OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERlKt
advertise in the best slovene newspaper
Commerical Printing of All Kinds
VOL. XXXVIL—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 23, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 225
Mark sayer
Umrl je Mark Sayer (Saja-tovich), star 69 let. Doma je bil iz Zumberaka. Bil je član društva št. 21 H.B.Z. Tukaj zapušča ženo Albino, sina Robert, vnuke in sestro Mrs. Angela Strahinič. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9-30 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Petra in Rato na pokopališče Calvary.
Višinski mrtev
NEW YORK, 22. novembra—
Danes ob 9.30 uri dopoldne je do smrti zadela srčna kap šefa sovjetske delegacije, Andreja Višinskija, starega 70 let. Smrtni slučaj se je zgodil ravno ko je v političnem odboru Združenih ftarodov govoril indijski delegat Menon. Vse seje Združenih narodov so bile odložene, poslopje Samo ima žalno zastavo razobe-Šeno na poldroga.
Truplo Višinskija bo v torek, 23. nov., z letalom odpeljano v Moskvo, kjer bo pogreb na državne stroške. Truplo bodo položili v mavzolemu poleg drugih Sovjetskih voditeljev.
Sovjetska vlada je imenovala 2a naslednika Višinskemu Jakoba Malika, sedanjega sovjetskega poslanika v Londonu, ki je že odletel na novo službeno mesto. Je pa vprašanje ali bo Malik stalili ali le začasni delegat Sovjetske Zveze pri Združenih narodih.
Dolar in Južna Amerika
RIO DE JANEJRO, 22. novembra—Danes se je začela gospodarska konferenca 21 ameriških republik. Konference se Udeležujejo tudi Združene držaje. Ameriško delegacijo vodi za-hladni tajnik George Humphrey.
Južno-ameriške republike imajo do Združenih držav posebne gospodarske zahteve, da naj Združene države v južnih republikah investirajo več kapitala, kot so ga do sedaj; naj plačajo Več za južno-ameriške surovihe, ki se uvažajo v Združene države, pa tudi cene industrijskim produktom iz Združenih držav, ki gredo v Južno Ameriko prilagodijo domači valuti dotične dr-^ave.
Na konferenci se povdarja ide-ЈЗ' gospodarske skupnosti zapadle poloble, seveda z bistveno pomočjo Severne Amerike.
ДМШШ JAVNE CESTE NE ODGOVARJAJO POTREBAM!
Mesec december naj bi bil po namenih Bele hiše posvečen vprašanjem ameriških cest, cestnega prometa in varnosti na cestah. Ali so te ceste pripravljene in v stanju, da recimo za praznike Zahvalnega dne sprejmejo na milijone vozil, ne da bi se bilo bati katastrof? Računati je s tem, da je danes v Združenih državah registriranih 58 milijonov motornih vozil!
Washington priznava, da se*
promet na ameriških cestah širi in to ne samo vsled naraščujoče-ga prebivalstva, marveč vsled vedno večjega števila raznih vrst motornih vozil na cestah. Promet se torej širi, ceste pa niso sposobne, da bi ustregle vsem modernim zahtevam.
številke so zgovorne: Če primerjamo leta 1920,1940,1945— je število motornih vozil se podesetorilo, dočim stroški za nove ceste za vzdrževanje in popravila starih cest daleč zaostajajo za potrebami.
Promet na cestah narašča. Če je danes 58 milijonov registriranih motornih vozil, jih bo v letu 1974 že 81 milijonov. Število prevoženih milj gre v bajeslovne milijarde.
Zadnji konferenci ameriških governerjev je predsednik Eisenhower predlagal, da se izdela cestni program in to za daljšo dobo desetih let. Določijo naj se vsaj predvidoma stroški, določi pa tudi razmerje stroškov, ki naj se porazdelijo med federalno vlado in posameznimi državami.
Če naj se ameriške ceste tako dopolnijo in spopolnijo, da bodo vsaj do gotove meje kos sedanjim prometnim zahtevam, bi bil potreben znesek preko sto milijard dolarjev! Seveda za dobo desetih let.
V stanju kot je in ko imamo pred durmi že praznike Zahvalnega dne, ki bodo za mnoge Ame-likance potegnjeni preko petka in sobote na nedeljo, ostane zapoved : Skrajna previdnost pri vožnji!
Pobiranje asesmenta
Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo pobirali asesment v petek, 26. nov. v spodnji dvorani.
Tajnica društva Slovenski dom št. 6 S.D.Zi in tajnik društva Euclid št. 29 S.D.Z. bosta pobirala asesment v petek, 26. nov., od 6. do 8. ure v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave., in sicer mesto 25. radi praznika.
75. rojstni dan
Danes praznuje Mrs. Katie Plemel iz 1307 E. 167 St. svoj 75. rojstni dan. Njeni otroci in prijatelji ji žele še mnogo let srečnega življenja.
Malan gre!
PRETORIA, Južna Afrika, 21. novembra — Dosedanji diktator Južno-afriške zveze Daniel Malan, ki je strasten privrženec rasistične politike in dajal stalne privilegije domačinom burskega pokolenja, odrival pa domačine črnce in Kitajce, enako priseljene Angleže, je najavil svoj odstop. Star bo 80 let. Dne 30. novembra bo izbran njegov naslednik. Po ustavi se sestane skupni odbor članov senata in spodnje zbornice, ki naj določi naslednika Malanu.
Veliko upanja ima Nicholas Havenga, star 72 let, ki je v vladi, Malana njegov namestnik in minister za finance. Tudi Havenga je pristaš idej Daniela Malana. Če bo izvoljen, se politika v tem delu sveta, ne bo spremenila. Razumljivo je, da dogodke v tem domini jonu posebno pazljivo zasledujejo v Londonu.
^tene na levici
Grška prestolica Atene je vo-novo občinsko upravo. Za žu-O&na mesta Aten je bil izvoljen Seneral Pausanas Katsotas, ki smatra za političnega levičarja.
bolnišnice
Iz Charity bolnišnice, kjer je Prečno prestal operacijo, se je ^rnil Mr. John Ružič, ki se sedaj ^ahaja na domu na 924 e. 73 St. Vedno pod zdravniško oskr-Najlepše se zahvaljuje Primorskemu klubu, sorodnikom in prijateljem za obiske, cvetlice in Voš^ilne kartice, ki jih je prejel, prijatelji ga lahko sedaj obi-ČGjo na domu.
londonska megla
LONDON, 18. novembra—Nad britanska mesta, posebno nad velemesto London lega gosta težka megla, pomešana z industrijskim dimom, glede katere se bojijo, da bo zastrupljala, kakor je to delala pred dvemi leti. Takrat je bilo samo v Londonu 4,000 smrtnih žrtev. V Londonu je tako gosta, da se vidi pred seboj komaj pet do deset čevljev.
Britanske vremenske napovedi so komaj par dni pred nastopom te megle tolažile prebivalstvo Londona in drugih mest, da se jih bo zoperna megla izognila.
pazi na svoj avto
Iz Oakville, Ontario, Canada, je prišel v Cleveland na obisk James Bisiker, svoječasno britanski konzul v našem mestu. Bil je v družbi svoje žene in na obiskih pri svojih prijateljih v Clevelandu. Obiskal je svojega prijatelja Williama Millikena, ravnatelja clevelandskega umetniškega muzeja. Svoj avtomobil je parkiral zunaj le za kratko dobo pol ure. V njem je pustil prtljago, v kateri so bile tudi dragocenosti, zlatnina in dragulji. Ko se je vrnil, je odkril, da mu je prtljaga izginila z vso vsebino, vredno $10,000.
DAJTE NAM VEČ IZOBRAZBE!
NEW YORK, 22. novembra— V državi Michigan je bil Mennen Williams pri zadnjih volitvah izvoljen za governerja že četrtič. O Williamsu se trdi, da bo njegova oseba važna na konvenciji demokratske stranke leta 1956, ko bo šlo za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata.
Averell Harriman je novoizvoljeni govemer države New York. Harriman je služil tudi kot ameriški poslanik v Moskvi in so mu razmere v Sovjetski žvezi vsekakor znane.
V ameriških vzgojnih krogih se je začela in se nadaljuje debata o tem, koliko dajemo za šolstvo in koliko strokovnih teore-
tično izobraženih moči, pred vsem inženirjev dajejo ameriške visoke šole na leto. Primerja se statistika Sovjetske zveze in USA in je ugotovitev soglasna, da Sovjetska zveza polaga na vzgojo in izobrazbo več pazljivosti, kot pa Združene države.
Tudi Averell Harriman se s to ugotovitvijo strinja in pravi, da je Sovjetska zveza svoje na-učne napore podesetorila, dočim so jih Združene države samo podvojile. Program obeh governerjev demokratov, Williamsa in Harrimana, bo v bodoče ta, da se v domači državi, kakor v ameriški republiki posveti šolanju največja skrb.
imel je drugačni značaj kot sheppard
V severnem delu Georgije leži naselbina BlairsvUle, ki ima kakih 600 prebivalstv a, nekaj trgovin in seveda nekaj cerkev.
Carl Brewer je 50-letni pastor sekte baptistov. V izobrazbi se ni prikopal do kake višine; ni mogel iti preko tretjega razreda ljudske šole. Kot pridigar je za to gorsko prebivalstvo dober. Pokazal se je tudi kot socialno čuteč človek, če je kdo umrl, je Brewer začel z akcijo, da se zberejo prispevki za družino pokojnega. Pomagal je, če je hiša pogorela, če šo-larček ni imel čevljev, da bi lahko šel pozimi v šolo. Je že na kak način zbral potrebna sredstva.
Carl Brewer je imel 47-letnega prijatelja Al vina Towe-a. Z njim je hodil na lov. Ko je šel zadnjič z njim na lov, je imel kmalu nato na pogrebnih svečanostih govor, v katerem je pripovedoval, kako se je spodtaknil ob truplo svojega najboljšega prijatelja in padel Čezenj; truplo je bilo prestreljeno s kroglami. Pridigar Brewer je povdarjal močan karakter pokojnega, podčrtaval prijateljske vezi med obema, izražal sočuvstvovanje vdovi in sedmim otrokom, šlo je za truplo Alvina Towe. Do te točke — vse v геф|.
Pridigar Carl Brewer se je naenkrat pojavil pred oblastjo. Tam se je zgrudil. Priznal je, da je on ustrelil Alvina Towe. Za enkrat je zagovor ta, da je streljal na veverico, ki je skakljala po grmičevju, mesto veverice pa je do smrti zadel svojega prijatelja Alvina. Njegova notranjost mu ni dopuščala, da bi še nadalje prikrival dejanje.
Ali gre za nesrečen slučaj, ali za kaj drugega, bo pač pokazala preiskava. Toda nekaj je le, kar je vredno zapisati, da je Car! Brewer priznal, kar je storil.
GOSPODARSKO ZBOLJŠANJE, KATEREGA JE
OBETALA VLADA, SE NI URESNIČILO
MOLK V WASHINGTONU CLEDE •-
LEVILA BREZPOSELNIH
Industrija jekla ter industrija avtomobilov sta dvoje meril, kadar presojamo ameriško gospodarstvo. Kapaciteta ameriške industrije jekla je nad sto milijonov ton na leto. Ta industrija predvideva, da bo izrabila v letu 1954 okrog 68 odstotkov svcJje kapacitete in vrgla na trg le kakih 85 milijonov ton jekla.
Tekom letošnjega leta se je^
Zadnje vesti
Ko bo imel prav? Cleveland napoveduje solnčno, milo vreme, z najvišjo temperaturo dneva 52 stopinj, z najnižjo temperaturo 35 stopinj. Washingtonska napoved pa pravi, da bo vsa država Ohio imela danes deževno vreme.
prav po italijansko
Iz pristanišča La Spezzia v Italiji poročajo naslednjo zgodbo, ki meče luč na zelo primitivne razmere gotove italijanske družbe:
Mario Cuffini, star 32 let, je poročil 24-letno Adriano. Po končanih obredih in potem ko so bile končane običajne poročne pojedine, sta se novoporočenca odpravila v svoje zakonsko stanovanje. Z mlado ženo pa je hotela v isto sobo tudi njena mati; tašča Maria Cuffini ni hotela dopustiti, "da bi njefta hčerka sama spala z moškim," Začel se je pretep, ki se je končal na ta način, da je bil Mario Cuffini tepen in pač ker sta ženski držali skupaj, se znašel končno nezavesten na tleh. Kdo ima prav, o tem razpravlja sedaj sodnija.
"ravnokar sem jo ubil"
V clevelandsko osrednjo policijsko postajo je vstopil, ne da bi imel v rokah kako policijsko povabilo, Buster Landrum, stanu joč na 2962 E. 81 Street. Na vprašanje po kaj je prišel, je od govoril, da se sam prijavlja. Ravnokar je do smrti ustrelil svojo priležnico, 33-letno Emmo An derson. Bila sta v prepiru.
produkcija jekla z izrabo kapacitete komaj do 60 odstotkov zniževala, je pa v zadnjih mesecih nekaj porastla. Nekatere tovarne so izrabljale kapaciteto do 79 odstotkov.
To okolnost naglašamo radi tega/ ker se dviga produkcija jekla evropskih jeklarn, tudi one v Sovjetski zvezi. Gospodarski strokovnjaki ne skrivajo bojazni, da mora biti ameriško jeklo pripravljeno na ostro konkurenco z onim iz Evrope.
Za november in december pridejo na trg novi modeli avtomobilov. Reklama za nje je ogromna. Nekatere tovarne hočejo obdržati trg kot je in ne propagirajo z znižanjem cen. Druge so se morale poslužiti tudi tega sredstva. Ko pa gre za nakup novih avtomobilov in za dejstvo, da je avtomobil del individualnega standarda življenja, je omeniti to, da povpraševanje po novih avtomobilih ni tako visoko, kot so pričakovali.
V	Clevelandu so prodali v enem tednu 878 novih avtomobilov, kar znači najnižjo postavko!
Naj takoj v tej zvezi omenimo stanje brezposelnosti. Federalna vlada že več časa ni objavila nobenih številk o sedanjem stanju brezposelnosti.
V	Clevelandu samem operirajo s številko 17,500, to je takih, ki prejemajo podporo za brezposelnost. Ta podpora je štirikrat večja, kot pa je bila na najnižji stopnji zaposlenosti leta 1953. Če pa je na videz razmeroma nizka, moramo to stran osvetliti z naslednjo ugotovitev:
Nekateri brezposelni so dobili začasno zaposlitev; ker pa je potekel rok, ko se daje podpora za brezposelnost, brezposelni itak nimajo več pravice do nje.
Zvišanje ameriškega standarda
Federalna vlada v Washingto-nu je objavila nekaj številk, kje smo v domačem gospodarstvu. V zadnjih 25 letih se je ameriški standard dvignil za 40 odstotkov. Narodni dohodek se je na primer dvignil od $88,000,000,000 v letu 1929 na $286,000,000,000 v letu 1954. Ko pojasnjujemo te ogromne številke, moramo računati tudi s tem, da je dolar izgubil na vrednosti, na drugi strani, da so cene vsled inflacije narastle. Vsekakor pa bo držalo, da se je standard življenja v resnici dvignil in da se z današnjimi zaslužki kljub višjim cenam živi bolje, kot 25 let nazaj. Povdariti je napredek tehnike, ki je zboljšala stanovanjske prilike, avtomobile in pohištvo.
K temu poročilu, ki ga je izdalo tajništvo za trgovino, se pristavlja napoved Eisenhowerja, da se bo vrednost ameriške produkcije v prihodnjih desetih letih zvišala na letnih $500,000,-
hodka, ki ima biti okrog leta 3960 vsaj $5,000.
V zadnjem času ј6 brez dvoma padel zaslužek. Ne samo radi brezposelnosti, marveč in predvsem radi tega, ker se je omejilo število delovnih dni in dalje, ker je po večini odpadlo nadurno delo. Ta položaj se zrcali v poslovnem svetu, ki mora enako priznati, da ni zaželjenega povpraševanja po blagu in da je trgovina padla najmanj za deset odstotkov.
Morda se bo gospodarstvo oživelo, ko bo v januarju začel s svojim delom novi 84. kongres.
Norman Thomas 70-letrak
v New Yorku je praznoval 70-letnico svojega rojstva Norman Thomas, ameriški socialistični voditelj. N a socialistični listi se je šestkrat potegoval brezuspešno za mesto ameriškega predsednika. Ob 70-letnici so se ga spomnili mnogi politični voditelji brez razlike strank. Thomas je pokazal nazaj na svoje življenje in na tiste točke političnega programa, ki so se zdele takrat revolucionarne, danes pa so uzakonjene, kot na primer ženska volilna pravica, starostno zavarovanje, delavske unije in kolektivno zastopstvo.
kaznilnice zapirajo
V Franciji je bilo mnogo kaznilnic polnih takih obsojencev, ki so v zadnji svetovni vojni sodelovali z nemškimi okupatorji. Ker je šlo za politične zločine in ker so ti zločini, če niso posebne vrste, redno amnestirani, je morala na to pot iti tudi Francija. Pomilo-stila je 20,600 takih obsojencev. Vrhu tega je padla kriminalnost v Franciji. Prostori kaznilnic so naenkrat postali prazni. Deset takih poslopij so zaprli.
Še ena konferenca
WASHINGTON, 22. novembra —Vojaški poveljniki držav, ki so članice Severno-atlantske zveze so zbrani v Washingtonu na skupnem posvetovanju. Posve-vanj se udeležuje tudi britanski maršal Montgomery. Gre za vprašanje, koliko atomskega orožja in tajnosti naj se da obo roženim silam NATO v Evropi; kakšna naj bo razporeditev čet; kakšna bo vloga nemških čet v NATU, če se dokončno odobri na črt' pogodbe o Zapadni Nemčiji v skupni zapadno-evropski obrambi. Zadnja točka je važna, ket je za vojaško poveljstvo NATO nekaj novega, obenem pa zelo kočljivega, ker gre za razvrstitev nemških oficirjev in vojakov na takih položajih, da ne
bo žaljen francoski čut, Nemci 000,000. Logično, da se napove- pa, da ne bodo čutili nobenega duje tudi zvišanje osebnega do- ponižanja in zapostavljanja.
V procesu zoper zdravnika Samuela Shepparda je včeraj nastopil kot priča njegov sošolec, zdravnik Lester Hoversten, katerega je brat Samuela, zdravnik Steve Sheppard obtožil celo umora Marilyn Sheppard. Priča je v glavnem izpovedala, da se je Samuel od leta 1950 dalje bavil % načrtom, da izvede razporoko. Eazporoko so mu odsvetovali starši, pa tudi on, Hoversten. Umorjeno MarUyn je priča označila kot vzgledno ženo in mater.
Danes se v razpravi nadaljuje debata o prstnih odtisih, ki so bili vzeti neposredno po umoru Marilyn.
Demokratska stranka je napovedala, da bo izvršila ponovno štetje oddanih glasov za senatorja države Ohio. Potrebne stroške je založilo vodstv o demokratske stranke. Predsednik stranke Mitchell je danes napovedal, da bo ponovno štetje glasov pokazalo, da je v Ohio v resnici zmagal za senatorja Burke, ne pa Bender.
Danes je z New Yorka odletel v Pariz predsednik francoske vlade Pierre Mendes France. Pred Združenimi narodi je tudi on nastopil z idejo, da naj se naj-prvo odobri načrt mednarodne pogodbe o bodoči Nemčiji, nato šele bodo možni razgovori s Sovjetsko zvezo glede zedinjene Nemčije.
Julius Raab, predsednik avstrijske vlade, se .je po avstrijskem vprašanju razgovarjal v Washingtonu z Eisenhowerjt^m in državnim tajnikom Dullesom. V Washingtonu so mu svetovali, da naj gre v Moskvo, kjer naj se osebno pogaja o neodvisnosti Avstrije. Trije zapadni zavezniki so itak za neodvisnost, pridobiti je torej le še Moskvo za ta predlog.
Danes dospe v Washington ameriški poslanik v Moskvi, Charles Bohlen. Gre za novo politiko Amerike do Sovjetske zveze, namreč politiko sodelovanja.
Koliko je vredna propaganda čiang-Kajšeka na Formozi se vidi iz tegale slučaja. Včeraj je njegov tiskovni urad poročal, da je njegova mornarica potopila dvoje kitajskih bojnih ladij. Danes je Isti urad poročilo spremenil in priznava, da sta bili potopljeni le dve japonski ribiški ladji.
Na domu
Mrs. Sylvia Benko, hči poznane Mrs. Albine Vesel, se je po daljšem bivanju v bolnišnici vrnila domov, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zdravje se ji polagoma zboljšu-je. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, krasne cvetlice in darila in številne voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu na 877 E. 185 St.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
U
ENAKOPRAVNOST
ff
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
__$10.01
__6.0(
_ 4.0С
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)_____________
For Six Months—(Za Se.ft mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.0( _ 7.0( - 4.5(
Entered as Second Class Matter April 26lh, 1918 at the Post Office a' Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
0 VELIKI IN MALI POLITIKI
(2)
Trdimo, da so že priprave za izvedbo programa 84. kongresa, ki začne formalno z delom dne 5. januarja 1955. Vzemimo politiko republikanske stranke "give-away." Velika petrolej ska ležišča ameriškega jugozapada so že ušla iz roke federalne vlade. Dohodki iz teh naravnih zakladov so bili po demokratski zamisli namenjeni kritju stroškov in zboljšanju vsega ameriškega šolstva. Šlo je, ali šlo bi za milijarde dolarjev!
Najbolj srdita borba se bo razvila za Tennessee Valley Authority (TVA). Znano nam je, da se v tem območju izkorišča vodna sila pod federalno kontrolo. Obseg je ogromen. Industrija rodi industrijo, ene potrebe nadaljnje potrebe.
Pogodba TVA tudi predvideva, da ji da federalna vlada nadaljnje kredite, če so potrebne nadaljnje zgradbe. To je bil sedaj slučaj; Eisenhower je to recimo gospodarsko stisko izkoristil in privilegiral privatno družbo, znano pod imenom Dixon-Yates. Tej družbi bi federalna vlada garantirala devetodstotni čisti dobiček, ta družba pa bi dobavljala električno silo aiperiški komisiji za atomsko energijo. Če se ta družba enkrat vgnezdi v območje TVA, ji bodo sledile druge, dokler bi ne bil mogočni sistem TVA, ki je sad demokratskega programa, da naj bodo naravni zakladi v službi splošnosti, tako na vrtan, da bi se v doglednem času popolnoma zrušil.
Pri borbi je treba začrtati si strategijo. Važna je skupna komisija za atomsko energijo. Ta komisija je pogodbo Dixon-Yates že odobrila. Tudi v kolikor je šlo za demokrate, niso bili enotno orientirani. Bodoči vodja senatne -večine demokrat Lyndon Johnson je znal prepričati demokratskega senatorja Edwina Johnsona iz Colo-rada, da je izstopil iz te komisije na ljubo senatorju Albertu Gore iz Tennesse. Johnson je bil do Eisenhowerjeve-ga načrta mlačen. Gore je njegov absolutni nasprotnik. Ker pa gre za veliko idejo, bo o tem vprašanju razpravljal 84. kongrs z demokratsko parolo, da ni načelnega umika od demokratskega principa, da naj naravni zakladi zemlje bodo splošnosti v korist!
Podčrtali smo že, da živimo tudi v manjših vprašanjih, ki pa bistveno zadevajo naše življenje in to prav konkretno. Poglejmo na polje domače krajevne politike. Priznali bomo, da živimo v precejšnji brezposelnosti. Znana so nam podjetja v Clevelandu, ki še nadalje odpuščajo. In to ravno pred prazniki. Za eno takih podjetij gre kakor za potezo s peresom, če odloči, da se bo dela'o pred Zahvalnim dnevom le nekaj ur v sredo, naslednji petek in soboto pa se ne bo delalo. Praktično bo delavec delal le kaka dva dni in pol v tednu. To se pozna!
Gre pa tudi za začasno brezposelnost, ki v mnogih podjetjih, tako smo točno informirani, lahko postane stalna. Z drugimi besedami, treba je ogledati za novim podjetjem, novo tovarno, kjer se bo dobilo delo. Statistike, ki se izdajajo uradno, naj nas ne motijo. Ce gre za brezposelnost le nekaj desetin dru:finskih poglavarjev, v naši družbi to mnogo pomeni.
V zadnji volilni borbi je šlo tudi za svojevrstno politično agitacijo. Eisenhower je poklical po Ameriki telefonskim potom deset oseb z naročilom, da storijo isto, pokličejo nadaljnjih deset oseb, itd., itd., vse v namenu, da gredo na volišče in volijo republikansko stranko. Demo-kratje so odgovorili s protiudarcem, da se začne z osebnim obiskom desetih oseb z istim naročilom, da obiskani storijo isto. Kaj pa mi, ko gre za naše odnošaje od osebe do osebe?
2e večkrat smo naglasih potrebo, da bi imeli neko centralo, da bi ustvarili neko povezanost naših ljudi po podjetjih in tovarnah in bi se tako zbirale inforniacije, kako je s konkretno zaposlenostjo tu in tam, kje so dobri izgledi, da se delo dobi. Ta povezanost je danes absolutna potreba. Naš list "Enakopravnost" ji gre v vsakem oziru na roke.	L. O.
VEROVŠKOVA DRAMA IN BAZAR PROG. SLOVENK
CLEVELAND, Ohio — Naše lastno zdravje odvisi od razpro-ščenja čustev, prekaljena ali sčiščena morajo biti. To so najlepše povedali sami stari grški dramatiki, med njimi sam Aristotle, ki je potom tragične drame pokazal kako razčistiti čustva. Zadnja leta slutimo sami v Collinwoodu, da nam nekaj tace-ga manjka, pa si nismo znali kje in kako naj bo zdravilo. Nekateri smo o tem nekaj napisali—navduševali naj le zopet dram. društvo "Verovšek" pride nazaj na deske—nam vprizori kako igro, sprva naj bi bila to kar lepa drama. Oni so se odzvali in v nedeljo, 28. nov. ob 4. uri popoldne bodo igrali slavno Finžgarje-vo dramo — RAZVALINA ŽIVLJENJA. Ime pove vse, in ker jo ne moremo dati na televizijo kot kak radio program, bo odigrana v Slov. del. domu na Waterloo.
Pa poglejmo kako eden drugemu pripovedujemo kadar vidimo kako res lepo dramo na T.V., čutimo se nekam prostejše, ni nam več tako tesno pri srcu. Kaj se je zgodilo. I kaj, razpro-stili smo svoja čustva potom gledanja in pošlušanja drame—in za to smo na boljšem "ali around!" A ko temu verjamete, potem vsi vemo kaj nam je storiti v nedeljo. Najprvo moramo z velikim veseljem in posetom se zahvaliti vsem igralcem in vodstvu Verov-ška in potem jim dati vso koraj-žo da nam spet priredijo kako stvarco to pomlad. Le ako bomo storili z polno dvorano jih bomo obdržali aktivne, ako ne, potem zopet gredo v pasivnost.
Našemu kulturnemu drevesu manjka že marsikatera veja', dajmo potegniti vsi skupaj in recimo, do tukaj, sedaj pa spet navzgor, nov razmah v drami, petju in v vsem, kar je kulturnega med nami. Poglejmo, eni gredo v "movies" po dvakrat, trikrat na teden. Kaj če gremo mi za nekaj nedelj tudi tako na naše lepe priredbe. Verovškovci so pokazali voljo, vstrajnost, sedaj pa še mi pokažimo enako—z nabito polno ivorano v nedeljo!
Igra je v režišerskih rokah Jožeta Godca. Ta naš Jože nam jih je že mnogo iger spravil na oder in sam tudi veliko nastopil —to pomeni, da se na vso to robo dobro razume, garantirana dobro vprizoritev te drame. Že izbran je igralcev pokaže, da jo je spet pogodil. Same naše zvezde si je zbral. Spet dokaz, da je še velika volja do igranja med nami, mi se bomo pa ja potrudili v dvorano, drugega ne vprašajo. Kdo so ti junaki te drame?— Andy Božič, Florence-Yeray-Sla-be. Frank Kokal, ga. Uršula Bra-nisel, Peter Tomšič in Florence Unetich. To vam bodo sigurno nastopali in odigrali v nedeljo. Čim več nas bo, tem večje bo navdušenje igralcev.
Ne bom vas vabil in rotil ampak kot prijatelj in dobroželeč človek Vam priporočam iz osebnih koristi in radi zdravja samega, da greste na to igro. Ne bo vam žal in verujte mi, hvaležni boste, da ste me poslušali. Kar nekam mlajši se boste počutili, kar malo bolj prosti, bolj razigrani in veseli. To ti naredi dobra tragična drama. No, аГ se vidimo? Kajpadak! Na vsak način v nedeljo, 21, nov. v Slov. del. domu ob 4. uri popoldne.
Človek ne more in ne sme mimo ne da bi omenil lep bazar Prog. Slovenk v soboto, 27. novembra od 2. ure pop. do pozno v noč v Slov. del. domu. Te ženske so storile že toliko dobrega dela med nami, pomagale povsod tako nesebično, delale skupno z vsemi kulturnimi skupinami med nami.
da jih moramo počastiti z svojo navzočnostjo. In prišli bomo za-les vsi, saj je dosti ur od dveh pop. naprej do polnoči!
Prijatelji, ni ga med nami da ima "na muhi" stariše, bratce in sestrice, otroke, staro mamo ali starega očeta, vse žlahte, da se jih lepo spomni z kakim darilom za Božične praznike! Ono kar se kupi v veletrgovinah ali drugih "štorih" je vse pravilno, nihče ne bo pa oškodovan ako pridete ha ta bazar in kupite ceneno sama umetniška dela, bodisi pri pecivu ali pri drugih na roke in z ljubeznijo narejenih premetih. To pot imajo tako veliko izbero, da tudi najsitnejšemu in zbirčljive-mu med nami bo možno ustreči. Tako mi je povedala sama tajnica, torej drži kot klešče.
Kaj pravite, saj vem, prišli bomo in vsak nekaj pripomogli, da se vse lepo iztrži. Prog. Slovenke bodo pa spet imele lepo priliko obrniti preostanek v toliko koristnih stvari, ki jih mi vsi z ljubeznijo gojimo.
Ostane samo ena—na svidenje v soboto od 2 ure pop. do polnoči pri Progresivnih Slovenkah, krožek štev. 1, v Slov. del. domu.
Joseph A. Siskovich.
.......................................................................................................................................................
Moje počitnice po zapadu in drugod
PIŠE GEORGE PANCHUR
11111Ш111И1111||||1ШЕ]1ШШ11111С]|11111111111С]1|1111111111П11|||||||||1С]М111|111|||[]||||||||||||[]||||||||||||С]|||||||||||1С]|||||ШШ1С]|||||1Ш110||1|11|||1Г
Kdor išče, ta najde, pravi pre-1 bilo je tudi precej ostrih ovinkov govor. Tudi mi smo našli leseno in globoko pod nami pa je tekla kolibo podobno pasji koči. Bila je deroča reka Fork, ki se steka v precej draga, a izbire nismo ime-1 Buffalo Bill Dam. Naše sopot-li. Plačaj ali pa pusti, pravijo da! nice na zadnjem sedežu so več-v sili hudič muhe je in mi smo to I krat kričale; "Počas, počas . . .
Vabilo na sejo čitalnice
CLEVELAND, Ohio—Seja čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. se vrši prihodnjo sredo, dne 24. novembi a v navadnih čitalniških prostorih. Pričetek ob 7.30 uri zvečer.
Odbor prosi vse članstvo, da se te seje gotovo udeleži. Ukrepalo s6 bo kaj in kako se nadaljuje z čitalnico. Udeležba vseh čitalni-čarjev je potrebna, torej, na svidenje!
S čitalniškim pozdravom za odbor
A. J.
Bazar krožka št. 1 Prog. Slov.
CLEVELAND, Ohio—Čas hitro beži naprej in pred nami je bazar. Z veseljem sporočam, da so naše marljive članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk res pridne. Napravile so dosti lepih ročnih del—predpasnike vseh različnih vzorcev, robce, prevla-ke za blazine in nešteto drugih krasnih stvari. Vem, da ima vsaka dosti dela doma, a vzame si vseeno toliko časa, da nekaj lepega prispeva za krožek. Vsaka reče, res sem z veseljem delala ker krožek je že toliko dobrega naredil tukaj in za staro domovino.
Najlepšo hvalo izrekam vam, drage članice, v imenu krožka. Sedaj pa vas vse vabim, da pridete v velikem številu na naš bazar. Videli in lahko si boste nabavili mnogo lepih reči. Tudi dosti peciva, krofe, potice, štrud-Ije, domače kruh, itd. boste imeli na razpolago. Večerjo bomo servirale proti mali odškodnimi in godbe tudi ne bo manjkalo. Za to bo skrbel Grabnarjev orkester.
Torej, vidite, da bo vsega v obilici pripravljenega, zato vas vse vljudno vabim, pridite na naš bazar v soboto, 27. novembra;' v Slov. del. domu ha Waterloo i Rd. Pričetek bazarja ob 2. uri j popoldne, zvečer zabava z godbo! in plesom. Na svidenje!
Josephine Levstik.
noč spali na trdih doma nareje-i nih posteljah. Naslednjega jutra se naš gospodinjski štab ni hotel pripraviti h kuhi. Ogledovali sta v kotu stoječo peč na drva, a ni imela dimnika in zato si nista upali zakuriti, da bi nam ogenj morda ne uničil modernega prenočišča—sicer bi ne bilo veliko škode, če bi tudi zgorelo vse skupaj. Bob in jaz sva se nekaj čmerno držala, ker sva morala na pot in brez zajtrka. Naši spremljevalki sta naju tolažili, da se bo že po poti kaj dobilo. Hiteli smo dalje, poti ni hotelo biti kraja ne konca. Končno smo le dospeli do parka, kjer pri vhodu plašač $1.50. za osebo in dobiš navodila, kaj smeš in kaj ne smeš in kako se moraš obnašati, kadar se srečaš ž medvedom, katerih je v parku veliko. Dajo ti tudi zemljevid, na katerem so označene vse ceste in zanimivosti, katere se v tem parku nahajajo.
Zapeljali smo kraj ceste in pregledali zemljevid. Zaznamovali smo si pota in kraje, katere smo hoteli ogledati. Ako bi hoteli videt vse, kar je v tem parku, bi morali ostati tam kar mesec dni. V površini meri ta park "samo" 2,213,206.55 akrov ter se razteza v države Wyoming, Idaho in Montano; leži osem tisoč čevljev nad morsko gladino. Zato je pa notri vedno precej hladno. Ko smo se tako vozili po parku, smo v mnogih krajih videli kar cele kupe snega, ki se menda nikoli ne stopi. Pomlad se tukaj prične v začetku meseca julija in zima pa že sredi septem bra. Mostovi, ki jih je mnogo v tem parku, so leseni in zgrajeni kar iz smr^, ki rastejo v parku Tu vidiš obširne gozdove, krasna jezera, vodopade, deroče reke, a največje čudo pa so gotovo tako zvani "Gayser-ji," kateri bruhajo iz zemlje vročo vodo in soparo ; nekateri so večji in drugi zopet manjši. Opazili smo enega, ki bruha točno vsakih 66 minut v višino 180 čevljev in to traja samo nekaj sekund, pa zopet odneha. V višini zgleda kot bi se razletela atomska bomba ...
Zopet drugje vidiš, ko meče v zrak blato, ki je podobno zidar ski malti in zopet drugje vidiš, kako iz zemlje vre voda čista kot kristal, a vroča pa tako, da se je ne smeš dotakniti, pa ne da od sebe nobene sopare; ob potih vidiš vse povsod polno bujnega cvetja in raznih rastlin, kakršnih pri nas doma ni videti. V parku je tudi polno vsakovrstne divjačine. Srne se pasejo prav ob ce sti in se nikogar ne boje, ko se pelje mimo, samo malo pogledajo te. Medvedje pa tacajo kar po sredi ceste in tudi mladičev smo videli precej, a ti se najraje dr-žjo na drevju, ker so dobri plezalci. Videli smo jih visoko na smreki in medvedka je pa sede la pod smreko, a ko so mladiči zavohali slaščice, katere smo jim metali, so bili kaj hitro na tleh.
Preveč bi vzelo prostora in časa, če bi hotel popisati vse, kar smo videli. Ves dan smo se vozili in tudi hodili. Prevozili smo 200 milj in nič kaj radi nismo zapustili to naravno krasoto, a čas nam ni dopuščal in kar mbrali smo iti dalje kot smo imeli v načrtih. Krenili smo proti vzhodu in kmalu smo imeli Yellowstone Park za seboj. Naš zemljevid je kazal, da je 20 milj do mesta Cody v Wyoming. Ta kos poti je bil najgrši, kar smo jih dotlej prevozili. Cesta nas je vodila vedno le navzdol in po nekaterih krajih je bila vsekana kar v živo skalo;
ojezes, uuuh . . in ne vem kaj še vse, kar pa tudi nočem povedati. Končno smo, premagali tudi to težkočo in dospeli do Buffalo Bill Dama, ki je pa mnogo manjši kot Hoover Dam, je pa dokaj čudovit.
Opazili smo kako velikanska masa vode kar naenkrat izginja med skalovjem ter na drugi strani velikega hriba zopet pride na površje. Pred mestom Cody smo si poiskali prenočišče, kajti naprej se nismo upali, ker se nam je bližala nevihta. Nebo se je za-temnilo, grmelo in treskalo je pa kar vsevprek in še posebno se pa grmenje kaj čudno sliši gori v gorovju, kjer smo se nahajali baš tisti čas. Glas treska odmeva od gore do gore in ni tega odmeva kraja ne konca.
V	motelu, kjer smo prenočevali, smo bili kar nekam bolj tihi, prvič radi slabe vožnje in drugič pa radi nevihte, ki se nam je bolj in bolj bližala. Šele okrog desete ure zvečer se je razvedrilo ; sicer je bilo dežja zelo malo, čeprav bi ga bili zelo potrebovali, kajti zemlja v tistih krajih je bila razsušena kamor koli smo se ozrli in ljudje kot tudi živina veliko trpijo radi pomanjkanja vode.
V	torek zjutraj, to je bilo 6. julija, smo zapustili mesto Cody. Cesta je bila skoro prazna in zato smo lahko precej hitro vozili in ob eni uri popoldne smo meli že za seboj državo Wyoming in smo zavozili v državo Nebrasko. Tu se je svet zopet pričel odpi-lati in gore so zginjale za nami in ob cesti smo videl velike in lepe pašnike, kjer so se pasle velike črede goveje živine. Sem in tja smo zagledali tudi farmarske hiše, okrog katerih so bile njive po sejane največ z ječmenom, ki je v tistem času ravno zorel.
V	mestu Gordon, Nebraska, smo prenočevali in naslednji dan pa smo zopet nadaljevali našo dolgo pot. Blizu Gordon se je bila večer poprej zgpdila velika železniška nesreča, kar smo si tudi mi ogledali. Iztirjenih je bilo 12 železniških voz polnih olja. Kar žalostno je bilo videti raz metane vagone, iz katerih je teklo olje. Delavci so nam povedali, da k sreči človeških žrtev ni bilo Proti večeru smo privozili v državo Iowa ter prenočevali v mestu Ford-Dodge (No ja, saj tako je ime tudi našemu konjičku — "Dodge!")
Država Iowa prideluje največ koruze, katere smo videli posejane na obširnih poljih. Izgledala je prav lepa in tu ni bilo videti po manjkanja dežja. V motelu, kjer smo prenočevali, smo imeli televizijski aparat in gledali zanimivo sliko o koruznem čvru, ki napravi vsako leto za milijone dolarjev škode na koruzi. Zaredi se na listu koruze in sicer od ma lega metulja, ki je podoben molju. Ta črv se pozneje zarje v koruzno steblo in ga uniči. Pravijo, \ da je bil ta črv prinesen iz Evrope.
V	mestu Webster pa smo zapustili cesto št. 20, po kateri smo vozili zadnje tri dni in smo zavozili na cesto št. 30, ki nas je peljala naravnost v mesto Aurora v državi Illinois in ki je oddaljeno od mesta Chicago komaj 38 milj; v mestu Clinton smo prevozili reko Mississippi, ki meji med državama Iowa in Illinois. V mestu Aurora smo obiskali naše dolgoletne prijatelje družino Fajfar in družino Verbičevo. Tu smo si dobro odpočili in nato pa smo šli v soboto 10. julija v Lemont na ameriške Brezje. Tudi tukaj se je veliko spremenilo in olepšalo od-
kar sem bil jaz zadnjič tam. Dogradili so obsežen romarski dom. Zelo lep pa je tudi Baragov park z lurško groto, katero ravno predelujejo; tudi Blejsko jezero z otokom se mi je videlo večje kot nekdaj, a najbolj pa mi je ugajala dolina, kjer so rožen-venske postaje. Tu smo se srečali tudi z večimi Clevelandčani kot Mrs. Hočevar iz Newburgha, Mrs. Schmuk, Mr. in Mrs. Max Traven ter še mnogo drugih. Verjemite mi, da se človek tukaj počuti kar nekam domačega; zvečer smo v romarskem domu, kjer smo prenočevali, kramljali prav pozno v noč. Zjutraj smo bili pri sv. maši in nato pa smo odpeljali proti Chicagu, da še tu obiščemo naše znance in prijatelje. Najprej smo se oglasili pri Laknerjevih, potem pa še pri Ulčarjevih, Tušekovih, Bla-žunovih in obiskali smo tudi naše bivše Clevelandčanke Mrs. Albino Novak in njeni hčerki. Rekla nam je, da je vsakega obiska zelo vesela in še prav posebno pa,, kadar jo obiščejo Clevelandčani.
V torek zjutraj, 13. julija smo zapustili mesto Chicago in smo zavozili na cesto št. 6. Takoj izven mesta smo še obiskali Mrs. Kri-žanič, ki se je preselila šele pred kratkim tja iz Chicaga. Torej s tem smo zaključili vse naše obiske na tem dolgem potovanju, katerega pa ne bomo kmalu ali nikdar pozabili. Ob devetih zvečer istega dne smo srečni in veseli zavozili v domače dvorišče. Prevozili smo točno 66,00 milj, in na vsej tej dolgi poti nismo imeli in tudi ne videli najmanjše nezgode.
Ob zaključku si štejem v dolžnost, da se prav iskreno zahvalimo vsem, ki smo jih obiskali, za njih gostoljubno in prijazno pO' strežbo. Reči moram, da so naši slovenski rojaki, pa naj živijo ze kjer koli še tako daleč po svetu, zelo postrežljivi. Kljub temu, da se z mnogimi nismo še nikdar videl ali poznali, pa so nas vseeno prijazno in gostoljubno sprejeli ter nam postregli v vseh ozirih-Je pač to naša lepa slovenska navada!
Torej iskrena hvala vsem skupaj in Bog vas živi!
Mr. in Mrs. Geo. Panchur, sin Bob in Mrs. Frances Misley.
(KONEC)
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
CHICAGO, 111 —Dne 3. nov. je umrl v bolnišnici Frank Vidie» star 62 let, doma iz vasi Srednja Dobrava v Sloveniji. Njegov sin Frank dela v tiskarni SNPJ-Pokojni Vi^ic je živel v Chicagu okrog 35 let. Zapušča ženo Rose, rojena Pečnik, sina Franka, hčer Mi's. Colton, vnuke in več drugih sorodnikov . Bil je čla" KSKJ.
MANOR, Pa.—Društvo št. 78 SNPJ poroča, da je izgubilo v dveh mesecih kar dva člana. Dn® 20. oktobra je umrl Frank B^s-potnik, ki je bil eden izmed najstarejših Slovencev v tej okolici. Rojen je bil leta 1862 v Ravnah, okraj Litija, torej mU je bilo ob smrti 92 let, kar je za premogarja lepa, ali pravilne]' še, zelo visoka starost. V Ameriko je prišel pred 60 leti. Žen^ mu je umrla pred štirimi leti-
Živel je ves čas v Westmoreland
County, Pa. Zapušča štiri sinove in eno hčer.
Malo zakasnelo je poročilo, da je 23. avgusta umrl Joseph Respet. Tudi on je bival ves čas v tem okraju. Bil je mirnega značaja in j ako deloven. Po hodu v to deželo si je služil kruh precej ■ časa v premogovnikih, potom- pa delal za Westinghouse
Electric Corporation. Poleg teg" Svojega stalnega dela je ostah čas porabil, da je sam zgradil dve hiši, prvo pred okrog 20 let), pred par leti pa drugo. Prva žena mu je umrla pred 18 leti, drugič pa je bil poročen komaj dobrega pol leta. Star je bil 66 let-Zapušča dva sina, dve hčeri 1# ženo Amalijo, prej poročena Klučevšek.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
TAM DOLI ZA NAŠO VASJO ..
LJubljana, 19. oktobra 1954 Zadnja skupina rojakov zapustila Slovenijo
Danes smo se na železniški postaji poslovili od zadnje gru pe ameriških rojakov, 18 po šte vilu. Gosta jesenska m%la je le žala nad Ljubljano. Vremenu po dobno je bilo tudi razpoloženje Saših dragih rojakov, ki so se s težkim srcem poslavljali od svojih sorodnikov in prijateljev. Rojakinje so stiskale k sebi šopke iepih rdečih nageljev, rojaki pa So imeli zataknjene v gumbnicah —"vmes pa roženkravt in rož-Ciarin, da se boš troštal z njim" kot pravi lepa slovenska narodna pesem. Da so jim trije meseci prehitro minili, da mnogi niso utegnili obiskati niti vseh svojih sorodnikov, take so nam pripovedovali. Rojakinja Josephine Hab-janova iz Long Islanda, N. Y., nam je vsa gin jena dejala: "O, da, če bi bilo življenje za malega človeka takrat tako kot je danes v Sloveniji, potem ne bi bili mi danes izseljenci!"
In prav je povedala!
V skupini so bili tile rojaki: zakonca Cvelbar Joe s soprogo Josephino iz Sharona, Pa; zakonca Bogolin Anton in soproga tudi iz Sharona, Pa; rojakinja Frances Cvetan iz Mahoningtowna, fa., Martinčič Ana iz Parkhilla, I^a., Arh Ana iz Herminie, Pa., Prances Simončič iz Pitcairna, Pa; Mary Rozanc iz Pittsburgha, Pa., zakonca Prebilič Peter in Katarina iz Brooklyna, N. Y.
Ko sva se s tajnikom Izseljenske matice tov. Albertom Švag-Ijem poslavljala od vsakega posameznega rojaka in jim želela srečno pot, sva nazadnje pristopila k skupini štirih rojakov. "Mi smo pa sami" bečlarji! Skupaj smo prišli in skupaj odhajamo," Se oglasi eden od njih. To se bili naši fantje, res prave slovenske korenine; rojak Janez Novak iz Chicaga, 111., ki je bil prvič po 63 letih v starem kraju, potem naš pridni rojak Louis Bergant iz Adama, Wise., ki nas je večkrat obiskal na Matici, nadalje Joseph Pucel iz Cokeburgha, Pa., in pa dobrovoljni rojak Mike Pajk iz (Kalifornije. Med rojaki, ki so odhajali je bil tudi Lawrence Rep iz Cleveland, O.
Še zadnji pomenki, naročila in pozdravi za svojce v Ameriki, še Zadnji poljubi in stiski rok skozi okna vlaka, ki se je začel pomikati. Srečno pot, dragi rojaki! Ali Se še vidimo? Upajmo, da!
Skoraj zastonj dobite,
čE TAKOJ POKLIČITE, šE DOBRO OHRANJENO KUHINJSKO PEČ GRAND IZDELKA. EX 1-5255
Na postaji sem srečala tudi rojakinje Ivanke Žičkarjeve iz Beamsville, Ont. v Kanadi, ki se je prišla poslovit od rojaka Bo-golina Toneta in njegove soproge, ki je vsako leto obiščeta v Kanadi. Rojakinja Zičkarjeva je komaj pred dvema tednoma prišla v Slovenijo.
Pred kratkim pa je prišel na obisk v svoj rojstni kraj Preloka v Beli krajini tudi rojak John Novak iz Kirkland Lake v Kanadi. Slovenski izseljenski koledar 1955
Slovenski izseljenski koledar za leto 1955 je dotiskan. Prepričani smo, da bo rojakom zele ugajal, ker ima pestro vsebino in je bogato ilustriran, saj ima nad 17 slik in ilustracij. Tudi veliko obsežnejši je od »anskega koledarja. Zunanja oprema je zelo okusna. Posebnost letošnjega koledarja so zbrani članki o Slovencih izven meja Slovenije, in sicer o življenju tistih tisočih Slovencev, ki žive pod Avstrijo, Madžarsko in Italijo; druga posebnost pa so članki, na zadnjih straneh koledarja, ki so namenjeni mlademu rodu naših rojakov po svetu.
Privlačna zanimivost v koledar ju je uganka na strani 90. Med pravilnimi rešitvami bo izžrebanih sedem rojakov, ki bodo prejeli krasne nagrade. Kakšne? To boste zvedeli na zadnji strani koledarja.
Prodajo koledarjev za ZDA je letos prevzela izključno tvrdka TIVOLI IMPORTS, 6407 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio. Rojaki iz ZDA naj se zato obračajo na ta naslov. Na to tvrdko 30 bo obrnila tudi uprava Izseljenskega koledarja, ko bo delila ui nagrade za one rojake, ki bodo razpečali največ koledarjev. Te tri nagrade vsebujejo potovanje po najlepših krajih Slovenije. Omenjena tvrdka bo imela najboljši pregled nad rojaki, ki bodo naročali koledar. — Lepo (-■ozdravljeni!	Mila Šenk.
ŠVEDSKA LADJA V TURŠKIH ROKAH
Trgovinsko sodišče v Carigradu je postavilo naprodaj švedsko ladjo "Naboland." Ladja obsega 5000 ton in je lastnina družbe "Svenska Orient Linien." Aprila leta 1954 je zadela ob turško podmornico "Dumlupinar." Ta se je potopila in potegnila za seboj 81 mornarjev. Prizadete družine zahtevajo odškodnino. Tako se je vnela pravda. Sodišče zahteva od švedske družbe plačilo 1,800,000 dolarjev, sicer bo ladjo prodalo.
BENCIN NE BO VEČ LEPLJIV
Kot poroča Društvo ameriških kemikov, je motnje v avtomobilskem motorju, ki je povzroča lepljivost bencina—to je pri bencinu, ki se je delno pokvaril, ker je bil vskladiščen predolgo časa —mogoče odpraviti z novimi kemikalijami. Najmodernejše vrste bencina, ki jih izdelujejo po tako zvanem cracking procesu, vsebujejo vsaj nekaj razpadlega bencina, ki nastane, ko kemikalije, iz katerih je sestavljen navadni petrolej, razpadejo v lahke bencinske sestavine. Pri takem bencinu se zelo pogosto pojavi baker, bodisi ker ga je vsebovala že surova nafta, ali pa, ker je nastal med procesom rafiniranja nafte. Že milijonin-ka bakra v bencinu zadošča, da je kontrola nad lepljivost j o otežkočena, gumi pa se prične tvoriti, ko -pride razpadli bencin v stik z zrakom. Nove kemikalije, ki jih dodajejo bencinu, pa zabrišejo vsako sled po bakru. Najbolj v uporabi je "N. N-disalicyden 1.2 diaminopropan."
oO« "Vo^

HURIKAN HAZEL
V	Karibejskem morju se je v prvi polovici oktobra rodil huri-kan, kateremu so uradniki zveznega vremenskega urada dali ime Hazel. Ime je namreč bolj praktično kot številka. Hazel je bil letos že osmi hurikan, ki je prinesel več ali manj opustošenja na našo vzhodno obalo in deloma tudi v zaledje, in izmed vseh je bil najhujši. Nekaj časa je razsajal na morju, potem pa je dr-vil preko otoka Haiti, kjer je uničil 98 ljudi in povzročil ogromno materialno škodo. Nato je zavil severozapadno in divjal preko dižav South Carolina, North Carolina, Virginia, Maryland, Pennsylvania, New York, Delaware, New Jersey, Connecticut in Massachusetts, nato pa naprej v Ca-nado.
V	kolikor je dosedaj ugotovljeno, je bilo v tem hurikanu v Zedinjenih državah ubitih ali utopljenih 82 ljudi, v Canadi pa 65; veliko pa jih je še pogrešanih. Materialna škoda znaša več sto miUjonov dolarjev. Nekoliko po strani se je hurikan obregnil tudi ob naše glavno mesto Wash-
ington, kjer je podrl nad 300 dreves in odnesel nekaj streh.
Zanimivo je, da zvezni vremenski urad daje hurikanom ženska imena, in sicer po abecednemu redu. Tako smo letos dobili v poset sledeče; Alice, Barbara, Carol, Dolly Edna, Florence, Gilda in Hazel.
—NEW ERA, glasilo ABZ
DRUŽINA
z 2 otrokoma išče stanovanje s
4 ali 5 sobami.
Kdor ima za oddati, naj pokliče
HE 1-4761
HIŠE NAPRODAJ
EAST 173 ST. BLIZU TRANSPORT ACI JE
Hiša s 6 sobami; 3 spalnice, garaža in. dovoz. Lepa lota 40x125. Cena $10,500 z zameno druge hiše.
Za podrobnosti sc obrnite ha
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
V NAJEM
STANOVANJE S
4 SOBAMI SE ODDA V N-AJEM.
Vpraša se na 1165 East 58th Street
ENO SOBO
se odda v najem poštenemu moškemu. Si lahko kuha in ima ledenico na razpolago.
Vpraša se na 1162 EAST 60th STREET
Purane, kokoši in drugo perutnino
za
ZAHVALI DAN,
dobite v veliki izberi, živo in sveže očiščeno ter po zmerni ceni v trgovini
Lake Shore Poultry У Egg Co.
6717 ST. CLAIR AVENUE
EN 1-5134
Društveni koledar
NOVEMBRA
24.	nov., sreda—Ples Carolton kluba v S.N.D.
25.	nov., četrtek — Ples Gay Knights kluba v S.N.D.
27.	nov., sobota—Veselica društva Danica št. 11 S.D.Z. v S.N.D.
28.	nov., nedelja — Banket in proslava 60-letnice Hrvatske bratske zajednice v obeh dvoranah S.N.D.
DECEIMBRA
4. dec., sobota—V'eselica društva Spartans št. 576 S.N.P.J. v S.N.D.
QUALITY
NOVOPOROČENI PAR
dobi v najem stanovanje s 3 sobami in kopalnico. Nahaja se na )86 East 63rd Street.
Za podrobnosti pokličite HI 2-4479
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno ctivo priljubljene povesti
IVcinhee
,STOR6
New Chef Boy-Ar-Dee Pizza Pie
Is Favorite Old Italian Specialty
Long a food favorite of Italian cooks and housewives, pizza pie can now be made to perfection in any American home kitchen with the new Chef Boy-ar-dee mix. This latest addition to the Chef family is the only pizza pie mix in which the cheese is separately packaged, to sprinkle over the sauce before baking the pie. Adding the cheese to the sauce in this way gives the true classical character of a real pizza pie to this new mix. Another exclusive feature is that shortening is combined with the flour, to give just the right chewy, but tender, texture to the crust.
Besides the cheese and the four-shortening combination, the pizza pie package contains dry yeast for leavening and a gener-
ous eipht-ounce can of the specially blended Chef pizza sauce. The 15%-ounce package of mix is enough for five generous servings, whether you bake it in two nine-ounce pie pans or a big 11 by 14 inch rectangle.
Directions for making are given , on the package. Interesting variations may be made by adding mushrooms, anchovies, sliced sausage or uncooked hamburger before baking«
Perhaps the best way to serve pizza pie is right out of the pan it's bilked in. But if you v/arit to pretty it up slip the pie to your best Italian plates. A couple of pie or cake servers or turners will do the job without breaking the pizza.
5. dec., nedrja — Predstava dram, zbora Ivan Cankar v S.N.D.
5. decembra, nedelja — Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave.
11. dec., sobota—Ples Golden Gophers kluba v S.N.D.
17.	dec., petek — Božičnica Brotherhood R. R. Union Local 1055 v S.N.D.
18.	dec., sobota—Veselica Bon-navets kluba v S.N.D.
19.	decembra, nedelja—Božičnica za otroka v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
19. dec., nedelja—Božičnica Federacije S.N.P.J. v S.N.D.
19. dec., nedelja—Koncert s prizorom "Slovenski božič" priredi zbor Adria v A.J.C. na Recher Ave.
22. decembra, sreda—Božičnica Mladinskega zbora S.D.D., Waterloo Rd.
25. dec., sobota—Veselica Jolly Jesters kluba v S.N.D.
31. dec., petek—Silvestrova zabava Slov. nar. doma in Kluba društev v obeh dvoranah S.N.D.
31. decembra, petek—Silvestrova zabava Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
JANUARJA — 1955
1. jan., soDota—Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. v S.N.D.
22. januarja, sobota — Veselica društva Ložka dolina v S.N.D.
APRILA
3. aprila, 1955, nedelja — Spo-mladansld koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd.
MAJA
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
Please Save This List
ESTABLISHED — USTANOVLJENI 1922
MIHALJEYICH BROS. COMPANY
6424 St. Clair Avenue Cleveland 3^ Ohio
HEnderson 1-6152
Molimo Shranite
Ovi Cijenik
From the Magazine of Dalmalia Import-Export (Mr. Branko Petric), we are now sending the following packages, fully prepaid to the last Post Office or Station.
All packages are packed in Trieste and are fully insured.
Package E-1 —$16.00
10 lbs. Best Rice 10 lbs. Pure Cane Sugar 6 lbs. Coffee 5 lbs. Lard 5 lbs. Spaghetti
5	lbs. Laundry Soap
Package E-2 — $18.50
10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee
5	lbs. Bakalar
2 lit. Olive Oil Vi lb. Pepper
Package E-3 — $15.50
10 lbs. White Flour 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee
5 pkgs. Noodle Soup 1 lit. Olive Oil
Package E-4 —$16.00
10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice G lbs. Coffee
5	pkgs. Noodle Soup 1 lit. Olive Oil
Package E-5 —$15.50
10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee 5 lbs. Lard
5 lbs. Laundry Soap 5 pkgs. Noodle Soup
Package E 6 — $14.50
10 lbs.	Spaghetti
10 lbs.	Sugar
10 lbs.	Rice
5	lbs. Coffee
1 lit. Olive Oil Vi lb. Pepper
Package E-7 —$16.00
20 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee
1 lb. Chocolate 1 №. Ceylon Tea 1 lb. Cocoa
Package E-8 — $13.00
5 lbs. Laundry Soap 5 lbs. Spaghetti 5 lbs. Sugar 5 lbs. Lard 5 lbs. Rice 5 lbs. Coffee
Package E-9 — $26.50
20 lbs. Sugar 10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Bakalar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 4 lit. Olive Oil
Package E-10—$22.50
20 lbs. White Flour 10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 10 lbs. Lard 6 lbs. Coffee
5	pkgs. Noodle Soup
Package E-11—$21.50
20 lbs. White Flour 20 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee 5 lbs. Lard
5	lbs. Laundry Soap 'a lb. Ceylon Tea
Package E-12—$27.50
37 lbs. Can of Lard 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee
5 lbs. Spaghetti 5 lbs. Laundry Soap
5	pkgs. Noodle Soup
Package E-13—$17.50
22 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee
2	lbs. Chocolate
1	lb. Ceylon Tea Va lb. Pepper
Package E-14—$14.50
10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 4 lbs. Lard
4	lbs. Laundry Soap
5	pkgs. Noodle Soup
Package E-15—$10.00
10 lbs. Sugar
5	lbs. Rice
3	lbs. Coffee
2	lbs. Lard
2 lbs. Laundry Soap % lb. Pepper
Package E-16—$14.50
6	lbs. Coffee
7	lbs. Sugar
8	lbs. Rice '/4	lb. Pepper ¥2	lb. Ceylon Tea
1 lb. Chocolate 6 pkgs. Noodle Soup
Package E-17—$15.00
5 lbs. Coffee 5 lbs. Bakalar 5 lbs. Sugar 5 lbs. Rice 1 lit. Olive Oil
4	lb. Pepper 'A lb. Ceylon Tea
If you want to make your own package, use- the following price list:
Best White Flour.........per lb.	$ .12
Best Quality Rice......... per lb.	.16
Best Quality Spaghetti or
Macaroni............per lb.	.16
Pure Cane Sugar......... per lb.	.12
Red Beans ............. per lb.	.20
Best Quality Lentils (Socivo) per lb.	.20
Best Quality Barley (Ježam) per lb.	.15
Best Quality Farina........per Љ.	.20
Noodle Soup per pkg.	.16
Raisins...............per pkg.	.25
Franks Chicory...........per lb.	.60
Santos Coffee No. 1 quality per lb.	.95
Mynas Coffee best quality per lb.	.85
Pure Lard ..............per lb.	.35
Pure Olive Oil............per lit.	1.20
Best Salami Gavrilovich Style per lb.	1.25
Smoked Loins (Panceta) . . per lb.	.75
Smoked Bacon............per lb.	.65
Best Quality Bakalar.......per lb.	.60
Permesan Italian Cheese . per lb.	1.25
Black Ceylon Tea ........ per lb.	1.25
Pure Vanilla per 10 sticks	1.20
Black Pepper (Zrno) ......per lb.	1.90
Cinnamon (Cimet u prahu) per '/2 lb.	1.00
Salmon in cans ..........per can	.65
Powder Milk.............per lb.	.75
Chocolate...............per lb.	.75
Cocoa .................per lb.	.75
Laundry Soap ............per lb.	.25
Toilet Soap ............per cake	.15
When you use special price list, please add following amounts: To 20 lbs. package $2.50; 30 lbs. package $3.00; 40 lbs. package $3.50; 60 lbs. package $5.00; 80 lbs. package $6.00.
I .....I..... ■ '	'	' '
SPECIAL SINGLE PACKAGES
100 lbs. Besi Quality FLOUR ............. $11.50
100 lbs. Best CORN FLOUR ________ $11,00
37 lbs. Can of PURE LARD ............$12.90
11 lbs. Can of COOKED HAM ___________ $15.00
10 lit. OLIVE OIL ______________________________$14.50
5 lit. OLIVE OIL ....................................$ 7.50
50 lbs. CORN FLOUR ............$ 6.25
SPECIAL PURE WOOLENS for Men's or Ladies' Coats, Overcoats and Suits with all necessary Linings, Buttons, Zippers and Thread—ЗУг yards to each order, fully prepaid — only $32.00
New Singer Sewing Machine No. 239 $148.00 New Singer Sewing Machine No. 233
(Both of these Machines are delivered without any extra charge)
Philips Radio Rimlock BI 210 A :.......
Model BI 520A with Magic Eye
$155.00
German Blaupunkt Radio Lima . Blaupunkt Superior Model
Kappch Austrian Model Favorit
Bicycles "Stryria" Model ........
Luxus-Fahrrad Steyr or Puch...........
Trieste Cottur (Children's)
Dallape World Famous Accordions
Model 917 Organtone Model 945 140 Bassi Cromatiche Model 992 120 Bassi
$53.00 $85.00
-$60.00 $68.00
$49.00
Philips Model BI 420A Large Size -------------$67.00
Philips Model LI 422 AB with Battery . - $70.00
Blaupunkt Model Nairobi Blaupunkt Model Record
Kapsch Model Prominent
$79.00 $52.00
$59.00
$39.00 $49.00 $29.00
$292.00 $403.00 $422.00
Markenrad Steyr or Puch Models........ $46.00
Sportrad Model S60 Steyr
Sport Cottur Model (Adults).
$52.00 $46.50
Organtone Model 120 Bassi ............ $369.00
Cromatiche Model 953 120 Bassi . $317.00 Cromatiche Model 993 140 Bassi............ $430.00
(To all Models add $15.00 for Accordion Carrying Box)
Electric Stove, two burners	$ 33.50
Electric Stove with three burners .....$ 45.00
Electric Roasting Oven and 3 burners $115.00
Electric Ironer Model PL 242344 Electric Ironer Model PL 242830
Olivetti Typewriter (Portable) ______
Case extra
$11.50 $15.00
"$92.00 $11.00
Regular Cooking and Roasting Stove for Wood or Coal with special water heater . $ 55.00 Large Model No. 101 Zoppas $99.00 and $110.00
Hoover Washing Machine with wringer $145.00 G. E. Vaccum Cleaners	$89.00 and $109.00
Olivetti Studio Typewriter No. 44 Case extra ...........................
$138.00 $ 11.00
stranj '
ENAKOPRAVNOST
France Magajna
Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih
(Nadaljevanje)
Dr. Francelj me je takoj spoznal. Prijela sva se za desnici in pumpala gor in dol tri minute dolgo.
"No, kaj mi boš povedal novega, ti vremski kanom?" je vprašal dr. Francelj veselo.
"Nič dobrega, doktor zdravnik," sem rekel spoštljivo. "Hudo sem bolan."
"Me zelo veseli, da le ni hujšega! Gotovo imaš prhljaj na glavi. Poznam že take tiče. Kar tukajle sedi, da se nekoliko pomeniva. Kje je pa tvoj brat?"
"V umobolnici je na Studencu."
Dr. Francelj se je zresnil.
"To je zares žalostno," je reke).
"Seveda je žalostno," sem potrdil, "če pomislimo, da mora hoditi celo uro, preden pride do prve kavarne!"
Turobno sva gledala čez strehe sosednjih hiš. Ves presunjen vzame dr. Francelj škatlico mo-ravk iz žepa in mi ponudi eno.
"Torej, kaj ti je?" je vprašal, ko je videl, da sem že dvakrat puhnil v zrak.
"Preden nadaljujeva," sem rekel previdno, "bi ti rad omenil, če ne boš hud, da sem tvoj zelo oddaljeni sorodnik, čeprav sva zdajle tako blizu. Ko bi mi po pomoti takole zapisal ciankalij ali kako drugo podobno pomirjevalno sredstvo, moraš vedeti, da ne bog po meni ničesar podedoval."
"Dobro, dobro; mar je meni za tisto tvojo beračijo. Zdaj mi lepo razloži, kaj te vse boli in kje te najbolj boli!"
"V prsih me boli, na hrbtu me boli, na strani me boli, na nogah me boli—najhujše bolečine pa čutim tukaj v Postojni."
"Presneta reč, fant, nevarna stvar bo. Tvojih bolezni je že kar lepa zbirka. Lahko bi jo prodal kakemu medicinskemu muzeju. Začniva od kraja. Kaj imaš na nogah?"
"Gojzarice; brat mi jih je bil podaril!"
"Ne, kaj te boli, to mi povej."
Zavihal sem si hlačnico do kolena in mu pokazal križkražaste
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
Doctor's Prescriptions Filled
For European Countries GEORGE EISELE
PHARMACIST • For highest quality and lowest prices on prescriptions, vitamins and drugs. ■ 176 W, ADAMS ST. Phone: FRanklin 2-8935
BUSINESS OPPORTUNITY
For Sale — By Owner —TAVERN Near Loop location at 20 S. Canal. Fully equipped. Long established. Good business and location. Must sell due to age. Good location for the right party. Must see to appreciate a real bargain. — 20 S. Canal.
ANdover 3-8481
REAL ESTATE
NORTH SIDE — 4I/Ž rooms. 2 bedrooms, gas heat, near parochial, public schools.:,— Total price $10,750. Sacrificing for quick sale. Board approval.
AMbassador 2-6663
poti nabreklih žil na golenici. Dr. Francelj je samo pokimal in rekel suho:
"Vene varikpze."
"Koze? Kakšne koze? Naj kdo drugi varje koze in ne jaz! In, oprosti mi, meni je ime Frane in ne Vene."
"Dobro, dobro — saj soglašam." Dr. Francelj me je gledal malo postrani. "Pojdi na derma-tološki oddelek ljubljanske klinike, pa ti bodo tiste nabreMine hitro popravili. Nadaljujva! Kaj te še vznemirja?"
"Tukaj na desni strani me hudo zbada."
, "Hummm!" je dejal dr. Francelj. "Ует že vnaprej, kaj. bi utegnilo biti. Vnetje zarebnice. Plevriti pravimo temu. Zavratna bolezen."
"Ali misliš otrpnjenje tilnika?" sem vprašal prestrašeno.
"Ne, ne; napačno me razumeš. Hotel sem reči le, da so bolečine, ki izhajajo iz vnetja zare-brnice, zelo zahrbtne."
"Zahrbtne?" sem vprašal boječe, ker sem se bal, da bi ga ne užalil. "Ko sem hodil še v ljudsko šolo, smo imeli učitelja, ki je znal z levico dobro vihteti leskov-ko. Takrat sem mnogokrat občutil zahrbtne bolečine, pozneje pa ne več."
Dr. Francelj je prišel v zadrego. "Veš," je rekel po kratkem, pa temeljitem premisleku, "da ne bo med nama neprijetnih nesporazumov, bo dobro, če se sle-češ iz srajce, da vidimo na lastne oči, kaj da je."
(Morda ste opazili: poleg kraljev, cesarjev in urednikov so tudi zdravniki, ki sami sebe naziva jo z "mi.")
Slekel sem se iz srajce in mu jo pomolil. Z očmi rojenega este-ta jo je pregledal in vrgel v kot. "Malce bolj čista bi lahko bila," je zamrmral. In potem je ukazal odločno:
"Pomakni se bliže k oknu in molči nekaj časa."
Nekoliko minut me je otipaval ' КШб^ШеШг telička. Potem je pritisnil uho na moja junaška prsa in se globoko zamislil.
"To brkljanje v tvoji notranjosti mi prav nič ne ugaja/' je dejal, ko je pretekla minuta,
"Saj tudi meni ne," sem soglašal. "Pa so mi rekli v restavraciji, da ne bo kosila pred dvanajsto."
"Pa tudi na srcu si bolan," je rekel, ne da bi se zmenil za moje besede. "Moral boš vzeti v lekarni valerijano."
"Valerijano? Saj je niti ne poznam. Ali je morda tista belo oblečena, ki meša praške? Pa moja žena?"
"Ali ti nisem že prej rekel, da molči!" mi je dr. Francelj segel v besedo. In nič prijazen ni bil videti. "Če nočeš valerijane, boš pa vzel baldrijanove kapljice. Bom ti že zapisal."
Potem me je začel znova mi-kastiti. Premaknil se je za sto in
NATION Al..
O V M « I Ir
osemdeset stopinj okoli mene in pritisnil uho na moj hrbet. Začel sem migati z l ameni.
"Zdi se mi, da imaš tudi živce razdrapane, drugače ne bi tako privzdigoval ramen."
"Nak," sem rekel, "ko bi ne miela tvoja brada tako ostro na-brušenih kocin, bi bil bolj miren."
Gledal me je strmo in mi začel dajati razna navodila. Ukazal mi je, naj diham zelo globoko, potem naj diham bolj počasi in končno naj vsaj za pet minut preneham dihati. Ko mu je bilo dovolj, je odstopil in rekel: "Ja!"
Zdaj sem vedel, da je moja usoda zapečatena. Z obupnimi očmi sem ga gledal kakor oče, ko izve, da mu je žena povila trojčke.
"Veš, dečko moj, nič ni dobro urejeno v tvoji notrajnosti. Povej mi, ali si meriš kdaj toploto?"
"Zadnjih dvajset let vsak dan trikrat."
"Pravilno. In kaj kaže,toplomer?"
"Vsak dan 37 stopinj mrzlice v senci."
Od grozne novice je dr. Francelj kar onemel. Dolgo je molčal in gledal v knjigo receptov. Potem sva začela strokoven pogovor. Ker je medicina tudi meni otroška igrača, se je najin pogovor iztekal kar najlepše.
"Poslušaj me, France! Vem, da si junak in da boš prenesel
odkrite besede. Nič ne bova hodila po ovinkih. Ti imaš vnetje zarebi'ne mrene. To je opasna bolezen in, če se ne boš pravilno zdravil, te bo spravila v prerani grob. Če ne takoj, pa čez petdeset ali šestdeset let. Zelo, zelo je potrebno, da ti predpišem dolgo in pošteno kuro."
"Seglašam," sem dejal in si radostno mel roke. "Kuretino imam zmeraj rad, tudi v petek. Samo," obupno sem sklonil glave, "kje pa naj dobim kuro, ki bi bila dolga in poštena? Kar jih imam doma, so vse kratke in vse brez izjeme uhajajo na sosedov vrt in brez dovoljenja cefrajo njegovo solato. Tudi iz nravstvenega vidika gledano, so moje kure vse prej kot poštene. Jaz mislim, da bi bilo bolje, da mi zapiše? kako dolgo in debelo kuro."
"Daj no, da ti pojasnim. Kura v medicini ni nikaka kokoš. Saj tega izraza sploh ne pišemo s črko "k" marveč s črko "c."—Vzel je svinčnik in zapisal na rob časopisa besedico "cura." Takoj se mi je posvetilo v glavi.
"Ah! Zdaj šele razumem! Ti bi mi rad predpisal za zdravljenje dolgo in pošteno euro, ki bi jo morda utegnil dobiti iz kakega kraja Bosne. Saj se ne protivim temu, ljuba duša, ali kaj bo rekla moja žena?"
"Če ne boš nehal govoriti, te bom brcnil na cesto!" Prav brez
vzroka, se je dr. Francelj razhu-dil. Navadno ni tak, navadno je miren človek.
"Poslušaj me zdaj! Tega tvojega žlobudranja sem Ze sit. Ako hočeš biti zopet zdrav in človek med ljudmi, se boš zdravil tako, kakor bom jaz.ukazal, če nočeš, vzemi svojo sracjo in pojdi!"
"Pomiri se, Francelj, saj sva v žlahti," sem rekel skesano.
"Torej, teden ali dva si boš barval hrbet z jodom, da bo lepo ogorel in ne tak kakor kisla sirotka. Za to delo se lahko pogodiš s kakim pleskarjem."
"Dobro," sem pokimal pohlevne.
"Potem boš moral vsak dan jemati apno."
"Klajno apno?"
"Nak. Druge sorte apno. Ti bom že zapisal."
"Bom."
"Nadalje moraš v večji množini uživati železo."
"Aha, železo! Naš kovač ima staro nakovalo, ki mi ga bo rad odstopil."
"Ne! Nakovala ne smeš pojesti, ker je pretežko za želodec. Ne smeš pojesti niti kovaškega meha, ker povzroča vetrove."
"Dobro, ne bom. Ali naj pojem tu pa tam kak čevljarski že-belj?"
"Ne bo treba. Apno in železo boš dobil pri mojem bratu v lekarni. Bom že zapisal."
ZAHVALNI DAN
bo v četrtek,
25. novembra
Naročite si purana ali perutnino za obed že sedaj! Imeli bomo za praznike popolno zalogo svežih kokoši, puranov, rac in razne druge perutnine—žive ali sveže očiščene. Imamo tudi na kose zrezane kokoši, da si lahko izberete le gotove kose, katere imate naj raj. Prijazna postrežba—cene zmerne.
EUCLID POULTRY
549 East 185th Street
KE 1-8187
JERRY PETKOVŠEK, lastnik
Home on the RanQe
This was a nice place. A family of hard-working ranch people called it home ... until one afternoon when a roaring range fire took their grass, their home, their -livestock—everything.
This is a well-known scene in America. Too well known. Each year range fires race over thousands of acres . . . burning grain and feed ... killing livestock... destroying farms.
Can t something be done to stop range fires? Yes... but it's strictly up to you. Because 9 out of 10 range fires are started by carelessness. . . your carelessness and your neighbor's.
Won t you make yourself a solemn promise to be careful this year? Be careful with matches, smokes, campfires, rubbish and clearing fires, any fire. It s important for all of us. And it's up to you.
R«p*af offer me-
I WILL BE CAREFUL!
Only YOU can
PREVENT RANGE FIRES!
like other American business firms, we believe that business has a responsibility to contribute to the public welfare. This odvertlsement is therefor sponsored in cooperation with The Advertising Council and U. S. and State Forest Services by:
ENAKOPRAVNOST
Dr. Francelj skrbi zmeraj za svojega brata.
Potem mi je da nadaljnja bolj splošna navodila.
"Odslej glej, da boš živel pošteno. (Sklenil sem, da ne bom več kradel). Pri delu se čuvaj. Ne smeš se pretegniti! (Pokimal sem z velikim navdušenjem.) Ne smeš piti alkoholnih pijač! (Tukaj so se mi roke ohlapno pobesi-le proti tlom). Kadi bolj malo! (Opazil sem, da je bil zaskrbljen, ko sem mu med razgovorom potegnil že tretjo moravko iz škatlice.) Tako, zdaj sva pa končala." Obrnil se je k pultu in za-če] pisati čudne čačke v zvezek. Pustil sem ga pri tem delu v miru in se oblekel.
"Na!" je rekel in se zasukal na stolu. Mahal je s podolgovatim listkom po zraku, da se bo črnilo čim prej posušilo. "Tukaj je vse zapisano, kar potrebuješ. Če to ne bo zaleglo, pridi znova, da ti zapišem močnejša zdravila. Dobiš pa vse pri mojem bratu v lekarni."
Vzel sem listek in se ozrl v zrcalo. Zadovoljen, da sem še tako lep, kot sem bil lani, sem podal roko doktorju zdravniku.
"Ostani mi zdrav, doktor Francelj. Pozdravi v mojem imenu vse strice in tete, vse znance in vse tiste paciente, ki so še danes živi!"
Med toplim in prisrčnim kla-njanjem sem se previdno pomikal proti vratom in ko sem že prijel za kljuko, se domislim nečesa.
"Francelj, pa račun! Viš vraga ! kmalu bi pozabil. Koliko sem ti pa dolžan. Francelj ?"
Dr. Francelj se je globoko oddahnil.
"Aha, račun," je dejal, kakor da ne bi o taki stvari še nikoli čul. "Saj res, račun. No, to bo le malenkost." Vzel je svinčnik in začel risati na papir nekake alge-brične formule.
"Spomni se, Francelj, da sva v zlahti," sem oprezno omenil.
"Vem, vem—saj prav zato gre. Na žlahto se največ zanesem. Nove in neznane paciente imam posebno rad. So dobri ljudje in vsak ima kako klobaso V mi vice zlega. Njim ne dajem cekarju. Nikoli mi niso prizadeli moravk in jim zato pri računu prizanašam. Poglavitne dohodke imam od žlahte."
Povedal mi je račun in moja
mrzlica se je s sedemintridesete
stopinje pomaknila na šestintrideseto.. Zeblo me je, ko sem odhajal. Zares dobro znamenje!
Vesele volje sem odšel naravnost na postojnsko rotundo gledat, kdaj bo odplul parnik v Vreme.
(Dalje prlhodnJiC)
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umri naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat

FRANK SAJN
Zatisnil je svoje mile oči dne 14. oktobra 1954.
Pogreb se je vršil dne 16. oktobra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Rd. ter od tam po opravljeni sv. maši zaduš-nici na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen dne 15. decembra 1880 leta v Knežaku pri Št. Petru na Krasu.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njegovi duši.
Dalje hvale vsem, ki so dali avtomobile v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na miro-dvor.
Hvala čst. duhovnom za opravljene cerkvene obrede in mašo-zadušnico, kakor tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno oskrbo pogreba.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni. Odšel si tja, kjer ni skrbi in bolečin, tja, kjer vlada večni mir. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo, vsaj si bil vedno dober in skrben za nas vse. Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška svobodna zemlja!
Žalujoči:
MARY, soproga FRANK R., sin MARY J. BROWN, hči ROBERT BROWN, zet in tri vnukinje
V stari domovini zapušča sestro ANTONIJO DELOST in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 23. novembra 1954.