[ffigcritos NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKZ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. NAŠ GLAS, 5-7. FEBRUAR 1990 IZ NAŠIH OBČIN Bivši podpredsednik Kerin o delu sveta Stranke slovenske pomladi v neformalni koaliciji Reforma komunalnega sistema oz. uvedba lokalne samouprave je v nove (stare) občine vnesla vrsto sprememb. Med drugim so skupščine kot zakonodajne organe nadomestili občinski sveti, seje pa odslej vodijo predsedniki občinskih svetov ob pomoči podpredsednika (lahko jih je tudi več) in sekretarja sveta. Krški občinski svetniki so v statutu občine, ki je bil sprejet zelo pozno, določili, da najvišjemu organu odločanja v občini predseduje predsednik občinskega sveta, ki predstavlja, sklicuje in vodi seje sveta. V skladu z določili začasnega statutarnega akta so občinski svetniki v maju lanskega leta poskušali imenovati predsednika in podpredsednika občinskega sveta, vendar jim je to zaradi različnih strankarskih interesov uspelo le deloma. Noben od kandidatov za predsednika ni dobil potrebne večine glasov, to pa je uspelo Robertu Kerinu (LDS), ki je bil imenovan za podpredsednika občinskega sveta in mu predsedoval vse do 13. seje pretekli teden. Na zadnji seji občinskega sveta občine Krško je podpredsednik Kerin odstopil s funkcije podpredsednika. Kakšen je vzrok za to odločitev? Robert Kerin: "Po skoraj enem letu dela kot podpredsednik občinskega sveta sem ugotovil, da ni mogoče voditi tako velikega občinskega sveta, ki ima pred seboj ogromno obveznosti. To je prevelik zalogaj za enega človeka in menim, da bi občinski svet moral imeti sekretariat sveta, kjer bi ob sekretarju delal še pravnik in najmanj ena administratorka. Dejstvo je namreč, da bo moral ta svet revidirati akte za nazaj oz. tiste, ki jih je sprejela skupščina. S svojim odstopom sem želel pospešiti aktivnosti za čimprejšnje imenovanje in izvolitev vodstva občinskega sveta. To se je tudi zgodilo." V nadaljevanju seje si se tudi sam potegoval za funkcijo predsednika, vendar ti ni uspelo. Kako komentiraš izid volitev za predsednika in podpredsednika? "Svetniška skupina LDS me je kandidirala za predsednika sveta, večinske podpore pa nisem dobil, kar je tudi normalno. Pred- j0$Č0**« sednik in podpredsednik prihajata iz strank slovenske pomladi, ki imajo v občinskem svetu večino. Na mojo neizvolitev ni vplivalo moje dosedanje delo, ampak predvsem politična usmerjenost. Vendar moram poudariti, da sem z županom in občinsko upravo dobro sodeloval, vendar je bilo tega sodelovanja premalo." Kako ocenjuješ dosedanje delo občinskega sveta? "Krški občinski svet je preveč moči in energije usmeril v strankarsko tekmovanje, premalo pa v konstruktivno delo za dobrobit občine. Občinski svet bi moral reševati konkretne, življenjske probleme, ki jih ne manjka. Lansko leto smo sprejeli samo statut občine Krško, proračun in nekaj prostorskih odlokov." Ali obstaja v 31-članskem občinskem svetu kakršna koli koalicija, kajti večkrat je bilo opaziti kar različne volilne rezultate? Odgovor na članek "Dobro vprašanje na nepravem naslovu (Nismo vprašali časopisa in novinarjev!) _____________(Naš glas št. 4, 1.2.1996) Naj bo tudi meni dovoljeno odgovoriti na dogajanje okrog vprašanja, ki je, ali pa tudi ne, romalo na nepravi naslov. Najprej. Svetnik g. Žigante ni zastavil nobenega vprašanja v zvezi z odhodom sedežev podjetij iz občine Krško, je bil pa tisti, ki je v novinarju izzval zapis določenih stavkov, ki so pripeljali do dvomov in vprašanj. Kjub temu pa se mu kot sekretar Občinskega sveta, ki po službeni dolžnosti skrbim, da svetniki dobijo odgovore na vprašanja, zahvaljujem, saj je v članku, v prejšnji številki Našega glasa, delno odgovoril na svetniško vprašanje. Žal pa moram g. Žiganteju in tudi nekaterim drugim odgovoriti, da kot sekretar Občinskega sveta ne vem in ne morem vedeti, kaj se mota po enaintridesetih svetniških glavah, in če bi se pripetilo, da bi vsakemu vsaj delno ustregel, bi bilo to naravnost čudovito. Tako pa se moram nasloniti predvsem na izrečene besede oz. razpravo in tako je bilo tudi v primeru zastavljenega vprašanja svetnika g. Antona Serbca, ki je vprašanje o podjetjih, o katerih se še vedno odloča v Krškem, zastavil v smislu: "... kdo pa je to tako korajžno napisal in od kod mu takšni podatki ... ". Ker se je zadeva zapisala v Našem glasu, sem povprašal seveda njih in njihovega novinarja. Ali je zato vprašanje potovalo na nepravi naslov, ne upam trditi, z gotovostjo pa trdim, da je naslovov, na katere bi morda še lahko poslal zastavljeno vprašanje v Krškem, Posavju in Sloveniji še kar nekaj. Kar pa se tiče trditve g. Žigante-ja, da sekretar Občinskega sveta še ni dojel, kaj je njegovo delo, ker bi s tem opravičil svoje delovno mesto, pa moram odgovoriti, da sem v zadnjih trinajstih mesecih vendarle skrbel za administrativno in predvsem strokovno pomoč Občinskemu svetu (za kar lahko g. Žigante dobi odgovor v lastni svetniški skupini), vsem delujočim komisijam, odborom, kolegiju in delno tudi delovni skupini in še komu, kolikor je pač bilo v moji moči. Če se to zdi komu premalo ali nič je to pač njegova presoja, sam pa vendarle vem, da sem kot sekretar že zdavnaj dojel svoje dolžnosti. Kljub temu pa na tem mestu izjavljam, da se želim truditi še bolj, vendar ne sam, ampak skupaj z ostalimi soudeleženimi. Le skupaj in le naprej! Tomaž Petan "V občinskem svetu v bistvu ne obstaja nobena koalicija, ki bi bila transparentna. Pri sprejemanju pomembnejših odločitev, kot je statut, proračun ali izvolitev predsednika in podpredsednika sveta, pa se je pokazala neformalna koalicija, ki jo sestavljajo SKD, SLS in SDSS." Kakšna je perspektiva krškega občinskega sveta? "Perspektiva je, vendar pa je vse odvisno od neformalne koalicije, ki se je potrdila. Od manjšine je zelo malo odvisno, saj smo v demokraciji. Osebno se bom vsekakor potrudil, da se bo občinski svet dotaknil tistih stvari, ki zanimajo ljudi v Krškem." Še eno osebno vprašanje. Slišijo se govorice, da je bil Robert Kerin pred kratkim vpleten v nečedne posle, da je bil ujet, zaprt ... Kako ti to komentiraš? "Vesel sem, da si me to vprašal, kajti tako sem dobil možnost, da o tem lahko spregovorim tudi na javnem mestu. Robert Kerin nima nobenih sumljivih poslov, ni bil zaprt, nikjer ga niso ujeli in nima nobenih stikov s policijo, niti letos, lani in nasploh. Nisem bil kazensko preganjan in nisem v nobenem kazenskem postopku. Te govorice so prišle zagotovo s strani mojih političnih nasprotnikov oz. so nastale na politični osnovi. Z veseljem pa so jih širili tisti, ki so nevoščljivi, predvsem nam mladim." Se je volilni golaž začel? "Vsekakor." (Galex) 13. seja OS Krško Novo vodstvo Krško, 30. januarja - Na 13. seji krškega občinskega sveta je na samem začetku s funkcije podpredsednika (predsedujočega) odstopil svetnik Robert Kerin. Do izvolitve novega predsednika in podpredsednika je sejo vodil najstarejši svetnik Branimir Vodopi-vec. Svetniki so na začetku obravnavali poročilo nadzornega odbora, podanega na prejšnji seji, in mnenje občinske uprave nad ugotovitvami nadzornega odbora. Po poročilu o izgradnji neprofitnih stanovanj je občinski svet sprejel sklep o najetju dolgoročnega posojila v višini 420.000 DEM, ki ga skleneta Občina Krško kot kreditoda-jalec in podjetje IR inženiring d.o.o. kot kreditojemalec za namen izgradnje neprofitnih stanovanj. V nadaljevanju so svetniki imenovali in izvolili novo vodstvo občinskega sveta, in sicer za predsednika Franca Bogoviča (SLS) in za podpredsednika Stanislava Dvorska (SDSS). Občinski svet je sprejel sklep o izdaji soglasja k imenovanju prof. Draga Gradiška za ravnatelja Glasbene šole Krško. Svetniki so sprejeli tudi predlog odloka o začasnem financiranju proračuna občine Krško za leto 1996, osnutek odloka o plakatiranju pa so obravnavali le kot delovno gradivo. (Galex) Srečanje županov Brežic in Samobora Samobor, januarja - Brežiški župan Jože Avšič se je s sodelavci pred dnevi mudil pri županu (gradonačelniku) Samobora Bedeniči-ču. Sogovornika sta izrazila obojestransko pripravljenost za obnovitev stikov in skupne akcije na različnih področjih življenja in dela. Še posebej pa sta izrazila podporo tistim akcijam, ki pomenijo obojestransko korist občanom z obeh strani meje. Dala sta tudi pobudo za podpis listine o sodelovanju in prijateljstvu obeh občin. (Galex) ODGRNJENA ZAVESA Seja s humorističnimi vložki. Zadnjo sejo krškega občinskega sveta je po odstopu podpredsednika Roberta Kerina do izvolitve novega vodstva sveta vodil najstarejši svetnik Branimir Vodopivec, ki je po posameznih razpravah svetnikov "spustil" tudi kakšno povsem neprimerno razlago ter tako večkrat popestril dogajanje na seji. Na večini svetniških obrazov je bilo opaziti smeh in dobro voljo. Stanovanjski sektor mu ni všeč. Branimirju Vodopivcu namreč, ki je kar ostro nasprotoval sklepu občinskega sveta o najetju dolgoročnega posojila podjetja IR inženiring d.o.o. Omenjenega sklepa se je najstarejši svetnik otepal kot hudič križa, saj po Branimirjevem mnenju ljudem, ki bodo prejeli kredit, ni zaupati. Ob sprejetju sklepa, kar se je tudi kasneje zgodilo, pa mora predsedujoči seje (v tem primeru gospod Vodopivec) sklep tudi podpisati. "Bom ga že podpisal, vendar ne rad," je povedal Branimir Vodopivec. Soljenje pameti. Sevniški občinski svetnik (ime zaenkrat ostaja še neznanka) se je na zadnji seji občinskega sveta kar nekoliko razburil ob nenehnem razpravljanju enega od svetnikov Janševe stranke. "Kaj nam bo ta pamet solil, ko pa ob osamosvojitvi Slovenije še registrskih tablic ni hotel plačati," je bilo slišati. Vseeno pa nam zaenkrat kaj več o soljenju in registrskih tablicah ni uspelo izvedeti. Pobuda svetniške skupine ZLSD Sodelovanje občine v meddržavnem sporazumu Krško, februarja - Svetniška skupina ZLSD je na zadnji seji krškega občinskega sveta dala pobudo, da mora matična občina aktivno sodelovati pri pripravi, usklajevanju in sprejemu medržavnega sporazuma o Jedrski elektrarni Krško, kajti trenutno že potekajo pogovori med državnimi organi Slovenije in Hrvaške o trajni ureditvi medsebojnih odnosov. Občina Krško mora sodelovati na slovenski strani pri formuliranju nekaterih, za prebivalce občine in Posavja bistvenih elementov sporazuma. To je zagotovitev varnega obratovanja elektrarne, problematika nizko-, srednje- in visokoradioaktivnih odpadkov, proces zapiranja elektrarne, zagotovitev trajne in od obeh lastnikov priznane rente ter soodločanje pri zadevah obratovanja, zapiranja in dekomisije. Zato svetniška skupina ZLSD predlaga, da se navedena tematika čim prej uvrsti na sejo občinskega sveta po predhodni pripravi ustreznega gradiva s strani župana in občinske uprave. (Galex) 15, seja OS Sevnica Sevnica, 31. januarja - Sevniški občinski svetniki so opravili 15. redno sejo občinskega sveta, na kateri so obravnavali poročilo nadzornega odbora o delu v lanskem letu, potrdili pilotski projekt razkuževanja vode z UV žarki, predlog druge obravnave odloka o pogojih za dobavo in odjem vode v občini Sevnica, predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti stavbnega zemljišča v občini za lansko leto. Sprejeli so tudi statut sklada stavbnih zemljišč. Veliko je bilo govora o problematiki plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Svetniki so spregovoriti tudi o letošnjih volitvah v svete krajevnih skupnosti, imenovali projektni svet CRPOV Kal-Kladje-Osredek in sprejeli sklep o ukinitvi javnega dobra. Ob koncu seje je razprava stekla tudi o poročilu o delu sevniške občinske uprave v lanskem letu in o osnutku letošnjega proračuna občine Sevnica. (Gatex) DOLENJSKA BANKA v Posavju ek$pozttura agenata ekspozitura Brežice Krško Sevnica Videm-Krško k. Cesta jtrvih borcev 42 C.K.Z:135u trg svobodi' Kolodvorska ulica 1 teh 61 -442 h-l:22-37S tel: 41-681 tel: 22-762 ekspoziture poslujejo ob delavnikih od 8. - 18., ob sobotah od 8. -12.; agencije poslujejo vsak delavnik od 8. -12. in od 14.-16.30. GOSPODARSTVO NAS GLAS, S - 7. FEBRUAR 1996 © OBMOČNE OBRTNE I ZBORNICE POSAVJA Zbor obrtnikov OOZ Sevnica Območna obrtna zbornica Sevnica v skladu z določili Statuta OOZ Sevnica in na osnovi sklepa Izvršilnega odbora 002 Sevnica sklicuje zbor obrtnikov OOZ Sevnica, ki bo v soboto, 10. februarja, ob 9. uri v kulturni dvorani Gasilskega doma v Sevnici. Beseda bo tekla o problemih s področja obrti, ki trenutno tarejo samostojne podjetnike, o izvajanju obrtnega zakona in izdaji obrtnih dovoljenj, izvajanju zakona o prevozih v cestnem prometu in o pridobivanju dovolilnic za prevoze v cestnem prometu, o izobraževanju, davčni problematiki, dopolnilnem pokojninskem zavaravovanju, kreditiranju razvoja obrti in o drugih zadevah, ki jih bodo udeleženci zbora predlagali. Seminar sekcije za elel&rodejavnost Sekcija elektrodejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije organizira dvodnevni seminar, ki se bo pričel v soboto, 9. marca, v hotelu Atomske toplice v Podčetrtku. Na seminarju bodo obravnavane naslednje teme: varstvo strojev in naprav CE, znak, delovna razmerja, predpisi s področja električnih naprav, uvajanje sistema kakovosti (ISO 9000), novosti v zunanji trgovini za leto 1996. Kotizacije za seminar ni. Prijave za seminar sprejema Rudi VVostner, sekcija elektrodejavnosti pri OZS, tel.: 061/1593241 m, int.: 114. Strokovni posvet Pod pokroviteljstvom OZS organizira Društvo ekonomistov Ljubljane prvo strokovno posvetovanje na temo Nova zakonodaja in pogoji gospodarjenja za samostojne podjetnike. Posvet bo potekal 6. in 7. februarja v Avditoriju v Portorožu. Koncept posvetovanja je zasnovan tako, da bodo predstavniki republiških organov podali širši vpogled v problematiko na posameznih področjih, predstavniki OZS pa se bodo posebej dotaknili aktualnih vsakodnevnih problemov in tudi odgovarjali na konkretna vprašanja. Ob koncu posvetovanja bodo sprejeti skupni dogovorjeni zaključki, ki bodo objavljeni v reviji Obrtnik in Gospodarskem vestniku. /O ljubljanska banka Posavska banka d.d., KRŠKO SAMOSTOJNI PODJETNIKI, PODJETJA! LB Posavska banka d.d. Krško Vam sporoča, da je * ZNIŽALA realne obrestne mere za vse kredite samostojnim podjetnikom - kratkoročni krediti 10,5 % - dolgoročni krediti 11,5 % * ZNIŽALA realne obrestne mere za kredite podjetjem z najvišjo boniteto Banka ne povečuje dodatnih stroškov. Vljudno Vas vabi k sodelovanju LB Posavska banka d.d. Krško 4, Republiški zavod za zaposlovanje t PROSTA DELOVNA MESTA (s pogoji za zasedbo) Občina BREŽICE Z Ljubljanske borze Za marsikoga je bil minuli borzni teden prijetno presenečenje, saj so tečaji delnic proti pričakovanju ubrali pot navzgor. Tako se je Slovenski borzni indeks povišat za 6,4 odstotkov na 1.473,39 točke. Pozitiven trend se je začel že takoj v ponedeljek zjutraj, ko sta bili prijavljeni dve veliki aplikaciji z delnicami Mladinske knjige Založbe in Dadasa v skupni vrednosti skoraj milijardo tolarjev. Trgovanje s preostalimi delnicami je oživelo naslednji dan, ko je delniški indeks SBI presegel mejo 1.400 točk. Trgovanje s kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenije pa je usahnilo, kar lahko pripišemo nejasnim razmeram na deviznem trgu. Rast podjetniškega tečaja za nemško marko se je ustalila, počasi se končuje tudi naraščanje uradnega tečaja Banke Slovenije, zmedo pa še naprej povzročajo menjalniški tečaji. Tako pa je težko napovedadti usodo kuponov v prihodnjih mesecih. Minuli teden se je najbolj podražila prednostna delnica Primofina, in sicer za 134,7 odstotka. Nekoliko manj, za 12,3 odstotka, pa se je povišal tečaj redne delnice Dadasa. Tečaj redne delnice borznoposredniške hiše Nika je eden redkih, ki so se minuli teden Znižali, in sicer za odstotek. Redna delnica Finmedie se je spet podražila za 4,7 odstotka. Na rast tečaja te delnice vpliva dejstvo, da je Dadas poslovni Sistem Maribor d.d. pridobil več kot 25 odstotkov delnic Finmedie d.d. Redne delnice SKB banke so pridobite 5,4 odstotka vrednosti, pri čemer se je V petek tudi močno povečalo zanimanje za te delnice, saj je bita že nekaj časa ponudba bistveno večja od povpraševanja. Bistveno povišanje tečaja je opaziti tudi pri delnicah Mladinske knjige Založbe, in sicer za 12,4 odstotka. Redna delnica Hipotekarne banke Brežice se je podražita za 4,6 odstotka, prednostna pa se je pocenila za 1,5 odstotka. Za polovico odstotka je bit nižji tudi tečaj prednostne delnice Banke Vipa. INari) STAVBNI KLEPAR STAVBNI KLEPAR; nedoločen čas; 48 mes. delovnih izkušenj; do 16.2.96; ANTEA ZUNANJA TRGOVINA, TURIZEM IN GOSTINSTVO, BOJSNO 31 A, BREŽICE FRIZER FRIZER; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: FRIZER; do 10.2.96; ALEK-SIČ NATAŠA - FRIZERSKI SALON NATAŠA, BIZELJSKA CESTA, BREŽICE EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST ZA ZUNANJI IN NOTRANJI TRG; določen čas 12 mes.; 70 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: EKONOMSKI ALI KOM. TEHNIK; do 10.2.96; "PROMARKET" BREŽICE, TRG IZGNANCEV 5 A, BREŽICE EKONOMSKI TEHNIK - PRODAJALEC; določen čas 6 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: hrvaški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - pisno, nemški jezik - govorno; ostali pogoji: INTERES ZA FOTOGRAFIJO, KOMUNIKA-TIV.,; DO 17.2.96; JUKIČ PRO, PRODUKCIJA IN PROMOCIJE, p.o. BREŽICE, TRG DR. IVANA Rl-BARJA 8, BREŽICE INŽENIR STROJNIŠTVA STROJNEGA INŽENIRJA; nedoločen čas; do 23.2.96; ANTEA ZUNANJA TRGOVINA, TURIZEM IN GOSTINSTVO, BOJSNO 31 A, BREŽICE D. INŽ. GRADBEN. ZA ORGANIZ. - TEHNOLOG. DELA VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC I.; nedoločen čas; 60 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: LAHKO TUDI PRIPRAVNIK GEODET. ALI ARFIT.; do 17.2.96; OBČINA BRE- ŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 18, BREŽICE; št. del. mest: 2 Občina KRŠKO KLJUČAVNIČAR IZDELAVA VREČK II.; določen čas 6 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; do 12. 2. 96; PAPIROTI - VSE IZ PAPIRJA KRŠKO, TOVARNIŠKA ULICA 14, KRŠKO KUHAR KUHAR; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: KONČANA GOSTINSKA ŠOLA - SMER KUHAR; do 10.2.96; OSNOVNA ŠOLA SENOVO, SENOVO NATAKAR V PIZZERI JI "PLUS" V SEVNICI NATAKARICA, KUHARICA; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: LAHKO TUDI POMOŽNA DELAVKA V GOSTINSTVU; do 29.2.96; SE-NEX D.O.O. KRŠKO, LAPAJNETO-VA 8, KRŠKO Občina SEVNICA POMOŽNI DELAVEC STREŽNICA; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: KONČANA OSNOVNA ŠOLA; do 17.2.96; DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJ-CA, ARTO 13, STUDENEC; št. del. mest: 2 SNAŽILKA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; ostali pogoji: KONČANA OSNOVNA ŠOLA, MOŽNOST USPOSABLJ.; do 10.2.96; DRAŽANIČ DEJAN VAROVANJE IN SERVISNE STORITVE SEVNICA, SAVSKA CESTA 13, SEVNICA NATAKAR NATAKAR; določen čas 12. mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: LAHKO TUDI POMOŽNA GOSTINSKA DELAVKA; do 10.2.96; KRAJNC BOJAN BISTRO "RESERVE", GLAVI TRG 14, SEVNICA; DELAVCA BODO POISKALI SAMI!! Posavje tudi tu zaostaja za slovenskim povprečjem Pri Telekomu obljubljajo odpravo nepriljubljenih dvojčkov - Obeta se vrsta novih vlaganj v modernizacijo telefonskega omrežja Novo mesto, 23. januarja -Poslovna enota Telekoma Slovenije za področje Dolenjske, Posavja in Bele krajine je v preteklem letu povečala zmogljivost svojih telefonskih central za 5.660 priključkov ter priključila 4.165 novih telefonov. S tem so plan presegli kar za 12 odstotkov, gostoto pa so povečali z 24,76 na 27,13 telefonov (na 100 prebivalcev), kar pa je še vedno manj kot 30,5 telefonov, kolikor znaša slovensko povprečje. Kot je povedal generalni direktor novomeške enote Adolf Zupan, načrtujejo tudi v letošnjem letu vrsto posodobitev in razširitev telefonskega omrežja, ko bodo nadaljevali z zamenjavo analognih telefonskih central z digitalnimi, podrobneje pa je po-sodobitvene načrte predstavil vodja oddelka za investicije Roman Gabrijel, ki je dejal, da so letošnjim investicijam namenili milijardo in 170 milijonov tolarjev, lepega dela tega zneska pa bo deležno tudi Posavje, kjer s slabo pokritostjo s telefoni izstopa še zlasti krajevna skupnost Cerklje ob Krki, v kateri pride na 100 prebivalcev le 9 telefonov. Ob tem pa je Gabrijel opozoril na poslovno zakonitost, ki se je pri Telekomu menda strogo držijo. Denar za posodobitev telefonije vlagajo namreč najprej v urbana središča, kjer se jim sredstva najprej povrnejo, ostala območja, med katerimi je zaradi gorjanskih naselij tudi Cerkljansko, pa bodo morala še malo počakati. In če si Telekomove načrte malo pobliže ogledamo, so ti videti nekako takole: Občina Brežice V brežiško telefonsko centralo bodo vgradili opremo za neposredno izbiranje ter zgradili telefonsko omrežje do problematične t.i. stare kolonije, kjer naj bi tako pridobili 300 novih telefonskih priključkov. Digitalni prenosni sistem na relaciji Brežice-Bi-zeljsko bodo še razširili, obnovili pa bodo obstoječe kabelsko omrežje na Bizeljskem. Na vrsto bodo končno prišli tudi krajani krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, ki so pred leti že kupili telefonski kabel, a je bil ta zaradi nekaterih nerešenih problemov odpeljan drugam. Letos bodo v Cerkljah zamenjali staro centralo z novo digitalno, ki bo imela prostora za 600 priključkov, zgradili bodo optični prenosni sistem do Brežic ter pričeli prvo fazo graditve krajevnega kabelskega omrežja za 270 telefonskih priključkov. Telefosko centralo bodo zamenjali tudi v Kapelah, do koder bodo pripeljali tudi optični prenosni sistem iz Brežic in Dobove. Občina Krško Podoben poseg kot brežiška bo doživela tudi krška centrala, na Senovem bodo zgradili digitalno centralo za 892 priključkov, z enako pa se bodo ponašali tudi v Velikem Podlogu. Ob navedenem bodo telekomovci zgradili še več digitalnih prenosnih sistemov med posameznimi centralami, razmišljajo pa tudi o novi centrali v jedrski elektrarni. Občina Sevnica V tej občini se predvideva nekoliko manj posegov kot v ostalih dveh. V sevniško centralo bodo vgradili opremo za neposredno izbiranje, na Studencu pa bodo razširili krajevno kabelsko omrežje ter priključili več novih telefonov. Na območju krške omrežne skupine bomo letos dočakali tudi 20- tisočega telefonskega naročnika, zaradi dviga kakovosti vzpostavljanja telefonskih zvez med naročniki, ki so zlasti kritične na območju Dobove, pa bodo pri Telekomu kmalu pristopili k odpravljanju t.i. dvojčkov. (ES) Pregled gostote telefonov rta 100 prebivalcev v Posavju: 30-33 Krško, Brežice, Globoko; 25-30 Sevnica, Raka, Krška vas, Zabukovje, Kostanjevica, Krmelj, Dobova 20-25 Podbočje, Jesenice, Blanca, Senovo, Zgornja Pohan- ca; 15-20 Veliki Podlog, Kapele, Bizeijsko, Studenec; 10-15 Tržišče; 5-10 Cerklje ob Krki. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE 1. Predstavitev INFOLINKA - elektronske oglasne table GZS Za prave poslovne odločitve so bistvenega pomena sveže in celovite informacije. Kako do njih? Odgovor je pred vami - INFOLINK! Osebni računalnik s komunikacijskim programom, modemom in telefonsko linijo zadostuje, da so na vsaki lokaciji in ob vsakem času (24 ur na dan)* dosegljive ažurne informacije, ki se za zadovoljitev potreb članov GZS zbirajo v službah GZS, območnih zbornicah in združenjih. Delo na Infolinku je enostavno in programsko vodeno, za vzpostavitev zveze pa je treba poznati le klicno (telefonsko) številko: 061/12-57-140. Vsebina Infolinka trenutno obsega: - Aktualna obvestila GZS: obiski, srečanja, poslovne konference, sejmi, predstavitve ... - Informacije o GZS: organiziranost, storitve, naslovi in telefonske številke ... - Poslovna sporočila: ponudbe, povpraševanja, informacije tujih in domačih podjetij. - Razvojne spodbude: pregled in povzetki objav ter razpisov. - Informacije o državah: značilnosti, podatki o trgu, predpisi, naslovi... - Podatki o zunanjetrgovinski menjavi R Slovenije: kaj in koliko se izvaža oz. uvaža. - Obravnavanje odpadkov: zbiralci in odstranjevalci, ponudba, povpraševanje, aktivnosti. - Register slovenskih podjetij: baza osnovnih podatkov, dejavnosti podjetja, proizvodni asortiman podjetja ter blagovna menjava s tujino. - Predpisi in pravno svetovanje: pregled novih predpisov v pripravi, uporabni nasveti. - Podatki in analize o slovenskem gospodarstvu: gospodarski kazalci, gibanja ... Dostop do vseh informacij na Infolinku je zaenkrat brez omejitev in brezplačen. Vse podatke lahko naročite tudi v pisni obliki. 2. Poslovno srečanje na Madžarskem Območna gospodarska zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico iz Szombathelva poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v sredo, 7. marca 1996, v Szombathelvu na Madžarskem. Poslovno srečanje bo organizirano v okviru programa strokovnih sejemskih prireditev na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA-SAVARIA 96. V madžarski delegaciji bodo predstavniki vseh gospodarskih panog. Rok za prijavo je 15.02.1996. Prijavnice dobite na GZS OZ Posavje, Bohoričeva 9, Krško. 3. Rezultati zbiranja prijav za učna mesta 23.1.1996 je potekel rok za prijavo učnih mest v podjetjih za šolsko leto 1996/97. Za razpis je bilo mogoče prijaviti tista učna mesta, za katera se predvideva 3-letno šolsko izobraževanje s praktičnim poukom.' Na anketo za objavo skupnega razpisa se je v Posavju odzvalo 5 družb. Javile so potrebo za 10 učnih mest lesne in 12 kovinarske stroke. Gospodarske družbe pa so izkazale interes tudi za usposabljanje mentorjev za praktični pouk, saj so prijavile potrebo za usposabljanje 17 mentorjev, od tega 14 iz lesne in 3 iz kovinarske stroke. NAŠ GLAS, 5-7. FEBRUAR 1996 UUOr v/ UMno I VU "Gospodarska ploščad naj bo blizu Brežic" Konkretnih pogovorov z Republiko Hrvaško v zvezi z reševanjem prometne ureditve mejnega prehoda Obrežje doslej še ni bilo__________________________________________ Ljudje ob mejnem prehodu Obrežje pa tudi prevozniki kar s strahom pričakujejo povečanje prometa in dolge kolone, ki bodo skoraj gotovo nastajale ob oživitvi tranzitnega prometa z deli nekdanje Jugoslavije. Gradnjo moderne avtoceste, ki bi omogočala hitrejši pretok tranzitnega prometa, vsi prebivalci tega območja že nekako nestrpno pričakujejo. O aktivnosti države v zvezi s tem problemom smo se posebej za Naš glas pogovarjali z državnim sekretarjem pri Ministrstvu za promet in zveze Marjanom Dvornikom. "Problematika mejnega prehoda Obrežje je bila na odboru za infrastrukturo, kjer so posavski poslanci ta problem posebej izpostavljali, zelo podrobno obravnavana, kar se je v nadaljevanju poznalo pri sprejemanju nacionalnega programa izgradnje avtocest. Odsek Obrežje-Krška vas je namreč prišel v prvo prioriteto, t.j. v obdobje med leti 1997-99, kar pomeni, da bo potrebno urediti tudi samo mejno ploščad. Pri tem pa gre v bistvu za dve zadevi. Ena je želja države, da z novo ureditvijo mejnega prehoda izboljša svoje usluge ter omogoči boljše delovne pogoje obmejnim organom, druga pa je zasebna iniciativa s svojo storitveno ponudbo. V prvem sklopu, ki se tiče prometa na mejnem prehodu, se pospešeno pripravljajo dokumentacija, prvi odkupi zemljišč in potrebna gradbena dovoljenja. Tako se bo konec prihodnjega leta odsek tudi fizično pričel graditi, sam mejni prehod in potrebna počivališča pa želimo urediti že prihodnje leto. Velik problem pri tej zadevi predstavlja stališče Hrvaške, ki ga ta hip še ne poznamo, ker Ministrstvo za okolje in prostor, ki je zadolženo za urejanje teh zadev, t.j. za določitev mejne točke, določitev zmogljivosti prometnega režima in ostalih pogojev s Hrvaško, še ni pričelo urejati teh postopkov. To, kar je pri vsej zadevi najbolj kritično in je treba najbolj pospešiti, je ravno dogovarjanje s Hrvaško. Kdaj omenjeno ministrstvo načrtuje te pogovore, pa ne vem, vsekakor pa so s problemom seznanjeni, saj smo jih mi na to opozorili. Toda pomembno je vedeti tudi to, da v dosedanji dokumentaciji, ki nam je bila preko mednarodnih institucij dostopna, na hrvaški strani ni bilo nikoli zarisano, da bi imela hrvaška med Zagrebom in Bregano namen graditi avtocesto. In ravno tu vidim ključni problem. Prav nenavadno bo namreč, ko bo na oni strani dvopasovnica, pri nas pa modema avtocesta. Vprašamo se torej lahko, zakaj je pri nas ta potrebna, če pa Hrvatom zadostuje navadna dvopasovnica! Po načrtih bo naš odsek zgrajen spomladi 1999, s tem pa bi na nek način vsaj do neke mere prestregli problem, ki se pojavlja s strahom pred povečanim prometom z Balkanom. Ta bo gotovo povečan, vendar ne bo ves potekal po cestah, ker pripravljamo oprtne vlake za prevoz tovora in tovornjakov. To pomeni povečanje prometa na železnici in tudi dovolilnice se bodo v večji meri glasile na prevoz tovora na ta način. To je torej naša prometna strategija, ki jo bomo skušali uveljaviti." Tu pa se že dotaknemo programa modernizacije železnic ter gradnje potrebnih podvozov oz. nadvozov. Kakšne rešitve predvidevate na tem področju? "Program izgradnje tako imenovane hitre proge, ki bo v prvi fazi omogočala povprečno hitrost 120 km/h, je že drugo leto v teku, prihodnje leto bo pa v celoti zaključena in navedeni problemi bodo na glavni progi urejeni." Če se povrnemo na mejno ploščad Obrežje, lahko ugotavljamo, da imajo različne institucije zelo raznolika mnenja o tem, katera lokacija bi bila za trgovsko-poslov-no ploščad najprimernejša. "Tu gre za dve različni zadevi. To, kar je podjetniška ambicija, je stvar lokalne skupnosti, ki jo ta ureja v svojih prostorskih dokumentih. Kar pa se tiče urejanja meddržavnega prometa, pa je to stvar državnih služb, kot so carina, veterina, policija in špedicijske službe, in te morajo biti na samem mejnem prehodu. Glede lokacije podjetniških objektov pa je vprašanje ocene in strategije razvoja prostora. Pri tem pa ni pametno presojati zgolj pozitivnih učinkov, treba je pomisliti tudi na negativne. Omenil bom enega. Če boste potencialne kupce iz Republike Hrvaške pripeljali samo do mejnega prehoda, bodo oni tam nakupili, kar bodo želeli, ter se vrnili nazaj, od njih pa ne boste imeli nič drugega kot prometni davek, pa še tega jim boste v veliki meri vrnili. Kakšnih razširjenih oblik potrošnje v tem primeru ne bo. Če pa boste imeli tak trgovski center blizu Brežic, bodo ti ljudje prišli tudi na Čatež, v Mokrice, Brežice in še kam in tako bo imel ta prostor potencialnim gostom priložnost ponuditi kaj več kot pa samo golo nakupovanje "a la Ponterosso". Logike Trsta tukaj ne bi bilo dobro uveljavljati." Omenili ste pogovore s Hrvaško. Ali naša stran natančno ve, kaj bi naši sosedje v svojih željah po prometnem povezovanju z Evropo pravzaprav radi? "Z njihovim prometnim ministrom smo imeli doslej dva pogovora in obakrat so bila nakazana samo načelna stališča, konkretnejših sklepov o uresničevanju skupnih interesov pa ni bilo. Pri tem je treba upoštevati, da je urejanje meddržavnih odnosov kompleksna zadeva in Slovenija bi ravnala nespametno, če bi urejala samo tiste zadeve, ki zanimajo Republiko Hrvaško, ne pa tudi tistih, ki zanimajo nas. V politiki je namreč vedno prisotna neke vrste vezana trgovina in tega se naša država v pogajanjih s sosedo mora posluževati. Pri tem imam v mislih nerešena lastninska razmerja oz. zamrznjeno lastnino slovenskih podjetij na Hrvaškem, tu pa so še določena vprašanja v zvezi z določanjem meje ter urejanje vprašanj v zvezi nuklearko in njenimi odpadki. In katera stran bo v teh pogovorih prva prisiljena popustiti? "Tista, -ki bo v časovni stiski! V politiki je to tako. (ES) Otvoritev prenovljene pošte Telefonski govorilnici tudi za invalide Krško, 3. februarja - "Od uslužbencev pošte Krško pričakujem, da bodo opravljali poštne storitve kakovostno in do uporabnikov prijazno ter ustrežljivo. Želim si, da bi se tako uporabniki poštnih storitev kot uslužbenci pošte počutili prijetno v lepo in funkcionalno urejenih prostorih," je ob otvoritvi prenovljene pošte spregovoril mag. Alfonz Pod-gorelec, direktor Pošte Slovenije. Otvoritve prenovljene krške pošte so se udeležili vidni predstavniki Pošte Slovenije, državni sekretar Marjan Dvornik, poslanec v državnem zboru Franc Černelič, slavnostni trak pa je Osrednji govornik ob otvoritvi je bil direktor Pošte Slovenije iz Maribora, mag. Alfonz Podgorelec. Novo podobo sta zasnovala arhitekta Glavan in Cibic. prerezal krški župan Danilo Si-ter. Krška pošta, ki zaposluje 23 uslužbencev, od tega 10 pismo-noš, pokriva več kot 10.700 prebivalcev oziroma 3.460 gospodinjstev. Pismonoše kar 81 odstotkov prebivalcev dostavljajo poštne pošiljke vsak dan, ostali pa prejemajo pošto vsak drugi dan v tednu. To je nekoliko nad slovenskim povprečjem, a še vedno znatno pod povprečjem EU. Prenovitev prostorov krške pošte je traja le 45 dni, kar dokazuje, da so se izvajalci del držali dogovorjenih rokov. Celotna naložba v prenovitev pošte, ki meri 340 m2, je veljala nekaj manj kot 70 mio tolarjev. Prenova prostorov je bila potrebna predvsem zaradi zastarele in nefunkcionalne ureditve prostorov in opreme pa tudi instalacij. Nova je notranja pohištvena oprema, delno pa tudi oprema na okencih, število sprejemnih okenc za opravljanje vseh vrst storitev je sedaj osem (prej šest), telefonskih govorilnic je šest, od tega sta dve prilagojeni za dostop z invalidskim vozičkom. Za V prostorih prenovljene po-šte je krško filatetističrto društvo, ki šteje 89 članov, pridobilo filatelistično okence, v katerem razstavljajo tematske zbirke znamk, tako slovenske kot tuje, ki so tudi naprodaj, Vse, ki jih zanima filaielija, pa vabijo vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v jedilnico OŠ Jurij Dalmatin, kjer potekajo* menjalni sestanki krških filatelistov. —-----;—r več kot trikrat se je povečalo tudi število poštnih predalov, tfi sicer z 92 na 299, od tega je Tsfo predalov nameščenih tako, da jih bodo lahko uporabniki uporabljali tudi v času, ko pošta ne posluje. Urejena je tudi klima in prezračevanje prostorov. (Gaiex) Mir na Balkanu - nemir med prebivalci ob meji in vozniki Državi se prepočasi dogovarjata o skupni ureditvi takšnega prometa na mejnem prehodu, ki ne bi povzročal neskončnih kolon Mejni prehod Obrežje (ki vse do danes še ni legaliziran) in vse nevšečnosti v zvezi z njim že dolgo razburjajo tako prebivalce, ki žive v njegovi bližini, kot tudi ostale občane Brežic, ki so kakor koli povezani s to pridobitvijo novejše slovenske zgodovine. Prva negodovanja domačinov so nastala že ob njegovi postavitvi, v tistih znamenitih dneh slovenskega osamosvajanja, ko nekaterim tamkajšnjim kmetom ni bilo preveč povšeči, da so ta-korekoč kar čez noč ostali brez obdelovalne zemlje. Pozneje so živeli v večnem nelagodju zaradi pogostih ilegalnih prehodov mejne črte s strani različnih skupin, ki so prihajale kdo ve od kod in pogostoma pristale v rokah naših policistov, danes pa se vedno bolj dušijo v naraščajočem potniškem in tranzitnem prometu. Predvsem slednji jih še posebej skrbi, saj se bojijo, da bodo morali doživljati vse tisto, kar so morali okusiti prebivalci Dolge vasi, dokler jim ni prekipelo. Nji- hov strah podkrepljuje tudi umirjanje razmer v eksplozivnem balkanskem kotlu, zaradi česar upravičeno pričakujejo naraščanje prometa in s tem dolge kolone, kajti jasno je, da meja še zdaleč ni tako propustna, kot bi morala biti. Čeprav je večkrat slišati pojasnila predstavnikov oblasti, da nastajajo zastoji zaradi počasnega dela hrvaških obmejnih organov, pa je očitno, da tudi slovensko stran čaka še veliko dela. No, nekaj se že premika na bolje. Posavskim poslancem je uspelo prepričati parlament, da je uvrstil odsek bodoče avtoceste od Obrežja do Krške vasi med prednostne etape gradnje slovenskega cestnega križa, brežiško gospodarstvo si veliko obeta od bodoče gospodarske ploščadi tik ob prehodu, župana Brežic in Samobora pa se tudi že dogovarjata, kako doseči razumevanje svojih vlad, da bo mogoče v čim krajšem času odpraviti razloge za pretirano dolgo čakanje vozil na meji. (ES) Nova bencinska črpalka v Kostanjevici bo! Kostanjevica, januarja - Tik pred božičem so krajani zaprli cesto v mesto in iz njega; prišlo je namreč do nenapovedanega protesta, ker naj bi v začetku letošnjega leta zaprli bencinsko črpalko v sklopu Mercatorja Preskrbe, novo pa naredili v Podbočju, saj stara že kar nekaj časa ne ustreza predpisom in je za Kostanjevico velika črna pika. Uspelo nam je izvedeti, da je inšpekcijska služba bencinski črpalki v Kostanjevici podaljšala obratovanje, in sicer še do konca letošnjega leta. Petrol je kupil zemljo pri kostanjeviški Iskri in na tej lokaciji bodo postavili novo bencinsko črpalko; torej bo le v Kostanjevici in ne v Podbočju, kakor se je sprva govorilo. Graditi jo bodo začeli takoj, ko bo zagotovljena še druga polovica vrednosti investicije, katere skupna vrednost je 1.000.000 nemških mark (ta denar naj bi dala lokalna skupnost ali kdor koli), polovico pa Petrol. Ko bo denar zbran, bodo dela takoj pričeli in če bo vreme naklonjeno, bo nova bencinska črpalka lahko zgrajena v dveh mesecih, saj bo manjša. (Lea) ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! SADJARSKO DRUŠTVO POSAVJA KRŠKO KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA Kmetijske svetovalne službe Brežice, Krško, Sevnica SadjarskNnevi Posavja ARTIČE '96 ČETRTEK, 15. februarja 1996, ob 9.30 v Prosvetnem domu v ARTIČAH - otvoritev, pozdravi in predstavitev A - STROKOVNO-TEHNOLOŠKI DEL NAČRTOVANJE, SAJENJE IN OSKRBA SODOBNIH NASADOV: ' JABLAN (predavatelj mag. A. MUSTAR, KSS, Odd. Novo mesto) ' HRUŠK (dr. F. ŠTAMPAR, BF Ljubljana) • BRESKEV (I. KODRIČ. dipl.ing., KSS, Odd. Nova Gorica) B - EKONOMSKO-ORGANIZACIJSKI DEL • EKONOMIKA V SADJARSTVU (mag. T. STRNIŠA, KSS, Odd. Novo mesto) • VIZIJA ORGANIZIRANOSTI SLOVENSKIH SADJARJEV (mag. S. T0JNK0, VAŠ Maribor) • VLOGA IN MESTO SADJARSTVA V RAZVOJNIH PROGRAMIH KMETIJSTVA SLOVENIJE (predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) PETEK, 16. februarja 1996, ob 9.30 v Prosvetnem domu v ARTIČAH - otvoritev, pozdravi in predstavitev * VARSTVO SADNEGA DREVJA PRED BOLEZNIMI, ŠKODLJIVCI IN PLEVELI Predavajo: dr. S. VRABL s sodelavci: mag. K. BEBER, mag. G. MATIS, mag. G. SELJAK KMETIJSTVO NAS GLAS, 5-7. FEBRUAR 1996 Opravila na vrtu yfmesecu februarju V zelenjavnem vrtu: zdaj je čas za pripravo kališča; konec meseca za sajenje paradižnika, paprike in drugega; ko je toplo in suho, za pripravo gred; za dodajanje komposta v zemljo. V okrasnem vrtu: je čas za zaščito rastlin s slamo, da ne bi prezgodaj vzklile; za obrezovanje dreves in okrasnih grmovnic; za setev oziroma pikiranje balkonskih rastlin; za čiščenje gomoljev gomoljastih begonij, kan in drugih gomoljastih rastlin; za gnojenje sobnih rastlin, ki jih je treba odslej zalivati nekoliko obilneje; za prezračevanje prostora, v katerem prezimujejo rastline. Izdelati je potrebno natančen načrt, kaj boste med letom sejali in sadili v zelenjavnem vrtu. Še zlasti pomembno je, da skupaj sadite samo tiste vrste zelenjave, ki se prenašajo. Praktične posode za sajenje Plastične posode, ki jih je mogoče zlagati drugo na drugo>na-menjene pa so za hranjenje živali, je mogoče odlično uporabiti tudi za setev okrasnih in uporabnih rastlin. Ko ste v take posode posejali seme, jih zložite drugo na drugo in jih pustite tako, dokler se ne pojavijo prvi klicni listi. Tako boste med klitjem zagotovili zadostno in stalno vlažnost zraka. Ko rastlinice vzniknejo, jih morate pikirati, torej posaditi vsako posebej. Zaščitite lesene elemente na vrtu ^ V dneh, ko temperature niso prenizke in je vreme lepo, se lahko lotite dela na vrtu. Zaščitite vse lesene elemente: ograje, pergole, vrtno pohištvo, cvetlična korita in vse drugo, narejeno iz lesa. Za premazovanje in zaščito lesa uporabite samo tista sredstva, ki ne škodujejo okolju. Dosedanje izkušnje in poskusi so namreč pokazali, da rastline umrejo, če rastejo v koritih, premazanih s sredstvi za zaščito lesa, ki vsebujejo strupene snovi. Vrtne steze, prekrite s skorjo Ni nujno, da so vrtne steze (poti) tlakovane s kamnom, še manj pa je zaželen beton. V vsakem vrtu pa bo dobrodošla steza, prekrita z drevesno skorjo. Polaganje skorje je čisto enostavno, ta temnorjavi naravni material pa je dokaj trajen, zelo dobro pristaja k zemlji in rastlinam, pa tudi h kamnu in lesnim elementom v vrtu. Kako urediti takšne steze? Najprej je treba trasirati stezo, in sicer tako, da na količke pritrdite vrvico. Nato izkopljete zemljo za temelj, in to kakih 20 cm globoko. Vzdolž napete vrvice zemljo navpično zasekajte z lopato za prekopavanje. Tako boste pozneje lažje namestili deske za robove grede. Če so tla prepustna, ni potrebna uporaba drenažnega materiala, sicer pa morate položiti kakih 5 cm visok drenažni sloj iz gramoza ali peska. Potem je treba namestiti impregnirane deske, ki obrobljajo stezo oziroma jo ločujejo od gred. Deske učvrstimo z lesenimi količki - tudi ti morajo biti impregnirani. Naposled na - pripravljeno podlago nasujte sloj skorje. Kolikor debelejši je ta sloj, toliko trajnejša bo steza. To lepo naravno stezo boste s hojo učvrstili. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Branka RADEJ-KOREN Kozjereja postaja vse bolj zanimiva Studenec, februarja - Na kmetijo Matkovih smo prišli zaradi posebnosti njihovega načina kmetovanja. Ukvarjajo se namreč s kozjerejo, ki je v teh krajih čedalje bolj razširjena. S kozami in predelavo mleka se ukvarja predvsem hišna gospodinja Mira, ki smo jo povabili k pogovoru, pomagajo pa tudi mož Milan in otroci. Kdaj in kako ste se odločili za kozjerejo? "Naša družina se je že pred devetimi leti odločila zanjo, zato smo v bistvu pionirji v prireji drobnice. Kmetija je za rejo krav premajhna, ker nimamo dovolj obdelovalnih površin in travnikov. V začetku nam je pomagala Kozjerejska zadruga Kapra Bo-hor iz Sevnice - z nasveti glede izbire pasme in načina dela s kozami. Sedaj imamo 34 koz, ki pa so ravno plodne in dva meseca ne bodo dajale mleka, ker ga bodo porabile za mlade kozličke. Povprečen prirastek kozličkov je 1,5 na kozo. Poleti in pozimi jih hranimo s steljo in senom, z dodatkom krmilnih snovi, ki jih potrebujejo. Poleti jih spu- stimo iz ograj le zaradi gibanja in sončne svetlobe, ki je potrebna za rast in večjo mlečnost." Kakšna je uporabna vrednost kozjega mesa in mleka? "Mlade kozličke zakoljemo kar doma in jih prodamo. Pov- predvsem za otroke, ki drugega mleka ne prenašajo, astmatike, želodčne bolnike, povečuje pa tudi apetit. Mleka ne prodajamo, temveč ga predelujemo v sir, imenovan Bohorc, ki se že pojavlja na tržišču, čeprav imamo praševanje po mladem kozjem mesu je veliko, tako da ne moremo zadovoljiti tržišča. Meso je lahko prebavljivo in se ga da pripravljati na različne načine, kot na primer teletino. Tudi mleko ima velike zdravilne vrednosti, sirarno šele dva meseca in pol. Proizvodnja sira je draga zaradi dolgotrajnega tehnološkega postopka, saj že zori tri do štiri tedne. Zato je tudi v primerjavi z drugimi siri dražji. Je pa zdrav in namenjen prehrani diabetikov in seveda vseh, ki imajo radi zdravo hrano. Mleko se da predelati tudi v jogurte in skute, vendar je postopek embalaže in skladiščenja teh izdelkov za nas zaenkrat predrag." Investicija je bila verjetno kar velika? "Brez pomoči zadruge je ne bi mogli izpeljati, saj so nam preko Ministrstva za kmetijstvo pomagali do nepovratnih sredstev, preko zadruge pa smo dobili tudi nekaj kredita. Vendar bo sčasoma, ko bomo osvojili večje tržišče, investicija hitro prinesla prvi dobiček." Ali nam lahko, čisto na koncu, zaupate kakšen recept za pripravo mladega kozjega mesa? "Kozliček je najboljši, če ga narežete na kose, dodate malo več maščobe, ker je meso pusto, in hitro popečete z obeh strani. Nato dolijete malo vode, solite in dodate veliko zelenjave: čebule, česna, popra, zelene in rdeče paprike, in do mehkega dušite. Meso stare koze pa lahko uporabite za salame ali kot prekajeno, namesto svinine. Pa dober tek." (ksenija) Tradicionalno srečanje kmetic iz občine Brežice Brežice, januarja - Članice društva kmetic Brežice so se udeležile tradicionalnega, letos že 9. novoletnega srečanja kmetic iz brežiške občine. Le malo dni je v letu, ko si kmetica vzame čas zase, za mnoge je pričujoče srečanje edini tak dogodek v vsem letu. Zato smo pripravili pester program s temami, ki so nam blizu in o katerih želimo vedno izvedeti kaj več. Kot prva predavateljica je nastopila Mira Primožič, ki je podrobneje predstavila predpise s področja zdravstveno- pokojninskega zavarovanja kmetov. Članice Društva kmetic iz Krške vasi ob petju predstavljajo pozabljeno domačo obrt - opletanje košar. Po predavanju je odgovarjala na vprašanja. Marsikatera kmetica se je zamislila nad žalostno usodo, da se za vse prej najde denar pri hiši, kot za njeno socialno varnost. Vsaka družina se slej ko prej znajde pred pomembno odločitvijo: kam in kako usmeriti šolanje svojih otrok? Odločitev o poklicnem usmerjanju je še kako pomembna za naslednike kmetij. Na to temo je pripravila predavanje Milena Kulovec. Konec zime je čas, ko nam ponavadi že zmanjkuje energije, ki smo si jo nabrali poleti. Človek je del narave in kot tak sledi spremembam v naravi, četudi se tega ne zaveda. Zgodi se, da zjutraj ne vemo kam s sabo in s slabo voljo spravljamo v obup vse okrog sebe. O tem, kako si polepšamo dan, je govorila Helena Mrzlikar. Predavateljem so z zanimanjem prisluhnili tudi gostje: župan občine Brežice Jože Avšič, predsednica Zveze kmetic Slovenije Mihaela Logar, predsednik občinske turistične zveze Vlado Deržič in vodja KSS Bre- žice Jože Vovk. Iz upravne enote Brežice sta bila prisotna Bojan Jevševar in Ana Klemenčič. Delo društva v preteklem letu je predstavila predsednica Slavka Preskar. Po svojih najboljših močeh se bo trudila, da bo postala kmečka žena bolj spoštovana in cenjena, in da bodo kmetice dobile pravo mesto v tej družbi. Vsakdo si želi boljšo kakovost življenja, ki ni povezana samo s preživetjem. Za to pa si je potrebno pridobiti čim več znanja. Vse življenje se je potrebno učiti. V sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo se bodo kmetice izobraževale še naprej. Skupaj se odločamo, katere teme nas zanimajo, kako priti do informacij, katere strokovnjake bomo prosile za pomoč in kje bomo pridobljeno znanje uporabile. Kmetice so pripravile tudi pester kulturni program. Sodelovali so: ženski pevski zbor iz Pisec pod vodstvom Vinka Žerjava, . Ivanka Zupančič, citrarka Nina Mandžuka, kmetice iz Dobove in Krške vasi, Zdenka Novak iz Križ, plesna šola Lukec, dekliška Članice Društva kmetic Krško Na zdravljenje, počitek in sprostitev v Dobrno Dobrna, januarja - Članice društva kmetic Krško so ob sodelovanju Kmetijske svetovalne službe Krško in veliki pomoči tamkajšnje svetovalke Branke Radej-Koren za teden dni odšle na oddih v toplice Dobrna, kraj, ki že stoletja magično privlači ljudi predvsem zaradi izvira zdravilne vode, kjer so se kopale, se odpočile in si nabrale svežih moči. Nujno potrebno je, da si tudi kmečke ženske utrgajo malo časa in si ga vzamejo čisto zase, se posvetijo samo sebi. Delo na kmetiji je naporno in včasih mislijo, da bi kmetija lahko kar propadla, če bi za nekaj dni kam odšle, ali pa da ostali družinski člani enostavno ne bi mogli preživeti brez njih, saj si ne bi znali niti skuhati, pravzaprav nič. Toda možje in otroci doma so dokazali, da vendarle ni tako. Domov so se žene vračale zdrave, sveže, spočite, čile in zadovoljne, tja in nazaj so se peljale z avtobusom in sedaj že kar stalnim prijaznim šoferjem Petrom Mirtom. Zinka Razum, članica društva: "28 se nas je odločilo za program, ki ga je pripravilo zdravilišče Dobrna pod naslovom "Zlata dekleta". Bilo je zelo lepo; nismo se le kopale in imele razne masaže, pač pa tudi razgibalne vaje, koristna predavanja, predstavitve, pa tudi za zabavo je bilo poskrbljeno. Pomembno je bilo tudi, da smo bile stran od doma, da smo med sabo malo poklepetale, si zaupale težave, izmenjale recepte in podobno. Skratka, zelo smo zadovoljne in spoznale smo, da je to koristno, zato bomo drugo leto spet šle, želimo le, da bi to spoznale tudi druge ženske in da bi se srečale v še večjem številu". (Lea) Kmetijska svetovalna služba Krško zbira prijave za šti-riurni tečaj o gostoljubnosti za potrebe na turističnih kmetijah in tudi v širšem smislu, ki bo potekat v prostoru občine Krško. Tečaj bo brezplačen, delo pa bo potekalo v skupinah. Prijavite se lahko dO tS. februarja na Kmetijski svetovalni službi ali pa pokličete po telefonu na številko 22-352 ali 22-821. Občinski k\iz "Mladi in kmetijstvo" Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva in Zveza slovenske podeželske mladine razpisujeta tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Točen kraj in datum tekmovanja določijo organizatorji tekmovanj in ga sporočijo ekipam najkasneje 7 dni pred tekmovanjem. Za občinski kviz se lahko prijavite do 20. februarja na Kmetijski svetovalni službi v Krškem ali pa pokličete kar po telefonu: 22- 352 in 22-821. Na vsakem tekmovanju morata sodelovati vsaj dve ekipi, vsaka šteje po tri člane. Prvouvrščena ekipa se uvrsti v nadaljnje tekmovanje. Če je v občini prijavljena le ena ekipa, gre ta avtomatično na regijsko tekmovanje. Na državnem tekmovanju pa ne morejo sodelovati ekipe, ki se niso udeležile regijskega tekmovanja. Tekmujejo lahko mladi kmetje in podeželska mladina ter dijaki srednjih kmetijskih šol. Najvišja dopustna izobrazba za udeležbo na tekmovanju je končana srednja šola. Študentje višjih in visokih šol ne morejo sodelovati. Tekmovalec lahko tekmuje le v eni tekmovalni ekipi. (Lea) Brežice, 3. februarja - Na redni tedenski prašičji sejem so tokrat pripeljali 270 prašičkov, mlajših od treh mesecev, in jih po ceni 260-300 tolarjev za kilogram žive teže prodali 175. Pripeljali pa so tudi 40 malo starejših In jih prodali dobro polovico, 25. Za kilogram žive teže pa je bito potrebno odšteti od 220 do 240 tolarjev. OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU skupina iz Kapel pod vodstvom Mateje, Marija Šubic, Bogolino-va teta iz Skopic, Angela Slak in Rezika Balas. Z zanimanjem smo prisluhnile Samu Toplaku iz zeliščne lekarne Kamilica, ki je predstavil pripravo in uporabo čajnih mešanic. Pripravil je prijetno presenečenje; vsaki, ki je želela, je "globoko" pogledal v oči in ji predpisal tudi ustrezno čajno mešanico. Naša srečanja nas bogatijo in nam popestrijo življenje. Zato, drage kmetice, ne ostajajte doma, ustvarjalno sodelujte in udeležujte se takšnih in drugačnih prireditev, vaše življenje pa bo polnejše in prijetnejše. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Andreja ŠPELJAK, dipl.ing. DOLENJSKA. BANKA Krško C.K.Ž. 135a tet: 22-378 posluje vsak delavnik od 8. -12. in odU.-16.30. NAŠ GLAS, 5 - 7. FEBRUAR 1996 SREDINA D{ JL OVEN 21.3.-21.4. BIK 22.4.-20.5. 79 " BARBALONCEK Pijani piščanec Za štiri do šest oseb potrebujemo dva kosa piščančjih prsi, ki jih skuhamo v vodi z malo belega vina (2 dl bo dovolj) in jušno zelenjavo ali jušno kocko. Ko je meso kuhano, ga sesekljamo in dodamo še sesekljano srednje veliko čebulo, 2 žlici majoneze, 2 žlici gorčice, 2 žlici hrena iz tube, sol in poper. Vmešamo zmečkane rumenjake treh ali štirih trdo kuhanih jajc in kislo smetano. Sesekljane beljake vmešamo čisto na koncu! Namaz dobro premešamo in pustimo stati v hladilniku en dan. Ponudimo s kruhom ali prepečen-cem, zraven pa se bodo odlično prilegle kisle kumarice in kozarec belega vina. Postrvi z mandlji Za tiste, ki ne marajo svinjskega mesa, nekaj lažjega. Danes bomo postrvi začinili s kančkom domišljije: za štiri osebe potrebujemo štiri postrvi (približno po 25 dag vsaka), 15 dag mandljev, 10 dag masla pa še moko, sol, poper, peteršilj in limono. Mandlje olupimo in zmeljemo ali sesekljamo, zmešamo s peteršiljem, limoninim sokom, poprom in soljo ter s tem napolnimo očiščene postrvi. Nato jih pomokamo in spečemo. Nekaj mandljev prihranimo za konec: na maščobi, na kateri smo spekli ribe, jih popražimo in jih nato posipamo po pečenih ribah. Krompir je vedno primerna priloga k ribam, lahko pa ponudimo tudi nekaj vrst kuhane ali dušene zelenjave. Astrološki horoskop za obdobje med 8. in 14. februarjem Nekoliko vas bodo mučili miselni procesi, kar pomeni pozabljivost, težave s koncentracijo in podobno. Bodite pazljivi pri vožnji in drugod, kjer so te lastnosti potrebne. Kaže na možnost nesreč. V ljubezni boste zelo nestanovitni, hitro se boste zaljubili in pozabili. Mogoče je, da pride do precej težkih nesporazumov in sporov med vami in vašimi sodelavci ali nadrejenimi. Možnost nesreč pri delu ali v povezavi z delom. Ne izpostavljajte se po nepotrebnem. Zdravje: srčne težave, živci, težave s kostmi in zobmi. Več notranjega miru! Telesna odpornost vam spet pada in spet je tu priložnost, da se vprašate, kaj delate narobe. Če mislite, da je prehlad, gripa ali angina nekaj običajnega, se jaz s tem ne strinjam, ker teh bolezni pri meni že leta ni. Pri partnerju se boste dobro počutili. Privoščite si kakšen dopust in se spraznite, kajti napetosti med vami in okoljem zelo močno delujejo na vas. Najbolj zanesljivo praznenje je sicer meditacija, vendar vam bo tudi gibanje in bivanje v naravi zelo koristilo. Žal le za kratek čas. Novi znanci bodo prinesli razočaranja! Precej neugodno obdobje za vas še kar traja. V službi in v družbi nikakor ne boste prišli do izraza, zato boste v skušnjavi, da z agresivnim dejanjem pokažete, kdo je glavni. Tega vam nikakor ne bi svetoval, pač pa rajši poglejte malo vase in tam iščite vzroke za vse. Težave boste imeli z neko starejšo osebo, ki vam bo na vsak način skušala vsiliti svoje zastarelo in qpiejeno mišljenje. Sočasno lahko tudi v službi naletite na težave zaradi nerazumevanja vaših nadrejenih. Mogoče so težave z denarjem, kljub temu, da imate dela čez glavo. Utegne se vam poroditi kaka "nora" ideja, zaradi katere vas drugi ne bodo razumeli. Mogoče so težave s koncentracijo pa tudi glavoboli bodo lahko bolj pogosti. Morda boste spoznali nove prijatelje, ki bodo zelo odstopali od povprečja. Čas je za spremembo sebe. Pazite se sporov z ljudmi, ker vam lahko prinesejo nesrečo. V službi mogoče večje težave in pazite tudi pri vožnji z avtom. Preveč ste agresivni in preveč verjamete v svoj prav. To velja predvsem za tretjo dekado. Pustite tudi drugim, da mislijo in delajo po svoje. Težave z zdravjem se lahko pojavijo pri tistih, ki so že nagnjeni k kroničnim boleznim, in te imajo tudi vzroke v psihičnem stanju. Mogoče večje težave v obliki spletk s strani "prijateljev" in nadrejenih. V ljubezni boste bolj nemirni, pa vendar boste na nek način uživali v tem. Dobro obdobje za napredovanje ali bolje rečeno za žetev posejanega. Izkazali se boste z nenavadnim in prodornim opažanjem okoliščin, vendar je možno, da boste govorili na napačnem mestu in boste zato naleteli na odpor. Nemir v ljubezni bo povzročil prepire* Vaš ljubezenski odnos bo zelo napredoval, če se boste pogovarjali o stvareh, ki jih tiščite v sebi že zelo dolgo. Ravno tako prisluhnite svojemu partnerju, saj ima tudi on podobne izkušnje. Pričnite z delom, z akcijo in ne bo vam žal. Vse bo šlo kot po maslu. Vaš partner vas očitno noče in noče razumeti, vaša napaka pa je, da se ne znate postaviti zase in kuhate mulo. Pokazala se bodo nasprotja in vi se morate pogovoriti o problemih s parnerjem, sicer boste zboleli. Kar vas tišči, mora ven. Kar delate, delajte s srcem. ,. Bono Baršek S potepanja po črni celini: MISS SVETA NI LE NAJLEPŠA, AMPAK TUDI... DVOJČKA 21.5.-21.6 RAK 22.6-22.7 Ji LEV 23.7-23.8. w DEVICA 24.8.-23.9. TEHTNICA 24.9-23.10. ŠKORPIJON 24 10-22 11 STRELEC 23.11.-22.12. KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-192. RIBI 20.2.-20.3. Pravijo, da pride najslajše na koncu. Prepričan sem, da ste bili tisti, ki ste pričakovali, da bo v zapisih iz Južne Afrike največ govora o dekletih, doslej zagotovo razočarani. Res je, da sva z Jožetom odšla v to deželo predvsem zaradi izbora za miss sveta, seveda pa ni bil to najin edini cilj. No, da ne bom tudi tokrat predolg, naj kar začnem. manjši del, ena kaseta pa je ostala nedotaknjena. Kot rečeno, z dekleti nismo imeli skoraj nobenih stikov. Nam je uspelo govoriti in posneti pogovor le z našo predstavnico Tejo Boškin in hrvako mišico Anico Martino-vič. No, kljub temu pa smo o njih kar precej zvedeli od drugih novinarjev, ki so jih seveda poznali že od prej. Več o Anici in Teji ter drugih dekletih v prihod- Miss sveta je postala miss Venezuele, Jacqueline Aguilera Mar-cano, zanjo so konkurentke izjavile, da je imela že 11 lepotnih operacij. Ali je to res ali gre zgolj za zavist, pa presodite sami. Do izbora za vse nedostopne Izbor za miss sveta je zagotovo priložnost, da človek na enem mestu sreča karseda veliko lepotic. Narn je bilo to dano, saj je bilo v Sun Citvju kar 85 deklet iz 85 držav. O tem, katera je lepša, se je seveda težko odločiti. Se posebej, če so dekleta zelo blizu, hkrati pa tudi daleč. Tako je bilo tudi tokrat. Kljub temu, da smo v bistvu spali z lepoticami v istem hotelu, smo imeli kaj malo možnosti, da bi jih po-bliže videli, kaj šele spoznali. Dekleta so bila namreč ves dan zasedena s pripravami na finalno prireditev, kamor novinarji nismo smeli. Tudi zvečer so morale punce že kmalu v postelje, dve nadstropji, kjer so spale, pa sta bili temeljito zastraženi in za vse nedostopni. Dostop je bil omogočen le guvernantam, ki so skrbele zanje. Ko je Jože s svojo kamero to hotel tudi posneti, je takoj naletel na varnostnike, ki so seveda budno spremljali vse, kar se je dogajalo. Snemanje je bilo seveda prepovedano, zato je imel kar nekaj sitnosti, tako da je moral preveč posneto zbrisati. Še sreča, da je bil to le njem zapisu, tokrat pa nekaj o izboru najlepše Zemljanke. Pri izboru ni kuhinje Vsekakor pri tem ne gre za najlepšo, kajti miss sveta ne predstavlja samo lepote, ampak ima tudi drugo poslanstvo. Zato pri žiriji ne odloča sarno videz, ampak tudi osebnost, razgledanost, prijaznost in še vrsta drugih lastnosti, ki jih lahko spoznamo le z osebnim kontaktom in pogovorom. Člani žirije so se z vsemi dekleti srečali in skozi dokaj sproščen in neformalen pogovor spoznali dekleta. Seveda, kolikor je to v nekaj minutah sploh mogoče in kolikor so jih dekleta s čim še posebej znala opozoriti nase. Zavedati se je namreč treba, da jih je bilo precej in da so lahko izstopala res le nekatera. In zdaj o samem izboru. Čeprav se vsako leto govori o nekakšni kuhinji in zakuli-sju, verjetno o najboljši ta ne odloča. "Kuhinja" je seveda le pri izboru desetih, saj je potrebno izbrati predstavnice vseh ras in kontinentov, saj ob miss sveta Med najlepših pet se je uvrstila tudi miss Izraela Miri Bohadana, za mnoge je bilo to presenečenje. razglasijo tudi najlepšo predstavnico celine. No, tu je prav gotovo odločilna tudi politika oziroma stanje v posamezni državi. Zato so letos predstavnico Nigerije tudi izločili iz finalne prireditve, in to zaradi političnih razmer v njeni deželi, o čemer pa sama seveda ni mogla odločati. Pri izboru najlepših petih in potem treh pa mislim, da odloča le lepota. Ta seveda ne sme biti merjena samo z očmi Evropejca, Američana ali Afričana, okusi so namreč sila različni. Tako to, kar je všeč nam, večini drugim seveda ni, to kar cenimo mi, drugi zakrivajo in še bi lahko našteval. Skratka, tudi sam sem spoznal, da je lepota relativen pojem, kar pomeni, da nobena lepotica ne more zadovoljiti vseh okusov in estetskih norm. Tako je bilo na koncu kar precej deklet razoča- ranih. Tudi novinarji smo imeli svoje favoritinje, med njimi je bila tudi domačinka iz Južne Afrike, ki pa potem ni prišla v ožji izbor. Sam sem bil nad izborom desetih kar malce razočaran, saj je vsaj po mojem okusu izpadlo precej simpatičnih deklet, kolikor mi je uspelo videti na finalni prireditvi, bodisi na odru ali s pomočjo posnetkov. Sicer pa je bolje, da svoje komentarje prihranim zase, oziroma da o njih spregovorim v prihodnjem, zadnjem zapisu. (Se nadaljuje) Goran Rovan Najlepših pet po razglasitvi, z leve proti desni: miss Izraela, miss Trinidada in Tobaga, miss Venezuele, Hrvaške in Koreje. Še vedno brez naslova ponedeljek, 29.1.1996 Okolje, v katerem se gibljejo slovenske lepotice, je, milo rečeno, skoraj "gnilo". O tem so pisali že mnogi časopisi, le da še nihče ni našel pravega gnojila, medtem ko je vrtnarjev vse več. Seveda mora takšno okolje pustiti sledove tudi na lepoticah, mogoče ne prav na vseh, vendar se le redkokatera lahko izogne temu vplivu. Ta trditev se je potrdila tudi danes, ko sem nekatere od njih poklical, pod kakšnimi pogoji so pripravljene sodelovat kot hostese, seveda me je najbolj zanimala njihova cena, vmes pa sem izvedel ali pa ugotovil še marsikaj. Govoril sem z Janjo Zupan, Metko Albreht, Vesno Dolenc, Katjo Kori, Rebeko Dremelj in Martino Kajfež. Nekaj jih še manjka, vendar so ta imena gotovo tista, ki bi sodila na lestvico "TOP TEN SLO-LOOK", če bi ta seveda obstajala (dobra ideja ... kdo jo bo prvi ukradel?). Vsaka od njih ima kakšno vidno mesto na katerem od lepotnih ali kakšnih drugih tekmovanj in seveda ima vsaka temu primerno ceno. Ena je pripravljena sodelovati zastonj, druge pa so se razvrstile med 150 do 300 DEM na dan, medtem ko tretja ni zainteresirana, sicer pa je njena cena (ne boste^, verjeli) 5.000 DEM na dan. Katere od punc si bo naročnik izbral za hostese, boste lahko videli na enem od bližajočih se sejmov, vendar o tem - potem. Jaz sem si svojo izbral in jo tudi povabil; sprejela je pfevabilo na radijsko klepetanje in komaj čakam, da se dogovoriva za termin. Baje, da je punca zelo fejst in hkrati oddana Janu Plestenja-ku - Martina Kajfež. torek, 30.1.1996 \ Že po treh dneh, odkar je Bi-Ijana na smučanju, vsak obiskovalec pisarne lahko opazi, da manjka ženska roka. četrtek,1.2.1996 Z današnjim dnem je naš kolektiv medse sprejel novega člana, Evgen, dobrodošel v kaos. Na Gami sem danes oddelal še Alenkin termin, ker ona svojo belo rit nastavlja soncu. V bistvu se mi še ni zgodilo, da bi pred mikrofonom presedel šest ur nepretrgoma. Moram priznat, da zadnjo uro nisem več vedel, kaj bi počel .., saj prej tudi nisem ..., ja, pa kaj. Čisto na koncu se je v studiu pojavila plesna učiteljica iz Bolera in si naredila malce reklame, prav toliko, da me je kasneje odpeljala na pijačo. nedelja, 4.2.1996 Popolno neprištevno vreme in sredi takšnega vremena se po avtocesti pelje Edi. Kam? Gledat film v Novo mesto, za katerega na koncu ugotovi, da ni vreden nič in še malo manj. Kakor koli že, vožnja je bila več kot ugodna in predvsem dolga; kar celo debelo uro sem potreboval do dolenjske prestolnice. Rajši bi bil doma in gledal Nedeljskih 60, čeprav trajajo malo manj. (EDI) DOLENJSKA BANKA Sevnica Trg svobode h-1: 41-681 posluje vsak delavnik od 8. -12. in od 14. -16.30. SREDINA NAŠ GLAS, S - 7, FEBRUAR 1996 PA SE SLIŠI... 1 Ko so zadnjič vlomili v trgovine na Senovem, so se zmikavti menda celo malce pošalili: Ko so odhajali, so zlomljeni vložek ključavnice nadomestili s celim, ki so ga sunili z drugih vrat, in za sabo spet lepo zaklenili. Lahko bi se reklo, da so nesramni, ker se fako grdo šalijo, vendar lahko gledamo tudi drugače: odnesli so, kar so mislili, če pa hoče še kdo krasti za njimi, se mora kar sam potruditi... Na koncertu Slovenskega okteta je povezovalec Primož Sark opisal tudi njegov nastanek: država ga je ustanovila, da bi jo dostojno predstavljal Slovencem v Ameriki. Ker pa ni bilo dovolj denarja, da bi čez lužo poslali kar cel zbor, so si "izmislili" novo obliko -oktet. Pevci Slovenskega okteta torej niso samo pobudniki te zelo priljubljene slovenske oblike skupinskega petja, temveč tudi živ dokaz, da ne velja vedno tista: Za malo denarja - malo muzike... Pa še ena (psihološka/sociološka?) s koncerta Slovenskega okteta. Ko se zbere nekaj Slovencev - pejjcev, se zmenijo: zdaj pa eno veselo! In potem vsi v en glas: "Žalostno je srce moje ..." Nasvetek ali dva Nekaj za mlade po srcu: komplet po zgledu angleških šolskih uniform - zvonasto (kratko!!!) krilce k beli srajčki, puloverju na V in črtasti kravati. Barve so spet odvisne od tega, kaj imate v omari, in seveda od tega, kakšen dan imate. Morda temno modro krilo (pariško modra je letos ohinsplohmoderna) in vinsko rdeč pulover. Ali pa črno krilo in siv pulover ... Belo srajco/čko morate obvezno imeti, ker je vedno "in" pa zelo uporabna v vseh letnih časih. Da vas ne bo zeblo, čez tople nogavice potegnite še kakšne prijetne nadkolenke. Če jih ravno nimate, jih dobite povsod (in zelo "in" so!), lahko pa vam jih napravi tudi babi. "Pupikalook" je vedno aktualen, letos je lahko na primer takšen: zvonasta oblekica, za zimo bo najbrž primeren kakšen temen (črn?) volnen bukle, zraven majčka iz tanke pletenine s polo ali kakšnim podobnim ovratnikom in lakasti če-veljci, ki jih ni težko dobiti. Je pa res, da te vrste obuvala za zdajšnje vreme niso primerna, zato prihranite idejo do pomladi ali pa obujte kaj primernejšega. Z barvno kombinacijo si popestrite dan: majčka naj bo zelena, obvezne nogavičke pa zelene! Ker se bodo kmalu pričela najrazličnejša slavja, vključno z ohcetmi in maturantskimi plesi, preprost in vedno učinkovit predlog za takšne in drugačne priložnosti: dajte si napraviti preprosto krojeno obleko z zvonastim krilom. Gornji del naj bo iz elastične tkanine, da bo oprijet, za spodnjega pa izberite drugo tkanino. Neuničlji-vost tega modela je v tem, da lahko poljubno izbirate blago, barve in dodatke za zraven. Tako je lahko obleka čisto črna, lahko si privoščite svetlikajoče krilo, lahko dobite črno in belo kombinacijo ali celo rdečo in zeleno. Dekolte je lahko gromozanski ali pa ga zaprete s tančico, na rob si lahko celo našijete koralde, gumbke ali frnikole Urš t^ims^to Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.............................................................................................................. (podpis naročnika in žig) Kraj, datum:............................................................................................................ f.Festival SchooPs out Ljubljana (Dakota), 1. februarja - Založba Dallas nadaljuje s promocijo svojih varovancev. Mini glasbeni festival je nosil ime School out, za vse nas, ki nismo uspeli priti do Ljubljane, pa so poskrbele radijske postaje, da smo ga lahko spremljali preko etra. Povezovalca sta bila tudi tokrat DJ Jure in DJ Magic, ki sta kot prvo na oder povabila mlado skupino Tito in action; mi smo jih imeli možnost videti pred dvema letoma pred kulturnim domom v Krškem, na prednovo-letnem kocertu. V Dakoti pa so ostali skoraj neopazni. Druga zasedba, ki jo je nudila prireditev, se je imenovala Big foot mama. Dober R'n'R v maniri Pank-rtov je kljub dobro tehnično odigranem programu, vsaj preko radia, izzvenel medlo. Prav tako je bil medel aplavz, ki je bil po radiu komaj slišen. Po "karaoko-metru" bi merilec decibelov pokazal največ dva mikrofona. Po krajši pavzi DJ Magic je napovedal prvake hrvaškega punka. Po kakovosti zvoka iz sprejemnika sodeč, pa LET 3 niso bistveno odstopali od zvoka na plošči in niansa živega nastopa je mojs- trom performansa prinesla poseben čar. (Za vizualni dokument je poskrbel naš fotograf Cole, ki je spremljal dogodek preko objektiva svojega fotoaparata.) LET 3 so pričeli svoj nastop s priredbo King Krimsona - 24 century in dodali še devet lastnih skladb tako dobro, da je "karaokometer" pokazal 7 mikrofonov. In vse je kazalo, da bi lahko bila to špica večera. Toda za njimi sta svojo priložnost čakala še dva velika benda. Posavski veljaki Demolition group so pričeli svoj nastop po radiu precej medlo. Za podobne priložnosti si ne bi smeli privoščiti podobnega izpada, saj je bil zvok nekako skastriran, čeprav se je slišalo, da so svoje delo opravili, kot se spodobi za sku- pino njihove velikosti. V živo pa po besedah prisotnih v Dakoti ni bilo tako slabo. Verjamem, izbor komadov je bil hitovski. "Karaokometer" je pokazal 5 mikrofonov. Kot zadnja je nastopila Miladojka vouneed, ki je po nekajletni pavzi ponovno zagledala sij odrskih reflektorjev. Tudi oni so imeli na začetku nekaj manjših težav, pa so se hitro spremenile v zvok, ki je poslušalcem ponujal bistro sliko. Očitno dobro pripravljen povratek starih znancev je deloval sveže in okrepljeno z dobro mero starega funkizraza (sicer pa je v tem trenutku funk podalpski trend). Kljub vneti domači publiki pa jim "karaokometer" ni pokazal več kot 6 mikrofonov. (Mr.jozo, foto Cole) Magic že na pustovanju BLAGO VAM ZASTONJ DOSTAVIMO UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7 -19 URE SOBOTA: 8-13 URE NA DOM MERVIN Salon pohištva MERVIN d.o.o., Mostec 6 68257 Dobova, tel.: 0608/67-583 Sevnica, januarja - O skupini Magic smo že pisali. Pred kratkim so razrešili manjšo kadrovsko krizo, njihova zasedba je popolna in tako lahko člane tudi predstavimo. Na bobnih se trudi Miran Štojs, tudi vodja skupine, klaviaturo dobro obvlada Slavko Zako-šek, baskitaro Boris Žibert, ritem pa daje Rudi Žibert. Še posebej moramo pohvaliti pevko Tadejo Abram, ki ansamblu daje svežino in navdih mladosti. V novi zasedbi vadijo dober mesec, in sicer igrajo lahko komercialno glasbo, primerno za plesne prireditve. V načrtu imajo tudi izvajanje lastnih skladb, kdaj in kje pa bo prvi nastop, si bomo morali ogledati na reklamnih panojih, (ksenija) Nagradna križanka prodajalne Roki Pokrovitelj tokratne križanke je trgovina Roki iz Brestanice, ki vam v nagrade ponuja: 1. par smučarskih palic, 2. otroški nahrbtnik in 3. kapo. Rešeno križanko pošljite na že znani naslov: Naš glas, CKŽ 23, Krško. Časa imate do sobote, 17. februarja, Že peto leto nekatere Bresta-ničane in Brestaničanke ter prebivalce okoliških krajev oblačita in obuvata zakonca Katarina in Milan Capi. To pa v njuni prodajalni Roki, ki jo najdete na Cesti na ribnik 2, kjer prodajajo žensko in moško konfekcijo, v glavnem domačih proizvajalcev. Nudijo bogat izbor ženskih torbic ter bižuterije. Po želji vas obujejo v športno obutev, za smučarje in tudi bodoče smučarje pa nudijo bunde, smučarske kombinezone in hlače. Prodajalna Roki v sezoni 95/ 96 ponuja nov program, in sicer smučarsko opremo svetovno znanih znamk, smuči KNEISSL ter smučarske čevlje DACH-STEIN. Zaupali so nam tudi, da Roki načrtuje novosti in razširitev programa, kar naj bo za zdaj še skrivnost, a vas bomo o tem še pravočasno obvestili. ^m NAŠ GLAS Iiil POLOŽAJ PRIJOGI NEOBDEL. ZEMLJA GESLO FRANC REVOLUC SLADKO VINO C^^HPfll Ifcr^ GRAD PRI VELENJU v s 5 JUDOVSKA LOČINA E eVSiIk 1 fjlikjl KRV. PISATELJ (TOMISLAV) 7L ¦ >¦ SLOV. PEVKA (HORVAT; A 9 SESTAVI BOJAN MACUR IVER TRŠČICA ERAZV DRUGEM JEŽKU 2UHM BAKRA IN CINKA MESTO V ANGUJ KAZALNI ZAIMEK EVGEN CAR MESTO V NIGERU K ALUMINIJ ZDRAVILO 'ROTI MAL ZAČETEK. ZASNOVA SLOV PESNIK | SIMON ) JUDOV. KRALJ PLAČA VLADAR. ODVZEM PROSTOSTI 2 6 TRVGVE UE PEVEC TOPIČ 4 3 UGAND. DRŽAVN. ( MinoN) STADION V BUDIMR TROPSKI KUŠČAR 1 NAŠ GLAS SPONA TROPSKI VETER LES Z BENOVCA 10 svetov. PRVEMST. ru» JAPON. DROBIŽ MMOOVEC NEMŠKA IGRALKA (KARIN) POUTIK REJC SAROIMK TO. KRALJU CHARLESU H«N ALBREHT SIMBOL SPOMENK 8 JE OKROGLA VRSTA VIŠNJE PAPEŽEV DOHODEK 1 2 3 4 5 6 5 117 118 115 2 113 |9 10 NAŠ GLAS, 5-7. FEBRUAR 1996 PO NAŠIH KRAJIH NAPOVEDI Trije "obrtniki" v spalnici Kulturni dom Krško vas vabi v petek, 9. februarja, ob 19. uri, ko bo na programu gledališka predstava Trije "obrtniki" v spalnici Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki praznuje svojo 75-letnico kulturnega poslanstva. Komedija je za modri - večerni abonma in izven. Slovenski kulturni praznik bodo počastili tudi s slavnostnim govorom dramskega igralca Poldeta Bibiča ter podelitvijo Prešernovih nagrad. Hočem, da sem Oš Mihajla Rostoharja Krško vabi v četrtek, 15. februarja, ob 17. uri na kulturno prireditev, ki jo prirejajo osnovne šole s prilagojenim programom Krško, Sevnica in Brežice, razvojna oddelka vrtcev Krško in Brežice, varstveno -delo v-na centra Sevnica in Leskovec ter dom na Impoljci. Likovna razstava Nene Bedek Zveza kulturnih organizacij Sevnica in Galerija grad Sevnica vabita na otvoritev likovne razstave Nene Bedek, ki bo v četrtek, 8. februarja, ob 18. uri v Galeriji na sevniškem gradu. Kulturni program bosta izvedla Slavko Žnidaršič (harmonika) in Pavel Ocepek (recital). Razstava bo odprta do 17. marca 1996. Vilincek z lune Kulturni dom Krško vas vabi v torek, 13. februarja, ob 17. uri na rumeni - sončkov abonma Vilincek z lune, ki mu je zdrsnilo na Rimski cesti. Zaradi te majhne nerodnosti bo pristal na našem planetu in celo v KO Krško. Zgodbo o Vilinčku bodo zaigrali Šentjakobčani iz Ljubljane. Otroci in starši, vabijeni ste na srečanje z Vilinčkom, da bodo vaše sanje, hrepenenja in utrinki domišljije postali trenutek resničnosti. Prireditve ob 50. obletnici knjižnice Brežice V sklopu prireditev ob 50. obletnici brežiške knjižnice bodo ob tednu odptih vrat (od 11. do 16. februarja) potekali še naslednji programi. V torek, 13. februarja, bo predstavitev knjižnjično- informacijskega sistema COBISS/OPAC in Interneta; v četrtek, 15. februarja, bo proslava ob 50. obletnici in v petek, 16. februarja, kulturna predstava. Dobrodelni koncert terceta Slovenija V farni cerkvi Dobova bo v soboto, 10. februarja, ob 18. uri nastopil tercet Slovenija, izkupiček bo namenjen za pomoč Društvu duševno prizadetih. Vabljeni! _______: — L —n i.....................' • .......... Kulturni praznik s Slovenskim oktetom Brežice, 1. februarja - ZKO Brežice je na slovesnosti ob dnevu slovenske kulture podelila priznanja za leto 1995, občina dve plaketi za leto prej, osrednji slavnostni trenutek pa je pripravil Slovenski oktet z enim svojih zadnjih nastopov pred zaključnim koncertom 20. februarja v Cankarjevem domu. V tej zasedbi se je od svojega občinstva po vsej državi dostojno poslovil. V Brežicah so se pevci predstavili z umetnimi pesmimi slovenskih skladateljev in s priredbami narodnih, (nic) Krško, januarja - Sestanka na pobudo Ministrstva za šolstvo in šport v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi gradnje srednješolskega centra so se udeležili župan občine Danilo Siter, tajnik Vinko Bah, programski odbor, ki ga je v zvezi z gradnjo imenoval župan, predstavniki Savaprojekta kot bodoče inženiringhiše, predstavniki krajevnih skupnosti in člani matičnega odbora za družbene dejavnosti pri občinskem svetu občine Krško. Na sestanku so se dogovorili, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport investitor projekta izgradnje novega šolskega centra v Krškem, občina pa naj bi bila soinvestitor pri gradnji nadstan- Nov srednješolski center v Krškem Ob novi šoli bo stala tudi nova športna dvorana -"Stara" tehnična šola na Hočevarjevem trgu bo namenjena potrebam osnovne šole dardne, večnamenske športne dvorane, po ključu glede na površine objekta, ki se gradi nad-standardno. Torej bo od skupne površine športne dvorane 3.645 m2 po kriterijih in normativih ministrstvo financiralo 1.200 m2, občina Krško pa razliko v izmeri 2.445 m2, kjer pa bo trgu na razpolago tudi nekaj poslovnih in drugih večnamenskih prostorov. Na sestanku je bil predstavljen tudi rokovni načrt izgradnje SŠC, ki predvideva, da bodo priprave zaključili do oktobra 1996 in še v tem letu gradnjo tudi za- čeli. Po ocenah strokovnjakov naj bi izgradnja trajala 14-15 mesecev, vrednost skupne naložbe pa bo znašala 1 mrd tolarjev. Predstavniki MŠŠ so dali zagotovila, da bo "stara" tehnična šola brezplačno namenjena za potrebe osnovne šole v Krškem, prav tako pa tudi stara šola pri dijaškem domu, katere prostori bodo na razpolago ali Uradu za mladino ali šolski upravi ali Centru za permanentno izobraževanje (CPI) Krško. Seveda bo dokončna odločitev o udeležbi občine Krško in o načrtovanem sofinanciranju športne dvorane sprejeta ali zavrnjena v razpravi svetnikov v krškem občinskem svetu, ki bodo o tem razpravljali že na redni februarski seji. (dama) Turistično hortikulturno društvo Zdole je uspešno v svojem delovanju in si prizadeva postati še boljše: več pozornosti bodo namenili promociji kraja - ohranjanju starih običajev - Zdole, turistična vas - mini vodnik - vinska cesta Zdole, 3. februarja - Rednega letnega občnega zbora Turističnega hortikulturnega društva v Domu Bena Zupančiča so se udeležili člani društva in nekateri krajani, ki so razpravljali o programskih usmeritvah in programu dela za letošnje leto ter prisluhnili poročilu predsednika, blagajnika in nadzornega odbora. Darko Topolovšek, predsednik THD: "Turistično hortikulturno društvo je prostovoljna organizacija, v kateri se združujejo posamezniki z namenom, pospeševati turizem v vseh njegovih pojavnih oblikah, delovanje društva je vpeto v vse pore življenja posamezne skupnosti in je praktično del aktivnosti vseh njenih tvorcev. Razvoj KS Zdole sloni na prrednostnem razvoju kmetijstva, predvsem vinogradništva, sadjarstva in zele-njavarstva. Ob vsem tem pa smo si zadali še cilj: Zdole - turistična vas. Posebno pozornost bomo namenili vključevanju mladine in jim omogočili, da se bodo lahko neovirano uveljavljali pri vseh dejavnostih društva. Ker pa je naša KS vključena tudi v projekt vinske ceste, ki s svojimi kapilarami zajema praktično celotno območje krajevne skupnosti, se bodo člani društva aktivno vključevali v njegovo izvajanje." V letošnjem letu bodo na področju hortikulture in urejenosti kraja organizirali tekmovanje za najlepše urejeno vas ali domačijo, predavanja na temo hortikul-turne ureditve, poskrbeli bodo za izobraževanje članov in ostalih krajanov. Priredili bodo jurje-vanje, družabno kulturno prireditev v sodelovanju z ZKO Krško v Kostanjku, miklavževanje in strokovne ekskurzije. Pri ohranjanju starih običajev naravne in kulturne dediščine bodo izvedli košnjo v Ravnah, žetev v Šapoli, kožuhanje, skrbeli pa bodo za vse krajevne znamenitosti. Posebno pozornost bodo namenili promociji kraja in tako izdelali mini turistični vodnik Zdol, izdali monografijo in še kaj. (Lea) V Dobovi spet oživelo turistično društvo Občni zbor planincev upokojencev Sevnica, 31. januarja - Sekcija planincev upokojencev je sestavna enota Planinskega društva Lisca Sevnica. Občni zbor so sklicali predvsem zato, da bi pripravili program za leto 1996 in se malo poveselili. Vodja sekcije je Elka Grilc, izkušena planinska vodnica: "Na planinske izlete hodimo predvsem zaradi zabave, želje po medsebojnem druženju, pa tudi zaradi zdravja in kondicije. Izlete organiziramo vsak torek, ne glede na vremenske pogoje. Se pač vremenu primerno oblečemo in opremimo. Izletov se redno udeležuje sedem do osem članov, ob lepem vremenu pa še več. Ni nas strah planin, saj smo priplezali tudi že na štiritisočake. Ob rednih izletih pa se udeležujemo tudi pohodov, ki jih organi- zira Planinsko društvo samo." V lepem spominu sta jim ostala izlet v Krakovski gozd, kjer so jim pri ogledu rastlinja in zanimivosti pomagali krški gozdarji, in ekološka pot Hrastnik-Trbovlje-Hrastnik, kjer so lahko videli, kako industrija uničujoče vpliva na naravo, (ksenija) Odslej ne bo pomanjkanja pitne vode Brežice, februarja - Pretekli teden je bilo izdano uporabno dovoljenje za vodooskrbni sistem Jesenice na Dolenjskem i- Velika Dolina. Nov sistem bo, kljub še nekaterim neporavnanim obveznostim občanov, pričel obratovati ter tako rešil dolgoletno porjianj-kanje pitne vode na tem vododeficitarnem območju. Voda v novem sistemu je globinska iz vrtine, kar zagotavlja izredno kvaliteto, pa tudi zadostne količine tako za vse uporabnike kot tudi za prihodnji razvoj gospodarskih potencialov na tem področju. To so izgradnja obmejnega gospodarskega platoja, center v Slovenski vasi in turistični kompleks Mokrice. (Gaiex) Dobova, 31. januarja - V Dobavi so se odločili obnoviti tamkajšnje turistično društvo, ki je pred petimi leti nekako zaspalo. Na sestanku predstavnikov šestih vasi' od osmih, kolikor jih šteje KS Dobova -zastopnika Loč namreč ni bilo, Mostec pa že ima lastno turistično društvo - so za predsednico oživljenega društva izvolili Terezijo Kramer iz Dobo ve ter si zarisali kar obsežen program deta za letošnje leto. Tako naj bi obnovili tradicionalno ocenjevanje urejenosti vasi ter poskrbeti za popravilo ali odstranitev neuglednih zanemarjenih reklamnih panojev, ki jih po vaseh, Zlasti pa v krajevnem centru, ne manjka. Razmišljajo tudi o postavitvi novih, ki naj bi v bližini mejnega prehoda Rigonce opozarjati tujce, da prihajajo v prijazno deželo. Ob dnevu izgnancev, 7, julija, želijo organizirati spominsko prireditev na dogodke iz časov druge svetovne vojne, z naslovom Pogled v preteklost, ob zim- • V skih večerih pa bodo pripravili vrsto nastopov domačih glasbenikov in literatov. Na sestanku je bito slišati tudi pobudo, da naj bi vsaka vas poskrbela za kakšno turistom ogleda vredno zanimivost. Nekaj takšnih, kot ločka mlaka ali brod na Mostecu, že obstaja, v Mihalovcu in na Malem Obrežu razmišljajo o postavitvi vodnjakov, kakršni so nekoč tam že bili, drugod pa se še niso odločili. Zanimiva pobuda je prišla tudi iz ust Alenke Vogrin in Ruže Prahin, ki sta predlagali izdelavo raziskovalnega projekta o dobovski preteklosti, ki bi v obliki brošure zajet zgodovinska obdobja kraja, od Ilirov do danes. Kljub temu, da deluje program deta komaj oživljenega dobovskega turističnega društva kar obširno, pa so vse pobude vsekakor vredne pohvale, saj kažejo na zavest tamkajšnjih ljudi, da želijo živeti v lepem in urejenem okolju. .¦¦ ŠPORT - REKREACIJ ¦Ju KOŠARKA Pred začetkom drugega dela v Al SKL V soboto, 10. februarja, se bo začel drugi del tekmovanja v A-1 SKL, kjer se bo pomerilo osem najboljših ekip iz prvega dela prvenstva. Lestvica od 1. do 8. mesta Al SKL SmeltOlimpija 14 10 4 1181:1045 24 Interier 14 8 6 1173:1123 22 Idrija 14 8 6 1092:1073 22 Satex 14 7 7 1201:1846 21 Rogaška Donat Mg 14 7 7 1093:1140 21 Litostroj 14 6 8 1068:1102 20 KovinotehnaSav. 14 5 9 1181:1212 19 Bavaria Wolltex 14 5 9 1179:1281 19 Košarkaši krškega Interierja se bodo v nedeljo, 11. februarja, ob 19. uri v športni dvorani Leskovec pomerili z mariborsko ekipo Bavaria Wolltex. RK Krško : RK Gorenje 18 : 12 (9:7) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 550, sodnika Vodopivec in Krasna (oba Ajdovščina). Zaostalo srečanje 11. kola so Krčani odigrali močno oslabljeni, saj po tolmačenju RZS niso imeli pravice nastopati krški novinci Bašič, Sirčo in Kekič. Kljub temu pa so srečanje odigrali izredno disciplinirano in ga na koncu zanesljivo tudi dobili. Začetek je bil enakovreden, gostje pa so imeli edino vodstvo v 12. minuti (3:4). Krčani so z odlično igro v obrambi dobili prvi polčas, začetek drugega dela pa je pripadel gostom, ki so rezultat izenačili. Sledil je neizprosen boj za vsako žogo. Vratar Imperl je obranil kar 22 strelov in je zagotovo najzaslužnejši za zmago, odlično pa je na igrišču ekipo vodil Mašič. Strele sta uspešno zaključevala Cvijič in Urbanč. Pri gostih velja pohvaliti vratarja Lapajneta, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov. S to zmago pa tudi z igro igralci Krškega vlivajo svojim navijačem več upanja, da se bodo obdržali v 1. SRL. RK Krško: Imperl. Iskra 2, Dragar 1, Bogovič 2, Urbanč 4, Kukavica 1, Levičar, Mašič 1, Cvijič 6, Škof, Keše 1. (J.A.) RK Prevent : RK AFP Dobova 25 : 24 (13:11) Športna dvorana Slovenj Gradec, gledalcev 900, sodnika Vodopivec in Krasna (oba Ajdovščina). Dobovčani so na gostovanju zaigrali dobro, vendar niso imeli športne sreče. Ves čas srečanja so bili enakovreden nasprotnik domači ekipi, niso pa znali izkoristiti priložnosti z igralcem več. V prvem polčasu so odlično zaustavili najboljša domača strelca Petričeviča in Maksiča, vendar so kljub temu domači pet minut pred koncem prvega polčasa uspeli povesti za 4 zadetke. Drugi del so Dobovčani začeli slabo, saj niso izkoristili prednosti dveh igralcev, prejeli so celo zadetek. Deset minut pred koncem srečanja so domači vodili z rezultatom 22:21, Dobovčani pa ponovno niso znali izkoristiti številčne prednosti na igrišču. Tako je zmaga ostala v Slovenj Gradcu. RK AFP Dobova: Kostevc, Džapo 2, Begovič, Mijačinovič 10, Voglar, Ocvirk 2, Žibert, Glaser 4, Leveč, Medved 3, Stojakovič 3, Denič. (J.A.) 1. SRL - VZHOD Radeče 13 11 2 0 346:293 24 Pomurka 13 9 1 3 368:307 19 Sevnica 13 6 4 3 336:306 16 Gorenje B 13 7 2 4 328:325 16 Drava 13 7 1 5 346:325 15 Ormož 13 5 2 6 312:307 12 Dol 13 5 2 6 343:360 12 Velika Nedelja 13 5 1 7 303:306 11 Polet 13 4 2 7 314:313 10 Pivovarna Laško B 13 4 2 7 356:370 10 Brežice 13 3 0 10 284:383 6 Krog 13 1 3 9 328:369 5 Nove zmage krškega "naraščaja" V nadaljevanju tekmovanj v državnih ligah za dečke so v skupini jug igralci RK Krško zabeležili naslednje rezultate - mlajši dečki B (5. kolo): Krško -Dol Alis 9:5 (4:0), Krško - Radeče papir 10:3 (3:1). Zadetke za Krčane so dosegli: Marin Šebalj 8, Luskovec 5, Pire 2, Voglar 2, Požun 1, Marko Šebalj 1. Rezultati - mlajši dečki A (5. kolo): Krško - Akripol Trebnje 20:7 (9:3), Krško - AFP Dobova 10:6 (4:2). Za Krčane so bili uspešni: Vrančič 7, Zupančič 7, Šebalj Z. 6, Urbanč 3, Marki 3, Marin Šebalj 2, Voglar 1, Bevc 1. Ekipi mlajših dečkov A in B sta se s po dvema zmagama v petem kolu ligaškega tekmovanja že zagotovili nastop v eni izmed polfinalnih skupin za naslov letošnjega državnega prvaka. Minulo soboto so prvo "javno" tekmo odigrali tudi najmlajši krški rokometaši, mlajši dečki C (rojeni leta 1985 in mlajši). Gostovali so v Radečah in domače vrstnike premagali z rezultatom 26:4. Za Krčane so bili uspešni: Marko Šebalj 12, fijjskovec 5, Pire 3, Vrančič3, Požun 2, Grošelj 1. (Živkošebek) Zmaga ekipe Krško I Senovo, 4. februarja - V športni dvorani je potekal prvi malonogometni turnir MNZ Celje za dečke, rojene po 1. avgustu 1983. Slabo vreme je ponagajalo malonogometašem in organizatorjem, saj ni bilo vseh vabljenih ekip. Turnirja se je udeležilo sedem ekip. Rezultati - skupina A: Dravinja I - Brežice II 3:1, Krško III - Dravinja I 0:2, Brežice II - Krško III 1:2; skupina B: Krško I - Brežice I 4:2, Dravinja II - Krško II 0:0, Krško I - Dravinja II 6:1, Brežice I - Krško II 1:0, Dravinja II - Brežice I 0:3, Krško II - Krško I 1:6. V boju za 3. mesto je ekipa Brežice I premagala tretjo ekipo Krškega z rezultatom 2:0. V finalu pa sta se pomerili prvi ekipi Krškega in Dravinje iz Slovenskih Konjic. Boljši so bili Krčani, ki so zmagali z rezultatom 3:2, in zasluženo osvojili pokal. Najboljša strelca turnirja sta bila Nadarevič in Pilipovič (oba Krško I) s po sedmimi zadetki. Zmagovalna ekipa je nastopila v sestavi: Lenič, Cvirn, Urbanč, Nadarevič, Pilipovič in Mežič. (Pilip) Tekma med Publikumom in Zagrebom odpadla Napovedane mednarodne nogometne tekme med Publikumom in Zagrebom na stadionu Matijo Gubca ni bilo zaradi slabega vremena. Nogometaši iz Celja in Zagreba so ostali veliki dolžniki krškim ljubiteljem nogometa, ki upajo, da bodo v kratkem lahko ponovno gledali prvoltgaškt nogomet. KOLESARSTVO KD Savaprojekt Dvodnevni trening na otoku Krku II. STRELJANJE Malinska, februarja - Tudi ta minuli vikend so kolesarji krškega KD Savaprojekt preživeli na otoku Krku, kjer so opravili dvodnevni trening. Žal jim je ponagajalo vreme, saj so nevihte "skrajšale" predvidene treninge. Kljub vsemu so bili kolesarji z opravljenim treningom zadovoljni in se ob tej priložnosti zahvaljujejo podjetjem Savaprojekt, Kostak, Preskrba, trgovini Jata na tržnici, Sadje in zelenjava Telat Ameti, Sadje in zelenjava Planine, Pekarni Sluga ter krškemu županu Danilu Siterju, ki je poskrbel za prijetno bivanje krških kolesarjev in njihovih spremljevalcev v zasebnih apartmajih v Malinski. (Galex) NANIZNI TENIS Občinsko šolsko prvenstvo Brežice, januarja - Športna zveza Brežice je v skladu s programom šolskih tekmovanj organizirala občinsko prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 81 igralcev iz osnovnih šol Brežice, Dobova, Artiče, Pišece, Bizeljsko in Velika Dolina. Rezultati - učenci od 1. do 4. razreda: I. Barkovič, 2. Bogovčič, 3. Brce (vsi Velika Dolina): učenke od 1. do 4. razreda: 1. Zevnik, 2. Obranič, 3. Barkovič (vse Velika Dolina); učenci od 5. do 8. razreda: 1. Gajski (Velika Dolina), 2. Najger (Bizeljsko), 3. Musar (Brežice); učenke od 5. do 8. razreda: 1 Veble (Velika Dolina), 2. Klakočar (Bizeljsko), 3. Pangrčič (Velika Dolina). Med ekipami učencev je bila najboljša OŠ Velika Dolina I, pred OŠ Brežice I, OŠ Bizeljsko I, med ekipami učenk pa je prav tako slavila OŠ Velika Dolina I, pred OŠ Artiče in OŠ Velika Dolina II, (Galex) Občinsko rekreativno prvenstvo Brežice, 3. februarja - V telovadnici OŠ Brežice je Športna zveza Brežice organizirala občinsko rekreativno prvenstvo v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo le 9 posameznikov in 4 ekipe iz športnih društev brežiške občine. Med posamezniki je bil najboljši Veble, pred Smrdejem, Dušičem in Plevani-čem, ekipno pa je prvo mesto osvojilo ŠD Stara vas, pred ekipo Upravne enote, ŠD Pišece in ŠD Skopice. (Galex) RK Fructal : RK Krško 24 : 22 (15:9) Športni center Police, gledalcev 500, sodnika Repenšek (Rečica) in Po-žežnik (Celje). Po odličnih igrah v nadaljevanju prvenstva 1. SRL so se Krčani odločili zmagati tudi v Ajdovščini. To se jim ni uresničilo, kajti ob želji za zmago je potrebno tudi dobro igrati. Krški igralci so zaigrali misleč, da bo zmaga prišla sama od sebe. To so domači rokometaši znali izkoristiti in v 13. minuti že vodili z 8:1. Krčani so se le prebudili, razigrali in bili do konca prvega dela enakovreden nasprotnik. V drugem delu so poskušali vse, da bi preobrnili rezultat. Trikrat jim je uspelo izenačiti, ko pa se je odločalo o zmagovalcu, so ponovno zapravili nekaj priložnosti in domači so zasluženo zmagali. V krški ekipi velja pohvaliti Sirca, ki je dosegel 7 zadetkov. RK Krško: Imperl, Iskra 4, Dragar, Kekič 2, Bogovič 2, Urbanč, Kukavica 1, Sirčo 7, Mašič 1, Cvijič 4. (J.A.) 1. SRL Pivovarna Laško 14 13 1 0 411:305 27 AFP Dobova 15 9 1 5 356:290 19 Gorenje 14 7 3 4 325:290 17 AMC Slovan 15 7 3 5 362 :330 17 Krško 15 6 3 6 350:338 15 Kodeljevo 15 6 3 6 344:344 15 Pri. novice Pro mak 1!) 6 2 7 332:372 14 Prevent 15 6 0 9 354:372 12 Rudis Rudar 15 5 2 8 348:397 12 Akripol 15 5 1 9 325:339 11 Fructal 15 4 2 9 331 :361 10 Inženiring Šarbek 15 4 1 10 340:390 9 RK Radeče - RK Lisca 28 : 26 (14:9) V posavskem derbiju med vodilno ekipo Radeč in tretjeuvrščeno sevniško Lisco so pred nabito rjblno dvorano v Radečah slavili domači. Tekma je bila izredno trda, saj sta obe ekipi igrali dobro v obrambi, pa tudi v napadu so pokazali kar nekaj odličnih potez. Prvi polčas je pripadel domačinom, v začetku drugega dela pa se je poškodoval domačin Papež in kazalo je na preobrat v korist Sevničanov. Igralci Lisce so se ob koncu približali le na zadetek razlike, vendar so borbeni Radečani vodstvo obdržali do konca in zasluženo zmagali. Pri Sevničanih je izstopal Čater, dobro pa sta igrala tudi Simončič in Lupše. Za RK Lisca Sevnica so nastopili: Marcola, Rupret, čater 8, Mijovič 4, Rantah 1, Plazar 1, Simončič 6, Jug 1, Sečki 2, Lupše 3. RK Polet - RK Brežice 36 : 20 (18:10) Brežičani so na gostovanju v Murski Soboti visoko izgubili in se bodo morali do konca prvenstva še krepko potruditi, saj so s samo šestimi zbranimi točkami na predzadnjem mestu 2. SRL - vzhod. Za RK Brežice so nastopili: Božič, Pintarič 5, Gabron, Jurkaš 1, Avsec G. 4, Humek, Haler 2, Kranjc 7, Kuhar, Avsec M. 1. Vsi regijski naslovi Posavcem V Novem mestu so se na regijskem prvenstvu srednjih šol pomerili dijaki posavsko-dolenjske regije. Z veliko premočjo so bili najboljši leskovški strelci, ki so nastopili za srednjo šolo Krško, brežiško gimnazijo in STŽŠ Novo mesto. Rezultati - dijaki ekipno: 1. STŠ Krško 997 krogov, 2. SŠ Brežice 908, 3. STZ Novo mesto 715, 4. SŠ Brežice 689; dijaki posamezno: 1. Zorič 346, 2. Mlakar 331, 3. Fridl 320 (vsi Krško), 4. Vrščaj 310, 5. Koritnik 306, 6. Arh 292 (vse Brežice); dijakinje ekipno: 1. STZŠ Novo mesto 643, 2. SŠ Brežice 565, 3. STZŠ Novo mesto II 380; dijakinje posamezno: 1. Smolej 296 (Brežice), 2. Arh 279 (Novo mesto), 8. Šolana 137, 11. Koprivnik 133 (obe Brežice). (J.A.) Edi Zakošek in SD Kanja četrta Na peti tekmi pionirske državne lige za pokal prijateljstva, ki je potekal minulo soboto v Murski Soboti, se je odlično odrezal brežiški pionir Edi Zakošek, ki je osvojil 4. mesto. Dobro so streljali tudi leskovški strelci, ki so ves čas držali 2. mesto, na koncu pa so zdrsnili na 4. mesto. Rezultati - ekipno: 4. Kanja Leskovec 523, 7. Kruno Brežice 514; posamezno: 4. Zakošek E. 182 (Kruno), 8. Pacek 179, 15. Zorko 176, 19. Arh 175 (vsi Kanja), 31. Zakošek I. 171, 33. Sotlar 170 (oba Kruno), 38. Šumej 168 (Kanja); med pionirkami je Mlakarjeva s 147 krogi zasedla 26. mesto. (J.A.) ŠAHOVSKI KOTIČEK Troboj Sevnica - Radeče - Krmelj Krmelj, 3. februarja - Šahisti DPD Svoboda iz Krmelja so organizirali 13. šahovski troboj Sevnice, Radeč in Krmelja. Vsako ekipo je sestavljalo osem tekmovalcev. V ekipnem točkovanju so zmago slavili sevniški šahisti, ki so osvojili 79,5 točk. Sledita Krmelj (59,5) in Radeče (53). Med posamezniki je 1. mesto osvoj.il Zvonko Mesojedec (15 točk), pred Bojanom Smerdelom (12) in Jožetom Kolmanom (11,5). (J.B.) Posamično hitropotezno šahovsko prvenstvo Sevnica, 4. februarja - Šahovski klub Milan Majcen Sevnica je organiziral posamično hitropotezno šahovsko prvenstvo za leto 1996, ki se. ga je udeležilo 19 članov, štiri ženske in en mladinec. Med člani je 17 mesto osvojil Igor Šitnik (11 točk), sledijo Toni Kos (11), Marjan Božič (9) vsi iz ŠK Triglav Krško, Zvonko Mesojedec (8,5) in Toni Kranjec(8,5) oba iz ŠK Milan Majcen Sevnica. Med ženskimi tekmovalkami je zmagala Mojca Grilc (6,5) iz ŠK Milan Majcen Sevnica pred Sanjo Žnideršič (6) iz ŠK Triglav Krško in Alenko Radej (4,5) iz ŠK Milan Majcen Sevnica. V kategoriji do 16 let je nastopil samo Samo Štajner iz ŠD Marton Leskovec pri Krškem in je s 3,5 točkami zasedel 22. mesto v skupni razvrstitvi. (J.B.) Devet pokalov za plesalce PPK Lukec Bassano del Grapa (Italija), 4. februarja - Devet plesnih parov Posavskega plesnega kluba Lukec se je udeležilo mednarodnega plesnega turnirja v športnih plesih in v izredno močni konkurenci doseglo naslednje rezultate - mlajši pionirji D (6 do 9 let): 3. mesto v ST in 5. mesto v LA plesih Rok Curha-lek in Tina Polšak, 6. mesto v LA plesih Uroš Močivnik in Špela Lupšina, 7. mesto v LA plesih Luka Vodlan in Urška Grame; pio- Sebastjan Vodlan in Urška klakočar sta to- J^[J! 5 mest0° ST krat prvič tekmovala med mladinci. in 9. mesto v LA plesih Iztok Urbanč in Katja Zakšek, 10. mesto v LA plesih Nejc Zvar in Suzana Navoj ter Peter Toporišič in Tina Strgar; pionirji C: 4. mesto v LA in 6. mesto v ST plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek; mladinci B: 11. mesto v ST in 15. mesto v LA plesih Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar. (Galex) Posavski plesni klub Lukec vabi v sredo, 7. februarja 1996, ob 18. uri v Motel Pacifik vse ljubitelje plesa in plesne dejavnosti, vse dosedanje pokrovitelje in vse tiste, ki jih zanima tovrstna predstavitev podjetja, dejavnosti in izdelkov, da se nam pridružijo ob predstavitvi naših tekmovalnih parov in plesne skupine širši javnosti. Ob tej priložnosti bomo prikazali tudi delovanje kluba v prihodnosti. Prispevek s te prireditve bo posnela televezija Kanal A, ravno tako so povabljeni predstavniki lokalnih in slovenskih medijev. aiisUii&i Občni zbor Ali FIT Brežice Problem stadiona še* vedno na mrtvi točki NAŠ GLAS, 5-7. FEBRUAR 1996 Brežice, 31. januarja - "Z veseljem ugotavljam, da je bila brežiškega atletika tudi v letu 1995 zelo uspešna, zlasti rezultati naših atletov so bili zelo dobri, v organizaciji naših prireditev, pri delu atletske šole z najmlajšimi in pri zbiranju sredstev za delovanje kluba, čeravno je teh sredstev vedno premalo," je na letnem občnem zboru spregovoril Stane Grame, predsednik AK FIT Brežice. Štirje brežiški atleti so se v lanskem letu udeležili velikih svetovnih prireditev, AK FIT Brežice je postal državni prvak v mnogobojih, tako ženski kot moški konkurenci, brežiški atleti so 25-krat izboljšali slovenske državne rekorde, osvojili 57 medalj, od tega 19 zlatih, 24 srebrnih in 14 bronastih. Trinajst atletov in atletinj ima od Atletske zveze Slovenije priznano in od Olimpijskega komiteja Slovenije potrjeno kategorizacijo, kar je daleč največ od vseh športnikov v brežiški občini. Zanemariti ne smemo niti mlajših brežiških atletov, ki s svojimi rezultati kažejo, da atletika v Brežicah ne bo zamrla. Prav nasprotno. Vendar velja omeniti največji problem, s katerim se ubadajo atleti v«Brežicah. To je zagotovo atletsk^ steza oz. stadion. AK FIT je eden večjih klubov v Sloveniji, ki nima prave atletske steze, ravno tako nima pravih možnosti za zimsko vadbo. Zaradi možnosti, ki jo vidijo ob izgradnji novega srednješolskega centra v Brežicah, so ustanovili iniciativni odbor za gradnjo stadiona, ki naj bi stal ob novi šoli. Zaenkrat pa ostaja vprašanje atletskega stadiona na mrtvi točki. AK FIT Brežice je v preteklem letu organiziral vrsto atletskih prireditev, in sicer državno prvenstvo v krosu, mali maraton Terme '95, državno prvenstvo za osnovne in srednje šole po ulicah Brežic, nočni skok s palico in mednarodni atletski miting. Kot svojevrsten primer v slovenskem atletskem primeru pa je organizacija državnega prvenstva v mnogobojih, ki ga je brežiški klub zaradi problema "stadion" moral organizirati kar v Novem mestu. Predsednik AK FIT Brežice se v imenu kluba zahvaljuje generalnemu pokrovitelju, Vinu Brežice, in ostalim: NE Krško, Zavarovalnici Triglav Krško, Vitacel Krško, NIKI (BPH) Brežice, Termem Čatež in vsem do-natorjem, ki jih je bilo več kot 50. V novi tekmovalni sezoni si brežiški atleti in atletski delavci želijo, da bi še naprej delovali tako složno kot doslej, saj bodo le tako lahko dostojno predstavljali ime kluba in kraja tako v Sloveniji kot tujini, domov pa se bodo vračali z rekordi in medaljami. (Galex) BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 29. januarja do 5. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Vlasta Ambrožič iz Novega mesta - Katarino, Tatjana Dimitrovski iz črnca - Roka, Jožica Tonkovič z Žejnega -Katarino, Mojca Žabkar iz Krškega - Aljaža, Katarina Cvetko iz Dobove - dečka, Lori Didek iz Podbočja - Tina in Jožica Šibilja iz Sevnice - dečka. Vsem iskreno čestitamo! STUDIO Rliea oiivia CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 68270 KRŠKO TEL.: Ofl08/21-78t FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. Ln DARJLNI BUTIK CKŽ 65A, KRŠKO - UNIKATNI IZDELKI IZ KRISTALNEGA STEKLA IN KITAJSKEGA FORCELANA TER KERAMIKE - BAMBUSOVE VRTNE GARNITURE IN OSTALO DEKORATIVNO POHIŠTVO -UNIKATNE SLIKE - KERAMIČNE SVETILKE TER PISANA IZBIRA OBLAČIL IN DODATKOV IZ INDUSKE SVILE -MODNI NAKIT Najlepša harmonl)a In toplina za vas In vas© najdražje v darilnem butlku OKARINA. Odprto vsak dan razen nedelje „_______________od 8. ure dalle_______________ Vlomi v trgovine na Senovem Neznanci trgovine oškodovali za več kot 1.000.000 tolarjev V noči z 29. na 30. januar je neznani storilec (verjetno jih je bilo več) vlomil v tri trgovine na Senovem, in sicer v Železnino, STG Rudar d.o.o. in Mercatorjevo poslovalnico 29 - market. V vseh trgovinah je bila odlomljena ključavnica. Iz železnine je neznanec odnesel: videorekorder Schneider, CD plaver, avtoradio, TV sprejemnika Philips in Schneider, štiri daljinske upravljalce, dve sobni anteni za TV, 8.850 tolarjev in neugotovljeno število vodovodnih pip. Škoda znaša okoli 300.000 tolarjev. Iz trgovine STG Rudar je storilec odnesel večjo količino cigaret različnih znamk in trgovino oškodoval za 75.875 tolarjev. Iz marketa pa je neznanec odnesel izdelke za okoli 700.000 tolarjev, in sicer dva osebna računalnika z monitorjem in tipkovnico, tisklanik znamke Epson, okoli 95.000 tolarjev v bankovcih, čekih in bonih za malico ter več zavojčkov cigaret in kave. V četrtek, 1. februarja, so policisti PPP Krško med 9. in 14. uro izvedli poostreno kontrolo prometa na magistralni cesti Ljubljana-Obrežje. Pri tem so dali poudarek predvsem ugotavljanju kršitev določil o hitrosti vožnje ter nepravilnemu prehitevanju in uporabi varnostnega pasu. Kljub temu, da je bil promet zelo redek, so ugotovili 48 kršitev cestno-prometnih predpisov. Čeprav so "solidarni" vozniki opozarjali "manj solidarne" z izmeničnim prižiganjem luči na prisotnost policije, je 19 voznikov prekoračilo dovoljeno hitrost 100 km/h. Policisti so opozorili 15 voznikov. Hudo poškodovan in brez drv K.D., roj. 1955, z Otočca je 1. februarja okoli 15. ure odšel v bližino vasi Zaloke nabrat nekaj suhih drv. Ko je ob cesti parkirar vozilo, sta se za njim pripeljala H.M, roj. 1963, iz Straže pri Raki in J.G., roj. 1979. H.D. je takoj odšel do K. D. in ga izvlekel iz vozila, nakar sta ga skupaj z J.G. pretepla in mu prizadejala hudo telesno poškodbo, in sicer zlom reber in udarnine po telesu. Odščipnilo ji je konico kazalca OKC UNZ Krško je bil 1. februarja ob 11.30 uri obveščen, da se je pripetila delovna nesreča, v kateri se je poškodovala K.S., roj. 1959, iz Krškega. K.S. je delala na pnevmatskem aparatu, kjer je ugotavljala trdnost papirja. Pri delu ji je aparat od-ščipnil konico kazalca leve roke. OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Zagorelo je kar petkrat V četrtek, 1. februarja, je zagorelo kar trikrat. Najprej je ob 2.30 izbruhnil požar v drvarnici na Dolnjem Brezovem. Požar so gasilci PGD Sevnica in PGD Blanca ter vaščani pogasili in omejili s pomočjo hidrantnega omrežja. Materialna škoda še ni ocenjena. Drugič je zagorelo ob 12.45 v avtomehanični delavnici v Kompoljah, občina Sevnica. Požar so pogasili zaposleni v delavnici še pred prihodom gasilcev. Vzrok požara je bila nepazljivost pri varjenju avtomobila. V požaru je bilo delno poškodovano osebno vozilo. Po nestrokovni oceni znaša škoda 60.000 tolarjev. Ob 20.17 je zagorelo še tretjič, in sicer v stanovanjski hiši Filipčičevih iz Župe-levca, občina Brežice. Vzrok požara je bila elektrika. Pogasili so ga gasilci iz GD Kapele, GD Žu-pelevc in GD Rakovec, tako da škoda, ki še ni ocenjena, ni velika. V soboto, 3. februarja, je zagorelo še dvakrat. Najprej je ob 21.05 prišlo do požara na gospodarskem poslopju v Brveh. Požar je izbruhnil v svinjaku. V prostoru sta se nahajali dve svinji z mladiči, zaradi česar je bila v prostoru ves čas prižgana luč, ki je bila nameščena 5 cm pod lesenim stropom. Zaradi pregretja lesa je prišlo do požara. V požaru je zgorelo celotno ostrešje, lesen strop in meso, ki se je sušilo na podstrešju. Živino so med požarom rešili iz objekta. Požar so pogasili gasilci GD Pirošica in GD Cerklje. Škoda znaša po nestrokovni oceni 300.000 tolarjev. Ob 21.35 pa je zagorela še stanovanjska hiša, last Šurbatovičevih z Gornje Pi-rošice. Aktivirani so bili gasilci GD Pirošica, GD Cerklje, GD Skopice in GD Krška vas, ki si požar ob 22.10 uri omejili. Vzrok požara še ni znan, pa tudi škoda še ni ocenjena. Nesreča zaradi izsiljevanja prednosti Zaradi izsiljevanja prednosti voznika motornega kolesa se je 2. februarja ob 8.26 v Krškem na Cesti krških žrtev zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba dobila hude telesne poškodbe, na vozilih pa je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 90.000 tolarjev. T.J., roj. 1938, je vozil motorno kolo po Ulici mladinskih delovnih brigad iz smeri Velike vasi proti Krškemu. Ko je pripeljal do križišča s Cesto krških žrtev, kjer z desne strani stoji prometni znak Ustavi, je svoje vozilo ustavil. Ko je neznani voznik osebnega avtomobila pred njim zapeljal v križišče je T.J., ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori, zapeljal v križišče in zavijal levo v smeri Krškega v trenutku, ko je iz smeri Krškega pripeljal voznik tovornega vozila F.F., roj. 1950. F.F. je zaviral in se umikal desno, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Ob trčenju je voznik motornega kolesa dobil hude telesne poškodbe. Hudo poškodovana pešakinja Na Senovem se je 31. januarja ob 5.55. zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba dobila hude telesne poškodbe. Voznik osebnega vozila P.R., roj. 1968, iz Trebč je vozil po regionalni cesti z Malega Kamna proti Brestanici. Na Senovem je na Trgu rudarjev dohitel pešakihjo H.S., roj. 1979, s Senovega, ki je ob desnem robu vozišča hodila v smeri proti Brestanici. P.R. je vozil preblizu desnega roba vozišča in jo s sprednjim desnim delom vozila zadel v noge, ta pa je pri tem z glavo udarila v vetro-bransko steklo na desni strani vozila in padla na vozišče ter obležala hudo telesno poškodovana. ATLETIKA Državna rekorda brežiških peterobojk Budimpešta, 2. februarja - Peterobojke AK FIT Brežice so nastopile na madžarskem državnem prvenstvu v dvoranskem peteroboju. Vladka Lopatic je postavila nov državni rekord v dvoranskem peteroboju, ki sedaj znaša 4.087 točk in bila najboljša med vsemi nastopajočimi. Barbara Grame je s 3.263 točkami postavili nov državni rekord med starejšimi mladinkami. Dobro je nastopila tudi Sandra Planine, ki je v petih disciplinah zbrala 3.125 točk. Rezultati dokazu|ejo, da njihovi naporni vsakodnevni treningi niso zaman. (Galex) Rekord Jureta Rovana Iz ZDA je prišla razveseljiva novica, da je brežiški atlet Jure Rovan v lowi (Cedar Falls) postavil nov slovenski dvoranski rekord v skoku ob palici. Jure je preskočil 525 cm in tako pomaknil rekordno znamko za 5 cm višje. (Galex) Uspešni pionirji na dvoranskem mitingu Ljubljana, 3. februarja - Na dvoranskem mitingu so brežiški pionirji osvojili odlične rezultate, najbolje pa se je izkazal Luka Planine, ki je med pionirji prepričljivo zmagal v skoku v višino s preskočenimi 190 cm. Anja Cepin je osvojila dve tretji mesti, in sicer v skoku v daljavo in v teku na 60 metrov z ovirami. Tretje mesto je prav tako osvojil llija Trajkovski v teku na 60 metrov z. ovirami. Rezultati skoka ob palici (absolutna kategorija): 1. Kostevc (440 cm), 2. Novak (430 cm). 5. Čurčič (400 cm). (Galex) PLAVANJE 4. kolo predtekmovanja PZS Trbovlje, 31. januarja - Vidnejši rezultati, ki so jih dosegli plavalci in plavalke Plavalnega kluba Vitacel - Celulozar - 50 m delfin M 2. Pavlic, 9. Mavsar; 50 m delfin Ž: 1. Jevnik; 100 m prsno Ž: 4. Leskovar. 9. Soldat: 100 m prosto M: 9. Žafran; 100 m prosto 2: 2. Jevnik, 8. Bučar M., 9. Bučar B.; 100 m hrbtno M: 6. Kerin; 100 m hrbtno Ž: 5. Leskovar, 8. Pečar; 1500 m prosto M: 10. Kerin; štafeta 4 x 500 m mešano M: 2. PK Vitacel - Celulozar I in 4. PK Vitacel - Celulozar II. (Galex) Projekt "Policija na lokalni ravni" Ponovno ljudem prijazna policija Krško, februarja - Uprava za notranje zadeve Krško je pred dnevi predstavila projekt "Policija na lokalni ravni", ki ga je začela izvajati v začetku februarja. Reorganizacija UNZ pomeni zmanjšanje števila enot in s tem povečanje števila policistov operativcev na terenu z željo, policijo čim bolje približati prebivalcem. delo in naredili policijo ponovno prijazno ljudem, s tem pa tudi povečali svoj ugled na terenu," je dodal Veber. Pn UNZ Krško se zavedajo, da bo V začetku reorganizacije kar nekaj nejasnosti med prebivalstvom, zato imajo odprto telefonsko številko 21-02$, na kateri lahko vsak izve vse o pristojnostih in delu policije po novem. Po besedah načelnika UNZ Krško Rajmunda Vebra so se aktivnosti za reorganizacijo pričele že pred leti, saj so policiste usposabljali za čim boljše sodelovanje z ljudmi na terenu. "Upam, da bomo tako še izboljšali svoje Na področju UNZ Krško bodo odslej delovale tri policijske postaje s splošnim delovnim področjem ter tri policijske postaje s posebnim delovnim področjem. Novost je tudi pripojitev mejne enote Orešje pri Bizelj-skem k policijski postaji Brežice, v Dobovi pa so iz dveh enot mejne policije oblikovali eno. V Kostanjevici in na Bizeljskem pa bosta delovali policijski pisarni, v katerih bodo ob uradnih urah krajani lahko urejali določene zadeve. Naloge policistov bodo predvsem preventivne narave. Pogovorili se bodo z vsakim krajanom, ki bo to želel. Na policijskih postajah s splošnim delovnim področjem bodo odslej delovale lokalne kriminalistične skupine, ki se bodo ukvarjale z bojem proti kriminalu. (Galex) Tudi vpričo policistov jo je udaril V nedeljo, 4. februarja, so ob 20.10 v prostor za pridržanje do iztreznitve dali P.M., roj. 1957, iz Gabrijel. Policisti so bili ob 18.45 obveščeni, da je P.M. prišel domov ter pričel vpiti, razbijati po vratih in groziti domačim, da bo vse pobil. Ob prihodu patrulje se je P.M. nahajal pred stanovanjsko hišo, zraven pa sta bili še P.N. in P.Z. Kršitelj P.M. je grozil P.Z. in jo vpričo policistov udaril. Ker se kršitelj ni pomiril, sta policista uporabila tudi sredstva ta vezanje in vklepanje. Kršitelja sta odpeljala na policijsko postajo. P.M. je med prevo- zom na PP Sevnica policistoma grozil, ju zmerjal in žalil. Na PP je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve. ^LPOS UPRAVA n TRGOVINA B Milavcev 3. BreJice Tel Ta* 0608 61-1529 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE VVindovvs 95 upgrade 17.990,00 SIT VVindovvs 95 35.990,00 SIT NAŠ GLAS, 5-7. FEBRUAR 1996 OBVESTILA - REKLAME PREROCISCE DELF1 090 41 lO astrologija, vedeževajne, razlaganje sanj, izračunavanje vaših srečnih številk za igre na srečo ..|78 SIT/pol min Prodam mlad« pse ber-nardince. Konec februarja bodo stari osem tednov. Tel.: 79-233. Prodam kravo simentalko, staro 4 leta, v račun vzamem tudi drva. Tel.: 51-267. Prodam traktorsko škropilnico - atomizer, 300 t, skoraj novo, proizvajalca KŽK Kranj. Cena 120.000 SIT. Tel.: 88-176. Prodam sadilec krompirja, vinski sod 160 l in krave po izbiri. Tel.: 33-611. Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila rta obroke. Tel.: 33-608. YAMAHO DT 125 RE, letnik 1992, registrirano do oktobra 1996, v odličnem stanju, zamenjam za cestnega 125 od letnika 1990 dalje ali prodam za 3.950 DEM. Tel.: 78-365(po 15, uri-Štet). Prodam prašiča, težkega 200-220 kg, lahko tudi kot polovice. Cena po dogovoru. Tel.: 33-652. Prodam rabljen dvoredni plettlni stroj in namizni šivalni stroj. Tel.: 31-009. TRGOVINA 4s Krško Bohoričeva 5 in CKŽ 35 Tel.: 0608/31-883, 31-622 Izbrana ponudba vrhunske ženske, moške in najstniške konfekcije, znanih domačih in tujih proizvajalcev MURA, SENS, PIK, BUNNY, LEVIŠ, CASUCCI CHEVAN RUSSEL ATHLETIC. AMERICAN LEGEND - čudovita oblačila za prihajajoče praznike - do konca leta veliki popusti za posamezne artikle Tuji jeziki. Inštruiram nemščino, angleščino in italijanščino, vse stopnje. Tel.: 89-247. STUDIO BREŽICE TYYYYM a®p d.o.o. Rostoharjeva 44 • KRŠKO Tel.: 0608/21-900, 22-722 Fax-modem: 0608/21-538 knjigovodstvo računovodske-finančne storitve svetovanje poslovna poročila analize in planiranja investicijski načrti N*V* S* ZA PODJETJA IN ZASEBNIKE vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE OBČINA KRŠKO ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI objavlja POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA PODJETNIKE IN ZA VSE TISTE, KI BI TO RADI ŠELE POSTALI Nadaljujemo z objavo ponudbe in povpraševanja, ki nam jih posreduje POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO (EURO INFO CORRESPONDENCE CENTRE). Občina Krško redno prejema podatke kot članica pospeševalne mreže za razvoj malega gospodarstva, zato na tej osnovi letos objavljamo že tretjo informacijo o ponudbi in povpraševanju z EIC BORZE, Objavljanje informacij bomo nadaljevali vse leto, zato priporočamo, da sledite objavam v časopisu NAŠ GLAS. Informacije so zelo raznolike, so iz raznih dežel pa tudi z zelo različnih področij in, kot že rečeno, "vsakokrat nove". če ste zainteresirani za poslovno sodelovanje ali morda celo za sklenitev posla, vas vabimo, da pošljete izpolnjen vprašalnik (EIC BORZA - Prijava) na naslov: POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO, KOTNIKOVA 5, 61000 LJUBLJANA (tel. 061/171 32 30; fax 061/132 42 10 (za Ireno Rezec ali Teo Mrkovič). Rok prijave velja 7 dni od objave v Našem glasu. Obrazec EIC pa lahko dobite na Občini Krško - Oddelek za gospodarske dejavnosti (soba 212-ali telefon 22-771 int. 293). Bralcem oziroma vsem zainteresiranim podjetnikom in obrtnikom iz občine kakor tudi Iz širše okolice, ki jo pokriva časopis NAŠ GLAS, so tokrat namenjene naslednje informacije: številka objave/ Message identificatipn VSEBINA: 358 c2g Špansko podjetje, ki se ukvarja s pridelavo čebule in distribucijo kmetijskih pridelkov, ponuja svoje distribucijske storitve tistim, ki so zainteresirani za plasiranje svojih kmetijskih pridelkov na španskem trgu. 355 cx8 Španski proizvajalec in distributer zamrznjene morske hrane išče distributerje za svoje izdelke v tujini ter ponuja distribucijske storitve za podobne izdelke v Španiji. 335 ctk Italijanski proizvajalec pohištva je zainteresiran za sodelovanje na področju uvoza/izvoza ter skupnih vlaganj. 360 c2t Španski proizvajalec avtoopreme išče distributerje ali zastopnike za tovrstne izdelke. Zainteresirani so tudi, da bi sami distribuirali izdelke tujih podjetij, ki proizvajajo podobne izdelke. 362 c3c Španski proizvajalec išče izdelovalce pohištva (tudi pisarniškega) visoke kakovosti za svoje izdelke. Zainteresirani so tudi za sodelovanje v obratni smeri oz. so pripravljeni distribuirati tuje izdelke na španskem trgu. 365 c34 Špansko podjetje, ki uvaža in distribuira dekorativne izdelke in darila iz keramike, porcelana, kovine, kristala, ponuja svoje distribucijske storitve podjetjem, ki želijo izvažati na španski trg. 366 c4d Španski proizvajalec blaga za zavese, tapeciranje ipd. išče distributerje in zastopnike za svoje blago. 332 c6f Nemec z dolgoletnimi izkušnjami na področju trgovine, še posebej marketinga, ustanavlja svoje podjetje in išče dobavitelje za kakršno koli vrsto izdelkov. Ponuja marketinške in distribucijske storitve. Tekoče govori in piše nemško, francosko in angleško. 333 c66 Nemško podjetje, ki deluje na področju trgovine, želi razširiti svojo ponudbo in zato išče dobavitelje hrane in drugih izdelkov (neelektronskih izdelkov). 398 c7m Nemško podjetje proizvaja nove, patentirane, tehnološko ambiciozne in uspešne ključavničarske sisteme. Omenjeni sistemi so še posebej zanimivi za gradbeno industrijo, varnostno tehniko, pohištveno industrijo ipd. Iščejo partnerje, ki bi distribuirali njihove izdelke. 684 b8r Izraelsko podjetje, ki se ukvarja z oglaševanjem v vseh medijih, izdelavo poslovnih načrtov, oblikovanjem izdelkov, išče partnerje za skupna vlaganja, distribucijo in trženje ter prenos znanja. 696 djf Izraelsko svetovalno podjetje, ki pokriva področje ekonomije, varnosti, industrije in ISO 9000, išče partnerje za skupna vlaganja ter ponuja raziskave in tržne plane za izraelski trg. 697 djq Izraelsko podjetje, ki deluje na področju trgovine, izvoza in uvoza pijače, kmetijskih izdelkov, kozmetike, usnja, klimana-prav, lesa, surovin ipd., želi skleniti posel s podjetjem, ki ga zanima za distribucijo in marketing, skupna vlaganja ali proizvodno pogodbo. 237 dl3 Italijansko podjetje išče železne tramove z naslednjimi značilnostmi: . dolžina 12 m, debelost 100 do 300 mm . vrsta železa: . H.E.A. ali H.E.B. . N.P. . I.P.E. . FE. 430 B 704 bmqlzraelsko podjetje, ki proizvaja zdravilne zeliščne izdelke, išče partnerje za skupna vlaganja, trženje in licenčno pogodbo. 442 dcg Švedsko podjetje prodaja ameriške izdelke za nego kože, ki so namenjeni predvsem kozmetičnim salonom. Iščejo partner? je za distribucijo in marketing. i 688 de 7 Izraelsko podjetje, ki se ukvarja z mednarodno trgovino, t vozom in izvozom pijače, kmetijskih izdelkov, kozmetike, lisnja in lesa, medicinskih pripomočkov ipd., išče distributerje in partnerje za skupna vlaganja in proizvodnjo. 338 bv 1 Nemško podjetje je razvilo nov izdelek s področja kozmetike. Ta je uporaben za umivanje rok, obraza, avta ipd. - brez vode. Iščejo distributerje in ponujajo svoj know-how. 7jfk©hm > POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ 068/81-118 P.E. NOVO MESTO ljubljanska c. 27 068/323-000 jriLVO^ UPRAVA in TRGOVINA B Mlavcev 3. Brežice Tel /Ta* 060f> 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows3.1x MS Office 95 MS Office "Kino servis** Brežice 7. M. ob 20. uri: UMRI POKONČNO BREZ OKLEVANJA, akcijski 8., 9., 10. in 11. II. ob 18. uri: NIMAŠ POJMA, komedija 8., 9., 10., 11. in 12. II. ob 20. uri: DESPERADO, akcijski 13. H.: ni predstav Kulturni dom Krško 8. II. ob 19. uri, 9. II. ob 20. uri in 11. H. ob 18. uri: TUJA VRSTA) znanstveno-fanta-stična grozljivka Kino Kostanjevica 10. II. ob 18. uri: ZLATO OKO, znanstveno fantastični film 11. II. ob 18. uri: NIMAŠ POJMA, komedija Kino Šentjernej 9. II. ob 18. uri: NIMAŠ POJMA, komedija 9. II. ob 20. uri: ZLATO OKO, znanstveno-fantastični film OBVESTILO Podjetja, organizacije, društva in občane obveščamo, da je po sklepu župana občine Krško JAVNO RAZGRNJEN: OSNUTEK UREDITVENEGA NAČRTA STARO JEDRO LESKOVEC v času od 20. januarja 1996 do 20. februarja 1996 v prostorih občine Krško, CKŽ 14 in krajevne skupnosti Lesko- vec. JAVNA OBRAVNAVA BO V ČETRTEK, 15.2.1996, OB 18. URI V PROSTORIH OSNOVNE ŠOLE LESKOVEC. V času javne razgrnitve navedenega akta lahko podate pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, na javni obravnavi ali jih pošljete na občino Krško. Vabimo vas, da se udeležite javne obravnave ŽUPAN OBČINE KRŠKO Danilo SITER Valantičevol7, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 ^r- ^l1^ čas oddajanja: ^\- K^ Ob sobotah oddaja- <% "^5 mo doklor nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. OBVESTILO Podjetja, organizacije, društva in občane obveščamo, da je po sklepu župana občine Krško JAVNO RAZGRNJENA: OSNUTEK PROSTORSKOUREDITVENIH POGOJEV OB TOMŠIČEVI ULICI NA SENOVEM in OSNUTEK PROSTORSKOUREDITVENIH POGOJEV LISCA SENOVO v času od 20. januarja 1996 do 20. februarja 1996 v prostorih občine Krško, CKŽ 14 in krajevne skupnosti Senovo JAVNA OBRAVNAVA BO V SREDO, 14.2.1996, OB 18. URI V PROSTORIH LOGISA SENOVO. V času javne razgrnitve navedenih aktov lahko podate pripombe, mnenja in predloge na kraju razgnitve, na javni obravnavi ali jih pošljete na občino Krško. Vabimo vas, da se udeležite javne obravnave ŽUPAN OBČINE KRŠKO Danilo SITER ZADNJA STRAN NAŠ GLAS, 5-7. FEBRUAR 1906 Naša anketa: Pokojnine, prihodnost starega naroda: v. pokojninski skladi ali rente? Anton Kuhar, upokojenec iz Kozjega: "Z zanimanjem sem spremljal vse dogajanje v parlamentu. Kot upokojenec čutim, da so kršene moje pravice. Menim, da smo bili upravičeni do poračunov, saj je tako pokojnina ohranjala realno vrednost proti plačam in porastu življenjskih stroškov. Podpiram napoved sprožitve ustavnega spora in tudi shod pred parlamentom. Poslancem moramo povedati, da z njihovim delom nismo zadovoljni." O višini pokojnin, poračunih za nazaj, razmerju med številom zaposlenih in upokojenih državljanov Slovenije ter o razpadu pokojninskega finančnega sistema, ki da grozi, če se ne lotimo njegove reforme, ne kaže izgubljati besed. Vse ali skoraj vse je že bilo zapisano - bolj ali manj strokovno. Zato bi rad opozoril na nekaj malenkosti, ki jih vse premalo slišimo, pa so v tem primeru ključnega pomena. Komentatorji se namreč običajno obregnejo ob (previsok) število upokojencev glede na število tistih, ki kot aktivna generacija plačujejo prispevke v pokojninski sklad. Hkrati ne pozabijo omeniti tudi, da marsikatera plača ne dosega ravni pokojnine ali da plač delavci ne dočakajo tudi po nekaj mesecev. Dodajmo še, da se v Sloveniji marsikatera družina "šverca" s sivo ekonomijo ali pa si s kmetovanjem na majhni (povprečno 2,5 ha veliki) posesti zagotavlja vsaj toliko živeža, da dobesedno ne strada. Zato se že v prejšnjem enopartijskem sistemu in se še danes ni nihče "posekiral", da bi iz polkmetijstva v resnici naredil kmetijstvo. A pustimo to, čeprav je od moči kmetijstva odvisna tudi zmogljivost celotnega gospodarstva. Tako vsaj pravijo. Sedanja vlada je očitno že zdavnaj ugotovila, da v grla pokojninskega sklada že tako zelo teče voda, da mu (in nam) v resnici grozi katastrofa. Njene razsežnosti in posledice za celo družbo bi očitno bile tolikšne, da se Drnovšku in njegovim navihancem še vedno zdi manjše zlo, če nase navlečejo bes nekajstotisočglavega volilnega telesa upokojencev, kakor pa da dovolijo razpad kakega drugega sistema. Očitno so to posumili tudi (vsaj nekateri) upokojenci, zato niso vsi med njimi enako glasni. Res pa je, da so bili predvsem simbolično glasni tudi, ko so jim ukradli enomesečno pokojnino z opustitvijo sistema izplačevanja denarja vnaprej. Kakšne praktične posledice bo imela sprememba pokojninske zakonodaje (odprava poračunov za nazaj, ki bo menda realne pokojnine znižala za tretjino), bomo šele videli. Gotovo bodo posledice čisto drugačne tam, kjer imajo pokojnino desetkrat večjo kot nekje drugje, kjer dobijo le desetino prej omenjene vsote. Kakšne plače neki so imeli tisti, ki so si lahko plačevali tolikšen pokojninski prispevek, da so si lahko zagotovili toooolikšne pokojnine! Pa pustimo bogate njihovim stresom, frustracijam, tavanju po tujini, zdraviliščem in maserjem na milost in nemilost. Kaj pa ostali? Sodobna slovenska družina je sicer atomizirana, generacije ne živijo več skupaj, a če so odnosi med rodovi urejeni, potem je logično, da tisti, ki lahko in ki zmorejo, pomagajo onim, ki so v stiski. Marsikateri tolar od (čeprav skromne) pokojnine je (vsaj preko otroških ročic) odromal k "ta mladim", če je tem šlo bolj za nohte, če so bili brezposelni, če ... Sedaj bo marsikje tega konec. Ponekod (pa ne tako poredko) se bodo morali mladi ozreti po "ta starih" in razmisliti, ali jim morda le ne primanjkuje česa nujno potrebnega. In če ne bodo ne eni ne drugi imeli kje vzeti, bodo oboji hudo nezadovoljni. Nova pokojninska zakonodaja bo bržkone lahko učinkovita samo, če jo bo spremljalo dejansko (davčno) razbremenjevanje plač, ki bodo delodajalcem olajšale zaposlovanje novih ljudi. Tega žal še ni nihče omenjal, še manj obljubljal. O tem, da bi zagotovili finančno disciplino v plačilnem prometu, pa je tako še prezgodaj sanjati. To potegne za seboj nove stečaje na videz še uporabnih podjetij. A to nam bo (najkasneje) že še vsilila Evropa. Predvsem pa pri vsej stvari moti to, da tisti, ki bi to morali in bi lahko, vse premalo govorijo in še manj konkretno delajo na ponovni oživitvi pravih pokojninskih skladov, kakršne smo imeli pred nacionalizacijo. Brez teh namreč verjetno ne bo šlo. Tako kot se sedaj maje medgeneracijski pokojninsko-zavarovalniški sporazum, bodo vsaj tisti, ki to zmorejo, kaj kmalu odstopili od njega ali svoje vplačevanje zmanjšali na dovoljeni minimum in si začeli vplačevati rento drugje. Saj ne, da bi me bilo strah zanje, a oni, ki bodo tolkli revščino, ne bodo tiho. In potem bo šele hudič, (ika) Albin Levičar, upokojenec iz Leskov- ca: "Poračun za pokojnine oblikujejo vsake tri mesece. Glede njegovega ukinjanja: važno je pomisliti, kako bodo potem živeli tisti, ki imajo majhne pokojnine in si ne morejo drugače pomagati. Prav seveda ni, da to počnejo, vendar o tem upokojenci ne moremo prav veliko odločati, te moči nimamo. Morda združeni. Stranko upokojencev sicer poznam, ne vem pa, kako močna je." Branko Bogovič, upokojenec iz Loč: "Razprave v parlamentu nisem posebej spremljal, slišal pa sem, da so se v zvezi s spremembami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kar precej časa prepirali. Žal so bili poslanci združene liste in še nekaterih strank preglasovani. Sedanji zakon upokojencem ni po volji. Sem pa še v času, ko o upokojitvi sploh še nisem razmišljal, kar nekako slutil, da se bo kaj takega zgodilo. Toda to ni prav!" Boris Mejak, upokojenec iz Sevnice: "Ne strinjam se s tem, da so ukinili poračune, čeprav tistim z majhnimi pokojninami niso prinesli veliko. O parlamentu in igricah poslancev mislim najslabše, saj jih ljudje sploh ne zanimajo. Zanima jih le, kakšen položaj bodo imele posamezne stranke v vladi, kar se je pokazalo tudi pri izstopu Združene liste iz vlade. Upokojenci smo si najmanj zaslužili, da se na nas lomijo kopja." Terezija Kramer, upokojena učiteljica iz Dobove: "Sprva nisem verjela, da misli vlada s predlogom o ukinitvi poračunov resno. Ko je dal državni svet na odločitev veto, sem bila celo prepričana, da bodo poslanci o tem vendarle razmislili, saj bodo tudi oni slej ko prej upokojenci. Razlika je, da bodo oni imeli visoke pokojnine, mi, ki smo komaj čakali na dvomesečne poračune, bomo pa prikrajšani, saj v teh časih vsak tolar prav pride." Ivan Kavšek, upokojeni rudar s Senovega: "S sprejemom pokojninske zakonodaje in njenimi posledicami nisem zadovo-en. Oba z ženo sva upokojenca z nizkima pokojninama. Ob tem sem še 80-odstotni invalid in kot tak hendikepiran. Poračuni, čeprav so bili majhni, so mi kar nekaj pomenili. Sedaj je že gotovo, da bomo imeli nižje pokojnine, ki bodo zaostajale za realno rastjo plač in življenjskih stroškov." Franc Abram, upokojenec iz Sevnice: "Seveda mi ni vseeno, ali bom dobil poračun ali ne. Midva z ženo živiva le z eno pokojnino in se nama bo družinski proračun zmanjšal. Vendar moramo biti veseli, da pokojnine sploh še dobimo, ker je toliko brezposelnih. O pokojninskih skladih ne morem nič reči, ker te stvari bolj malo poznam. Če bomo zdaj sredstva dobili iz proračuna ali iz sklada, se pokojnine zato menda ne bodo spremenile. Marjeta Jankovič, višja upravna delavka iz Kostanjevice: "Za upokojence gre na slabše, zato je prav, da se borijo za svoje pravice. Vprašanje je, kaj bo l nami, ki moramo do pokojnine še priti. Pokojninski skladi so nekako spet "moderni". Urejeni bi morali biti sistemsko, da bi lahko vsakdo odvajal vanje. Pri nas je žal tako, da so plače majhne, ljudje potrebujejo denar za preživetje in ne morejo sredstev odvajati vsak mesec." Mihael Duvnjak, natakar iz Sevnice: "Na pokojnine gledam s svojega stališča. Ker sem zaposlen, včasih primerjam plače s pokojninami in vidim velika nesorazmerja. Upokojenci bi zaslužili več, ker so si svoje pokojnine zagotovili z delom. Seveda pa tudi med pokojninami ni pravega razmerja. Nekateri res komaj živijo iz meseca v mesec, drugi pa si lahko privoščijo, kar si tudi nekateri zaposleni ne morejo. Privoščim jim poračun! Ob kofetku Lado Hartman: "Od dolgčasa bi umrl," pravi upokojenec Lado Hartman iz Krškega, ki si jesen svojega življenja vsak dan popestri z različnimi aktivnostmi. Naš sogovornik namreč ne živi tipičnega upokojenskega življenja, saj je aktivno vključen v vrsto društev in klubov. Srečujem vas pri delu Plavalnega kluba Vitacel - Celu-lozar, vaš glas smo večkrat slišali na speedwayskih dirkah, znani pa ste tudi kot strasten filatelist. "Že leta 1955, ko sem prišel od vojakov, so mi "pripopali" tajniške posle v krškem plavalnem klubu, ki jih s 16-letno prekinitvijo opravljam še danes. Vrsto let sem tudi plavalni sodnik, trenut- no imam najvišji rang zaslužnega sodnika v Sloveniji. Vključeval sem se tudi v speedwayske kroge, kjer sem aktivno sodelo- val kot športni funkcionar do konca lanskega leta. Delal sem kot napovedovalec, zapisnikar, sekretar, sodnik na zavojih ... Že 18 let pa opravljam tudi tajniške posle v Filatelističnem društvu Krško, saj sem vnet filatelist že od prvega razreda osnovne šole." "V zadnjem času sem se aktivno vključil tudi v delo Društva izgnancev Krško, saj sem bil zadolžen za zbiranje podatkov o izgnancih in beguncih iz druge svetovne vojne. Odprl sem skoraj vsaka vrata od Starega Grada do stadiona in starega Krškega. Zbiral sem razne informacije in pomagal pri izpolnjevanju vlog za priznanje statusa žrtve vojne- ga nasilja." Iz povedanega sodeč ste opravljali in še opravljate večino del kot tajnik. Ali so vam tajniška dela pisana na kožo? "Videti je, da so mi res pisana na kožo, saj sem podobna dela opravljal tudi zadnja leta pred upokojitvijo v takratni Papirkon-fekciji. Moje osnovno vodilo je natančnost in urejenost, kajti če ni tako, raje tega ne delam. To imam v krvi in velja za vse tipične birokrate, vendar ne v negativnem smislu." Zagotovo je vaš dan pester, "O številu znamk se ne govori. Nekateri jih namreč štejejo, kar pa ni pravilno. Pomembno je, kako jih zbiraš in kako hraniš. Zbirke so lahko generalne (kompleti znamk ene države) ali tematske (zbiranje po posameznih področjih). Imam zbirko nekdanje Jugoslavije do osamosvojitve Slovenije, pa tudi kompletno zbirko novih držav Hrvaške, Makedonije in Slovenije. Hranim pa tudi priložnostno kuverto z žigom prvega dne samostojnosti Slovenije in Hrvaške. Največji užitek mi je urejanje zbirk, kar mi predstavlja pravo sprostitev." če ga primerjamo z dnevi ostalih upokojencev. S tem se zagotovo strinjam. Vsako jutro, že pred 6. uro, se odpravim na jutranji sprehod oziroma dihalne vaje po Krškem, kajti v tem času je zrak izredno čist. Nato sledijo nakupi v trgovini za potrebe družine, nakar se odpravim na "delo", ki ga opravljam na posameznih področjih. Zato predlagam vsem upokojencem, naj aktivno sodelujejo vsaj na enem področju družbenega življenja, tako iz zdravstvenih kot ostalih razlogov. Umrl bi od dolgčasa, če bi moral doma le sedeti, ležati, brati in gledati televizijo," pravi Lado Hartman. (Galex)