki je gibanju vedno na razpolago s svojim strokovnim znanjem. Ta inteligenca je sjx>znala. da je njena dolžnost, da organizirano mladino podpre v njenih čistih hotenjih. Začetek gibanja in njegov prvi razvoj je enak otroku, ki prejme od staršev prvi poduk. Danes si gibanje jx>t v življenje utira samo in ubira jx>ti ki je zani najboljša. Po stanju razvoja, v katerem se nahajamo, gibanje ni in ne more biti politično. Kdor danes hoče gibanje usmerjati v politični vrvež, ta ni prijatelj gibanja. Gibanje ne more biti naslonjalo za dnevne politične ljudi; ono ustvarja enakovredno in homogeno silo slovenske vasi, ki ji pripada naloga. da pribori vasi dostojno in miro.jubno življenje. Gibanje tudi ne more brti omejeno na Slovenijo. Njegova nadaljna pot pelje v hrvatsko in srbsko vas in tako v združenju z njo hoče ustvariti jugoslovanski agrarni pokret. katerega naloga bo. priboriti agrarni misli častno zmago. Dolžnost vseh, kakor fantov in deklet na vasi, prav tako šolanje inteligence, ki so se se odločili za sodelovanje v gibanju, bodi širjenje te ideje povsod tam, kjer je in kjer je še ni, da ozdravimo nezdrave razmere na vasi in v širšem javnem življenju s svojim nesebičnim stvarnim in složnim delom. Kr. VI. DOPISI CEDE c. Župnika hočejo pregnati. Iz Št. Pavla prihahajo vesti, da hočejo nekateri volil c i.. ki so g.asovali pri obč. volitvah proti opozicijski listi, sedaj pregnati celo župnika g. Sargaja. ki je pri št. Pavlu šele pol leta. G. župnik na dan obč. volitev namreč ni šel nič na volišče (ni bil vpisan v imenik) ter tudi ni agitiral aii kakorkol priporočal eno ali drugo kandidatno listo. S tem si je nakopal tako jezo, da na neki prireditvi ni mogel niti govoriti. Baje že zbirajo podpise, da bi g. župnika zatožili oziroma se pritožil na merodajnem mestu, a upamo, da se bo jeza polegla. c. 2. akademski reprezentančni ples se vrši v soboto, 2. januarja v »Celjskem domu« v Celju. Sodeluje akademski Ronny-jazz — 11 godbenikov. Jugoslov. akademsko društvo v Celju. GORNJA RADGONA gr- Sokolska božičnica. Obmejni stražar, Gornjeradgonski Sokol, priredi prihodnjo nedeljo. dne 20. decembra v V. razredu ljudske šo.e svoji pridni deci božičnico, na kateri bo obdarovana vsa revna sokolska deca s toplimi oblačili in pa božičnimi dobrotami, ki jih to leto radi hude stiske marsikateri reven otrok radi obubožanja svojih starišev doma ne bo deležen. Dosedanja nabiralna akcija za ta fond je našla pri sokolskemu člnstvu in Sokolstvu nak.onjenemu občinstvu sočuvstvova"1- do revne dece ter zadovoljiv uspeh, med drugimi je darovala občinska hranilnica v Gor. Radgoni v ta fond znesek 5C0 Din. za kar izreka društvo bratsko zahvalo. Vsi darovalci se vabijo, da se te slavnosti s pestrim poredom udeležijo ter prisostvujejo razdelitvi daril, za vso članstvo Sokola pa je udeležba obvezna. Pričetek točno ob 11. uri. Kakšna usoda Vas čaka v letu 1957 Napoved zajvse skupine ljudi, lojenih v dvanajstih nebesnih znamenjih Proučevanje in raziskovanje neba je človeka v vseh časih izredno zanimalo in ga privlačevalo. Znano je, da vplivajo vsfemir-ske sile na razna dogajanja na zemlji, tako glede vremena kakor tudi vseh ostalih življenjskih pogojev in naposled oelo usod. Tudi danes ne dvomi nihče, da je od vplivov vsemirja v mnogočem odvisna vsa naša usoda. Na tej podlagi se je v tisočletjih razvila posebna znanost, ki se ne nanaša samo na ustrojstvo vsemirja, ampak tudi na njegov vpliv na življenje na zemlji. Knjige o tem so pisali že Ptolomej, profesor naravosloja v Aleksandriji v letu 150 P. Kr., in razni drugi v vseh stoletjih pozneje. Ptolomejeve izsleditve so pa vendarle dale podlago za vso jjoznejšo znanost te vrste, katero so potbm nadaljevali v prvi vrsti Melanchton in novejši V srednjem veku sta Kopernik in Kopler ustvarila novo podobo vsemirja ter ovrgla prejšnja naziranja, da stoji naša zem-sta, da je v našem sistemu središče sonce, okoli katerega se gibljejo planeti, od katerih eden jfc tudi naša zemlja. V zvezi z astrologijo je napisal v zadnjem času Fritz Werle delo »Duševno življenje in vsemirje«, v katerem je dokazal odvisnost drugega od drugega. Živalski krog pomeni razdelitev neba na dvanajst polj znamenj ali postaj. Kaj je napotilo ljudi že v davnini, da SO' poimenovali zvezdne skupine po živalih, ne vemo, moremo pa slutiti v zvezi z domnevo, da so hoteli prikazati v njih podobnost z elementarnimi naravnimi goni, ki jih opažamo pri živalih. Ta ozvezdja so tako že po njihovem prepričanju bila tista, ki uplivajo na življtenje na zemlji. Uplivanje na življenje od zunaj pa ustvarja usodo, kateri so podvržene prav tako množice ljudi) kakor posamezniki, ki se ne morejo osvoboditi naravnih gonov. Nadaljnje proučevanje je ugotovilo tudi način vplivanja vsemirskih teles na usodo ljudi. Po teh izsledkih se morejo torej sestavljati horoskopi za skupine in posameznike. Na tej podlagi so sestavljene tudi napovedi za prihodnje leto 1937, ki jih tu objavljamo. Tvornica za dušik d. d. Ruše izdeluje naslednja umetna gnojila: apneni dušik oljen in neoljen, 40% sečnino, 16% apneno sečnino, nitrofoskal-Ruše, nitrofoskal-l, nitrofos ter: karbid za acetilensko razsvetljavo, ogljikovo kislino za izdelovanje sodavice, ferosilicij, ferokrom in aluminijum-karbid AGARUŠE združene jugoslovanske tvornice acetilena i oksigena d. d., RUŠE priporočajo svoje prvovrstne izdelke: KISIK (99-8o0) DISSOUS-PLIN (stisnjen in raztopljen acetilen v jeklenih valjih) Aparati in pomožni materiial za avtogeno varenie vseh kovin Bogato ilustriran cenik s podrobnimi navodili poš» ljemo na zahtevo brezplačno. Interesenti se lahko vsak čas udeleže brezplačnega varilnega tečaja v Rušah Kozmično-biološke letne krivulje. Za dneve in mesece 1937. leta po aspektih in sončnih znamenjih rojstva. (Samo v studijske namene!) Naslednji močneje ali šibkeje uplivajoči aspekti so sestavljeni po matematično naravnih zakonih opazovanja in ne predstavljajo nobene določene napovedi, ampak samo po kozmično-biološki znanosti predvidevane uplive moči planetov s poudarkom, da ustvar jajo za to pač razpoloženje, ne pa že neizogibne usode. V tem je j>oseben pomen, da moremo po naravnih spoznanjih in svoji lastni volji sami sodelovati pri ustvarjanju svoje usode. Koizmos in človek sta pola, ki ustvarjata v okviru doživljanj napetosti; te so često važne za posameznike, važnejše je pa spoznanje, da nas znanost dviga preko temnih slutenj k volji do uspeha. V naslednjem podajam življenjske izglede v posebnih nebesnih znamenjih rojenih ljudi, od 23. decembra dc istega datuma prihodnjega leta. Rojeni v znamenju ovna (od 21. marca do 20. aprila). Leto 1937. napoveduje po kozmično-bio-loških letnih krivuljah v znamenju ovna rojenim neenakomerno usodo. Razen Saturna se ne približa znamenju ovna noben drug planet. Važno je, da ohranijo v tem znamenju rojeni, zlasti od maja do oktobra, povečano delavnost in gosjjodarsko vztrajnost, da ostanejo v finančnem in gospodarskem ravnotežju. Osebne zadeve se bodo raizvi-jale s tem- v skladu z ostalimi življenjskimi razmerami. Velikih odločitev v tem letu ne morejo pričakovati. Rojeni v znamenju bika (od 21. aprila do 21. maja). Uran, planet obnovitve,t stvarnih novih življenjskih poti in nepričakovanih uspehov, stoji v znamenju bika in se s tem dotika življenja mnogih v znamenju bika rojenih, pospešujoč delavnost in napredek. Važno je, da deluje v mesecu januarju ugodno Jupi trova pot proti Uranu v znamenju bika, kar ustvarja nove pobude, nove ideje, načrte, nospešuje potovanja in poslovno djeiavnost. Pa tudi vse ostalo leto se bodo pojavljali za v znamenju bika rojene ugodni gospodarski in duhovni trenotki vzpodbud. (Neptun, Trigon, Uran.) Rojeni v znamenju dvojčkov (od 22. maja do 22. junija.) Kvadratni aspekti Saturna in Neptuna do sonca zahtevajo od vseh v znamenju dvojčkov rojenih povečano previdnost glede paž-nje na zdravje in finančne zadeve, pogodbe, pisma in sploh vse poklicne zadeve. Pa tud’ prijateljsko m ljubezensko življenje bo stalo v znamenju teh uplivov, končno pa tudi vse domače in osebne zadeve. S pazljivostjo se lahko preprečijo nevšečnosti in s previdnostjo bo mogoče hoditi) po poti življenja uravnoteženo tudi v osebnih in finančnih zadevah. Upoštevanja vredno je v tem oziru tudi dejstvo, da morejo ti aspekti uplivati tudi na močan razvoj duševnosti in duha, kar pa ne sme nikogar motiti, da bi zanemarjal materielrae življenjske interese. Po- budno uplivajo v začetku januarja, sredi novembra in proti koncu decembra ugodni Marsovi prehodi v Trigonu k soncu. Rojeni v znamenju raka tod 23. junija do 23. julija). Planet Pluton, ki kroži več let v zna- menju raka, bo tudi letos uplival duševno in finančno na vse v znamenju raka rojene. Ti morajo v letu 1937. v miru in preudarnosti urejevati svoje zadeve in po možnosti opustiti vsa oklevanja, prepire m procese, ker bi porojeni iz duševnih nemirov in nervoznosti povzročali nepotriebno jezo in izgube. Jupitrovi prehodi v opoziciji do sonca morejo mnogim, v znamenju raka rojenim povzročiti prehodne gospodarske stiske, ki se dajo premagati le s pridnostjo, odločnostjo in pogumom. Oporo in podporo jim bodo dajali dobri aspekti Saturna, Urana in Nep tuna do sonca. S tem bodo pospeševana načrtna diela, pisma, potovanja, spremembe in druge menjave. Rojeni v znamenju leva. (od 24. julija do 23. avgusta). V splošnem iie čakajo v znamenju leva rojenih v letu 1937'. nobene bistvene odločitve. Od maja do oktobra vplivajoči ugodni Saturnovi prehodi k soncu, kakor tudi ugodni Marsovi prehodi k soncu od marca do' maja in avgusta do septembra, jim bodo ustvarjali pobude za poslovne in privatne zadeve, dopisovanja, ljubezen, domačnost itd. Rojeni v znamenju device (od 24. avgusta do 23. septembra). Neptun bo v tem znamenju uplival ugod' no na duševne ustvaritve in s tem v zvezi na prijateljstva, dom, ljubezen, kakor tudi umetniške in filozofske zadeve. V januarju in februarju, ko stoji Saturnov prehod v opoziciji do Neptuna, se morajo v znamenju device rojeni posebno varovati prehlada in črevesnih obolenj. Tudi gospodarsko in finančno morajo biti j>azljivi. Ugodni Jupitrovi prehodik soncu bodo uplivali na nje pospešujoče, zlasti od marca do novembra, v skoraj vseh življenjskih zadevah. Z lastno močjo in pravilnim izkoriščanjem danih priložnosti si morejo izboljšati svojo usodo. Rojeni v znamenju tehtnice (od 24. septembra do 23. oktobra). Jupirtov prehod v kvadratu k soncu opozarja večino v znamenju tehtnice rojenih na previdnost v vseh pravnih zadevah in procesih, pogodbah in podobnih zadevah. Od maja do oktobra uplivajoči Saturnovi prehodi v opoziciji do sonca bodo uplivali na nje, nasprotno pa od srede marca do konca aprila ter v avgustu in septembru, kjer bodo njihovo usodo bistveno izenačevali zlasti v stanovskih zadevah, tako da bodo mogli premagati nasprotno delujoče sile ter do-sebi z notranjo silo in previdnostjo mnoge manjše uspehe. Rojeni v znamenju škorpijona (od 24. oktobra do 22. novembra.) Od 31. oktobra do 6. novembra rojeni morajo biti v tem letu ponovno pripravljeni na nasprotstva. ki jih bo povzročil Uranov prehod v opoziciji do sonca, zlasti v znamenju maim prepirov m zamer, dasi morejo žaram ugodnega Jupitrovega, in Marsovega preliuua icKom ioia večkrat aoseci male uspene. Ustan v znamenju Sfcorpijona rojem, ziast. tako od tu. do zu. novembra, bouo žaram ugodnih Jupiirovin preiiodov k soncu dooni znatne pobude v pokiicnm, denarnih m oseoinh zaaevan. Rojeni v znamenju strelca tod 23. novemnra ao z2. decembra). Kvadratni .Neptunovi in oaturmm asj»ekti za mnoge v znamenju streica rojene v tem itatu ne bodo poseono ugoono upu v ali na njiiiove t-nanene zadeve, ziasn ne v mese-em ou januarja ao aprila, ž varčnostjo in previdnim gospodarjenjem si pa ianko pn-uranijo večje denarne izdatke m izgube. Judi zdravje morajo v tem casu varovati pred prelnadom. Las oa maja ao Uievemura izrabijo ianko uspešno s pomočjo pridnosti, vztrajnosti in odločnosti v vsen življenjskih zadevah, ker v tem času ni opaziti za nje nobenin ovirajočih zvezdnih aspeKtov. Rojeni v znamenju kozla (od 23. decembra do zo. januarja), crecin planet Jupiter potuje skoraj ves cas v znamenju kozia ui se dotika s tem sonca vseli ou 1. do 17. januarja rojemn. i emu se pridružujejo še ugodili Saturnovi, Uranovi in Neptunovi prehodi k soncu za večino ljudi, rojenih v tem znamenju. Tu bo pospeševalo pri njih naraščajoči življenjski ntem, jmseotio ako bodo k temu uporabili še lastno voijo in izrabili vse ugodne priložnosti, ki se jim bodo nudile tudi v finančnih zadevah. Torej leto, polno najboljših izgledov. Rojeni v znamenju vodomca (od 21. januarja do 19. februarja). Spremenljivo izoblikovanje življenja, nobenih pomembnih zvezdnih uplivov. Tisti, ki so rojeni od 27. januarja do 4. februarja, morajo biti zaradi kvadratnih aspektov Urana do sonca v teku tega leta previdni, zlasti glede potovanj in vozil, in se morajo varovati zlasti nenadnih sprememb, menjav itd., in sicer v vseh zadevah, kjer bi mogli storiti kaj prenagljenega. Ostali v znamenju vodomca rojeni ne stoje pod nobenimi večjimi uplivi, ampak morejo z lastno pridnostjo dati svojemu življenju ustrezajoče iz-oolikovanje tudi v tem letu. Rojeni v znamenju ribe (od 20. februarja do 20. marca). Od 20. februarja do 10. marca rojeni stoje deloma pod dobrimi Jupitrovimi in Uranovimi uplivi do sonca, kar bo ugodno zlasti za potovanja, nova pota, dopisovanja ter ]x>-klicne in gospodarske zadeve. Od li. do 20. marca rojeni bodo pa nasprotno od januarja do aprila vsaj deloma čutili nad svojo usodo vpliv Saturnovega prehoda mimo son ca. Tu jim bo treba paziti na zdravje in gospodarske zadeve, med tem ko meseci od maja do decembra njihovih zadev ne bodo ovirali, ampak jih bodo uplivi Jupitra in Urana celo pospeševali. Franc Teržan. naj elegantne) še in najtrpežnejše damske in moške čevlje kupite ugodno in ceneno za Božič le pri tv. Itiilun BfiiffrMj HUuMot Gosposka ulica 1 Tel,: 25-71 In 25-72 ZAGORKA: Republikanci Zgodovinski roman 3 »Zofija, nikar ne misij glasno,« jo je opozorila Aranka in nato dostavila: »Ni si je sam izbral, ampak njegov pokojni oče. Kraljeva prva žena še niti ni bila pokopana, ko je že vdovec kralj poslal kneza Ruspolia v Neapolj, da mu izprosi princeso Marijo Terezino za ženo. Pol leta pozneje je bila v Neapolju poroka brez zaročenca Pri poroki ga je zastopal princ Neapoljski. Tako se je zgodilo, draga moja, da sta se Franc in njegova žena videla šele po poroki. Sicer pa, draga Zofija, če je kdo kralj in cesar, ie lahko miroe duš grd in neumen... Poglej no, meni se dozdeva, da kraljica neprestano gleda na ono stran, kjer stoje tvoji Hrvati.« Grofica Zofija je pogledala v dvorano, kjer so stali ban grof Erdody, škof Vrho-vac in ostali poslanci hrvatskega sabora. »Res je, neprestano jih gleda.« V dvorani je zavalovalo. Kralj je odvil ogromen pergament in pričel čitati svoj pozdrav zboru. Njegov slabi, megleni glas je čudno odmeval po dvorani. »Uvod je zelo laskav za velikaše,« je pripomnila grofica Szeczeny svoji sorodnici. — To nekaj pomeni...« »Kraljica neprestano in uporno gleda hrvatsko skupino,« je odgovorila grofica Sermage. »Bog ve, koga gleda?« Kraljev glas se je dvignil in pojačal, na licih velikašev pa se je pojavilo napeto pričakovanje. »Mi... Franc Prvi smo odločili, da bomo čuvali obstoječo ustavo ter jo z vsemi sredstvi branili. Branili bomo stare pravice in privilegije velmož, plemičev in stanov napram vsakemu, ki bi jih s kakšnimi prevratnimi novotarijami skušal napasti...« Navdušeni klici velikašev so prekinili nadaljnje vladarjeve besede. Kraljevo mračno podolgovato lice se je malo razvedrilo. Kraljica pa je s smehljajem na ustnicah krožila s svojimi žarkimi očmi bo dvorani in zopet ustavila svoj pogled na Hrvatih. »Sedaj lahko revolucionarni reformatorji pripravijo svoje glave,« je rekla navdušeno grofica Szeczeny svoji sorodnici, »kralj je z nami in za nas.« Grofica Sermage ji ni odgovorila, marveč pričela spremljati kraljičin pogled, da bi dognala, katerega med Hrvati odlikuje s svojim neobičajnim in vpadljivim zanimanjem. Dvorana se je pomirila in kralj je nadaljeval: »...zločinska anarhija v Franciji ne samo, da je odvzela zakonitemu kralju Ljudevitu prestol, temveč je celo na morišču obglavila predobrega in ustavnega kralja in kraljico Marijo Antonijo avstrijsko, mojo blagopokojno teto. Odtrgala jo je od njenih otrok ter jo nedolžno predala sramotni smrti. Pa niti to še ni bilo krvoločni Franciji dovolj. Razbojniško je napadla našo državo, odvzela nam je Belgijo in vedno bolj in bolj prodira na naše ozemlje. Naša država je v nevarnosti in zato se obračam do mojih milih in zvestih narodov, da primejo za orožje in pohitijo v vojno proti zločinski francoski republiki, v obrambo naše države, njene časti in slave.« V tem trenotku je pogledala grofica 'šermage škofa Vrhovca, ki ni pokazal niti z najmanjšo kretnjo, da ga je vznemirila vojna napoved Franciji. Zasedanje zbora je bilo prekinjeno; velmožje in plemiči so obkolili kraljevski par. »Zopet vojna!« je vzdihnila grofica Sermage gledajoč v dvorano. »Ti pa res ničesar ne razumeš o politiki, draga moja,« je rekla nevoljno grofica Szeczeny. »Ta vojna bi te morala navdušiti.« Grofica Szeczeny je govorila in pri tem neprestano gledala velikaše, zbrane okrog kralja, grofica Sermage pa je še vedno spremljala kraljičine poglede, ki jih je vsak trenotek obračala proti Hrvatom, ter se zaman trudila, da bi videla, kdo med njimi je tako zanimiv. Kralj in kraljica sta s spremstvom zapustila zbor. Njun odhod so spremljali burni klici plemičev, seja pa se je nadaljevala pod predsedstvom ogrskega kraljevega namestnika. Prvi je vstal grof Szeczeny. Njegovo dolgo, ploščato lice, obrobljeno z dolgimi, po sredi razdeljenimi lasmi, je bilo podobno ženskemu, njegov glas pa je bil hripav in močan. Dejal je, da zbor nima časa razpravljati o notranjih reformah, s katerimi želi kralj osrečiti Ogrsko, in predlagal zakon, s katerim naj bi se v šolah ukinila latinščina ter namesto nje uvedla v ogrske in hrvatske šole madžarščina. Tedaj je vstal grof Adam Skerlecz in izjavil v imenu hrvatskih poslancev, da predlagani zakon ne more in ne sme veljati tudi za Hrvatsko. Madžari so pričeli burno nasprotovati. V splošnem nemirm in prepiru se je dvignil škof Vrhovac. Vsi so uprli poglede v njega. Z gromovitim glasom ie-. pričel govoriti: »Gospodje velmožje, velikaši in plemiči! Od svojega postanka so Hrvati ljubili svojo rodno grudo, za njo so se borili, za njo so prelivali kri in zato vas vprašam: s kakšno pravico mečete Hrvatom v obraz žaljivko izdajstva nad lastnim narodom? Hrvatski narod je umiral, a vdal se ni. Na zidovih Zagreba še ni nihče, pa niti Turek, izvesil svoje zastave ki zato tudi vi, gospodje, nam ne boste vsiljevali nobenega tujega zakona. Nikdar in nikoli!« Škofovo lice je oblila rdečica, njegove črne oči so žarele v ognju ogorčenja in najglobljega prepričanja. Nato je spregovoril ban in se kakor Vrhovac zavzel za Hrvate. »Culi smo resne besede prevzvišene-ga gospoda škofa in bana,« je naglasil Madžar Raczi, ki je naglo skoč>l na stol. »Gospodje, imam nov predlog. Naj se uvede madžarski jezik v hrvatske šole samo prehodno in to ne kot obvezni, ampak kot neobvezni predmet. Mislim, da bo hrvatsko plemstvo moglo sprejeti ta naš predlog.« V tem trenotku je nastalo v dvorani prerivanje. Madžari so se pričeli \