Št. 30 (1217)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrteK, 26. julija 1973
SEVNICA - Danes bo svet za gospodarstvo pri občinski skupščini obravnaval reševanje prošenj za denarno pomoč krajevnim skupnostim.
GRADAC - Danes dopoldne bo v počastitev krajevnega praznika v Prosvetnem domu zasedala občinska skupščina Metlika, popoldne pa bo slovesnost pred vaškim spomenikom.
KOČEVJE - Svet za gospodarstvo je imel na dnevnem redu včerajšnje seje zvišanje cen za komunalne storitve in abonentsko hrano.
SEVNICA - Včeraj je izvršni odbor	občinske	konference
SZDL na razširjeni seji obravnaval načrt o vodenju javne razprave o republiški in zvezni ustavi, statutu občine in krajevnih skupnosti.
KOČEVJE - Včeraj zvečer je komite ZK sprejel načrt za jaz-
Sravo o izhodiščih za kongres KJ in kongres ZKS v osnovnih organizacijah.
BREŽICE - Zamejski Slovenci iz Proseka-Kontovela so v nedeljo sodelovali na proslavi dneva vstaje s kulturnim programom. Zapel je pevski zbor, igrala je njihova godba na pihala.
RIBNICA - Strugo Bistrice skozi Ribnico je začela včeraj čistiti ekipa Vodne skupnosti Ljubljanica-Sava.
BREŽICE - Slušatelji šole za poklicne voznike pri delavski I univerzi so v ponedeljek in torek opravljali zaključne izpite.
BREŽICE - V sredo bo prispel v Brežice potujoči kombi AMD Slovenije, ki bo v delavnicah podjetja SAP. Ekipa bo testirala osebna vozila članov AMD in popravljala manjše napake.
„KOZJANSKO 73"
20. julija so se vrnili z delovne akcije „Kozjansko 73“ kočevski mladinci, ki so bili v dolenjsko-štajerski mladinski delovni brigadi. Brigada, ki je nosila ime po kočevskem narodnem heroju Jožetu Se-šku, je gradila cesto na območju Planine od 30. junija.
RESOLUCIJA:
Zvečati pokojnine!
Zahteva dolenjskih upokojencev zaradi naglega naraščanja življenjskih stroškov v tem letu
Zahtevo petih društev upokojencev z Dolenjskega morajo kajpak obravnavati v Ljubljani, preden se bodo -če se bodo - v republiki odločili za povečanje pokojnin.
Na proslavi 30. obletnice prvega zbora aktivistov se je v Starem logu zbralo okrog 2.000 ljudi. (Foto: Primc)	_____
V četrtek so imeli v Metliki posvet predstavniki društev upokojencev iz Novega mesta, Krškega, Črnomlja, Trebnjega in Metlike. Največ pozornosti so posvetili naraščajočim življenjskim stroškom, zato so se zavzeli za povečanje pokojnin.
Ob tej priložnosti so S1 posebno resolucijo 0 nastalem položaju seznanili skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter republiški odbor društev upokojencev. Na osnovi 181. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je namreč mogoče popraviti pokojnine tudi med letom, če se življenjski stroški znatno povečajo.
„Številni republiški in zvezni predstavniki so v zadnjem času poudarili, da so se življenjski stroški letos povečali za 27,5 odstotkov,14 pravijo dolenjski upokojenci v resoluciji.
Tako naraščanje stroškov skrbi vse upokojence, še posebno na Dolenjskem, kjer je večina občin nerazvitih in so zato pokojnine najnižje.
V resoluciji zahtevajo upokojenci takojšno povečanje pokojnin.
Za uspeh je vedno potrebna enotnost
ODLIKOVANJE ZA JENKA
V petek je predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher izročil Marjanu Jenku, predsedniku skupščinske komisije za vloge in pritožbe in predsedniku Slovenskega kluba poslancev, red dela z rdečo zastavo. Odlikoval ga je predsednik Tito ob njegovi 60-letnici. Jenko je dobil odlikovanje za dolgoletno revolucionarno delo in za posebne zasluge ter uspehe pri delu, ki ima poseben pomen za socialistično izgradnjo države in družbeni napredek.
Pred 30 leti je zbor aktivistov na Pugledu odpravil medsebojno nezaupanje dravno pismo predsedniku Titu in venec pred spomenik
in utrdil enotnost - Poz-padlim
Okrog 2.000 ljudi se je udeležilo proslave 30-letnice prvega zbora aktivistov OF, ki je bila v nedeljo, 22. julija, v Starem logu pri Kočevju. Na proslavi je govorila udeleženka prvega zbora aktivistov na Pugledu Mara Rupena-Osolnikova.
razumevanje, ki je pomembno za enotnost in s tem tudi za uspešno delo.
Proslave so se udeležili tudi predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, predsednik ZK Slovenije Franc Popit in članica sveta federacije Lidija Šentjurc; poleg njih pa še predstavniki občinskih konferenc SZDL Kočevje, Novo mesto in Trebnje, ki so organizirali proslavo, predstavniki občinskih skupščin in ostalih druženopolitičnih organizacij teh občin ter predstavniki ostalih dolenjskih občin; prišli so tudi preživeli udeleženci prvega zbora aktivi-
stov, taborniki iz Novega mesta in Kočevja ter drugi.
Mara Rupena-Osolnikova je govorila predvsem o okoliščinah pred zborom aktivistov na Pugledu, ki je bil od 27. aprila do 1. maja 1943, o samem zboru in pomenu zbora. Ob tem je predvsem poudarila, da so na tem zboru dosegli enotnost predstavnikov vseh strank, združenih v OF. Zbor je odpravil nezaupanje in medsebojna sumničenja ter utrdil enotnost. Zmagalo je medsebojno
nastopili pevci iz Novega mesta, re-citatoiji iz Ljubljane in godba iz Trebnjega. Izpred tribune so odnesli venec k spomeniku padlim v Starem logu. Ob zaključku proslave pa so poslali še pozdravno pismo predsedniku Titu.
Po proslavi se je začelo prijetno tovariško srečanje, na katerem so nekdanji aktivisti in borci pripovedovali mladim svoje spomine.
V sredini
tedna bodo naši kraji še pod vplivom hladnega in vlažnega zraka, ki bo povzročal spremenljivo vreme, ponekod tudi manjše plohe, ob koncu tedna pa se bo vreme ustalilo in postopno bo topleje.
15 minut dovolj za uničenje
Neurje s točo, ki je zajelo tudi del Dolenjske, je kmetovalcem' na prizadetem območju pokopalo upanje na dobro letino
V četrtek, 19. julija, se je nad Slovenijo razbesnelo neurje, kije še posebno na Dolenjskem zaradi toče imelo usodne posledice za kmetovalce. Kot oreh debela toča je padala na ozkem pasu od Mirne peči preko Srednjega Grčevja, Trške gore, Vinjega vrha čez Šentjernej sk o polje do Pleterskega hriba.
Letošnja letina je zelo dobro kazala, vendar je bilo 15 minut dovolj, da se je upanje razblinilo. Toča je uničila skoraj ves pridelek v vinogradih, oklestila koruzo, stolkla peso, zelje, deteljo in pšenico, ki še ni bila požeta. Ponekod pa je stolkla tudi precejšen del tiste pšenice, ki je bila že v kozolcih. Veliko škode je bilo tudi na krompirju. Po dosedanjih ocenah, ki so samo približne Je uni-
čena dobra polovica pridelka.
Gosta megla in neurje sta zaustavila promet na avtocesti. Avtomobilisti so bežali s ceste v bližnje grmičevje in okrilje gozdov. Na od-sedku Poljane - Jezero je bila cesta pokrita s 5 cm debelo plastjo toče, okolica pa je dajala videz, kot da bi bila zasnežena.
V trebanjski občini je neurje največ škode povzročilo v Rihpovcu, kjer je dobesedno vse stolčeno, v Cerovcu, Šentrupertu, Cešnjicah, Vratni vasi in Šentlovrencu.
V novomeški občini je bilo največ škode na pridelkih v Šentjurju in v okolici Pleterij.
Del neurja, ki je divjalo v okolici Zagreba, je segel v nedeljo tudi v Posavje, kjer je prizadel škodo v vinogradih in na koruzi. Skoraj tretjina pridelka je bila po oceni tamkajšnjih kmetovalcev uničena v Kapelah in Podvinju. Precej škode so
imeli tudi v Dečnih in Arnovih selih ter v Sromljah.	V
MiM
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
V Čateških Toplicah so imeli 22. julija živahno nedeljo: samo v kopališču so našteli blizu 4 tisoč gostov. Mnogi so si že dopoldne poiskali senco pod topoli, večina pa je prebila dan na pekočem soncu v vodi. Kopalcev niti kratka popoldanska nevihta ni pregnala. Toča, ki je padala okoli 14. ure v ^režicah, seje Toplicam izognila. (Foto: Jožica Teppey)
Nadalje je govorila o pomenu aktivistov OF za narodnoosvobodilni boj; govor pa je zaključila z mislijo, da je rezultat medvojnega boja tudi naš sedanji samoupravni socializem, ki smo ga dolžni vsi graditi in dograjevati.
V kulturnem delu proslave so
Jez zgrajen
Te dni pogled na Krko v Novem mestu ni več tako nenavaden, kot je bil skoraj leto dni. Jez pri Seidlovem mlinu so dogradili in gladina dolenjske reke se je dvignila za poldrugi meter. Iztočni kanali mestne kanalizacije so spet pod vodo in večjega smradu se v sedanji poletni vročini ni več bati.
Novi jez je zgrajen trdneje, kot je bil prejšnji. Posebej so okrepili sredino, kjer je lansko leto po večjem deževju voda jez predrla. V rečno dno so zabili trimetrske in šestmetr-ske pilote, da je celotna gradnja trdnejša. Lomljeni kamen, iz katerega je v glavnem jez sestavljen, so na površini ojačili z večcentimetrsko betonsko prevleko.
Delovodja Anton Vogrinc je dejal, da z delom ni bilo večjih težav in da je potekalo po načrtu, posebej pa je pohvalil marljivost vojakov majorja Pilića. Vojska, ki ji je nizka gladina reke onemogočala praktične vaje inženircev, je rada priskočila na pomoč z delovno silo. Zadovoljni pa so tudi ribiči, ki so med prvimi opozarjali na potrebo po zgraditvi novega jezu.
Seveda pa vprašanje jezov na Krki samo z enim popravljenim nikakor ni rešeno. Za regulacijo celotnega toka bo treba popraviti še precej močno načetih jezov.
MiM
NAGRADE ZA DELAVCE JEZU
V torek, 24. julija, so slavnostno odprli jez. Predsednik občinske skupščine A. Avbar se je ob tej priliki zahvalil pripadnikom JLA, majorju Piliču in ostalim, ki so pri gradnji osdelovali, ter jim podelili priznanja. Predsednik ribiške družine F. Furlan je enoti graditeljev iz novomeške vojašnice izročil plaketo, načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti M. Simič pa je vojakom podelil praktična darila tovarne Novoteks.
Metliška razstava v Italiji
1. avgusta bodo v pobratenih Ronkah odprli desetdnevno razstavo: gospodarstvo in kultura
V okviru večletnega sodelovanja s pobrateno občino Ronke v Italiji bodo Metličaniletos prvič organizirali za tamkajšnje prebivalstvo širši prikaz Metlike in njene dejavnosti. Na gospodarski razstavi, ki bo v Ronkah od 1. do 10. avgusta, bodo svoje izdelke razstavili tovarna BETI, podjetje KOMET in Kmetijska zadruga Metlika.
BETI in KOMET pripravljata 5. avgusta zvečer tudi modno revijo, za katero je že precej zanimanja. Razen tega se bodo Metličani predstavili še v kulturi. Trije metliški slikarji bodo razstavili svoja dela, kar bo prav
tako pripomoglo k utrjevanju prijateljskih vezi med občinama in njunim prebivalstvom.
FRANCE POPIT V KOSTANJEVICI
Prejšnjo sredo se je ustavil v Kostanjevici na Krki predsednik j CK ZK Slovenije France Popit in j si ob tej priložnosti ogledal razstavo Borisa Kobeta ,JPejsaži ob Krki“ in ciklus .JCmečki punti41 v Lamutovem likovnem salonu.
J
Graditelji novega jezu niso imeli lahkega dela, ker je bil stari jez temeljito razrušen. Po sliki sodeč, bi težko verjeli, da vojaki — delavci gradijo sredi reke, tako nizka je bila gladina Krke. Zdaj je prizor povsem drugačen, takšen, kot smo ga vajeni. (Foto: Markelj)
tedenski
mozaik
O aferi Watergate - ki jo sicer spremljamo tudi v tej naši rubriki - prihajajo med zasliševanji pred posebno senatno komisijo v Washingtonu na dan vsak teden nove podrobnosti Tako se je razkrilo, da so na poseben Nixonov ukaz namestili v skoraj vseh prostorih Bele hiše skrivne elektronske prisluškovalne naprave, s katerimi so snemali razgovore predsednika Nixona z njegovimi obiskovalci. Med slednje pa ne sodijo samo nam malo znana imena iz ameriškega političnega življenja, marveč tudi nekateri šefi držav. Tako so na skrivaj, kakor ugotavlja znani časopis New York Times, posneli tudi vse razgovore, ki jih je imel v zadnjih dveh letih Richard Nixon s ka-nadskim premierom Tru-deaubm, norveškim kraljem Olafom IV., predsednico indijske vlade Indiro Gandhi, izraelsko premierko Goldo Me ir, jordanskim kraljem Huseinom, etiopskim cesarjem ‘ Selassijem, jugoslovanskim predsednikom Titom, zahodnonemškim kanclerjem Brandtom in sovjetskim voditeljem Brežnjevim. Predsednik senatnega komiteja, ki raziskuje zadevo \Vatergate, senator Sam Ervin, je zahteval od Nixona, naj mu izroči magnetofonske trakove, na katerih so posneti vsi ti in seveda tudi številni drugi razgovori, med njimi tudi tisti, med^ katerimi so - tako vsaj domnevajo - govorili tudi o aferi Watergate. Bela hiša je dala vedeti, da teh trakov ne misli izročiti, ker menda predstavljajo osebno dokumentacijo predsednika Nixona. .. vsak teden nekaj novega, pa hkrati mnogo umazanega perila pred javnostjo..:
Zaradi streljanja (pa ne na filmskem platnu) pa zahodno-nemški kancler ne bo obiskal Islandije. Nezadovoljen, ker islandska vlada terja zase 50 milj širok pas obalnih voda in strelja na tuje ribiške ladje, ki si drznejo znotraj te „meje“, med njimi so tudi zahodnonemška, je Brandt odpovedal predviden uradni obisk v Reykjaviku... klin se s klinom...
V PASJIH DNEH:
Turistična invazija
Razveseljivi podatki o zasedenosti postelj, toda kaj je z našim delavskim turizmom?
Po podatkih republiškega zavoda za statistiko se je število turistov v prvih štirih letošnjih mesecih povečalo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 13 odstotkov, število prenočitev pa celo za 31. Zadnja poročila, ki prihajajo na vrhuncu turistične sezone iz večjih turističnih središč, pa pravijo, da so pravzaprav vsa ležišča zasedena in da so nujne rezervacije.
Tako se slovenskemu turizmu obeta nov vzpon - izražen v številu gostov in v dolžini njihovega bivanja pri nas. Očitno torej postaja, da v republiki nimamo dovolj zmogljivosti, da bi v sezoni sprejeli vse, ki žele preživeti dopust pri nas.
K temu kajpak pripomore tudi dejstvo, da se pri nas velika večina ljudi odloči za dopust sredi poletja, čeprav so strokovnjaki športne medicine že večkrat predlagali, da bi bilo bolj pametno, če bi ljudje del dopustov izkoristili poleti, del pa
TELEGRAMI
DŽAKARTA - Japonska družba Mitsui namerava v Indoneziji investirati milijardo ameriških dolarjev v industrijo jekla, petrokemijo in industrijo sintetičnih vlaken. Te investicijske naložbe bodo uresničili v času drugega indonezijskega petletnega načrta za gospodarski razvoj.
LOD (Izrael) - Vojaško sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo tri Arabce, obtožene, da so lani nastavili razstrelivo na cesti v vzhodnem Jeruzalemu, kjer je bilo polno ljudi. Obsodili so jih tudi zaradi pripad-ništva organizaciji „Al I;atah“.
WASHINGTON - Republikanski sanator Hugh Scott iz Pennsylvanije je izjavil, da namerava senator Edward Kennedy predložiti, naj bi v bodoče predvolilne kampanije financirali javno. Te kampanje so doslej še vedno financirali s privatnimi prispevki.
LONDON - Pakistanski predsednik Ali Buto je prispel na dvodnevni uradni obisk v Veliko Britanijo. Povabil ga je britanski premier Heath.
NEW DELHI - Indijska meteorološka služba je sporočila, da bo radioaktivni prah, nastal zaradi francoske jedrske eksplozije na otoku Mururoa v Južnem Pacifiku, začel čez 14 dni padati na ozemlje Indije.
Ugrabljeno japonsko letalo Boeing 747 (na sliki) so v torek zjutraj na letališču pri Bengaziju razstrelili & prej so ugrabitelji (5 gverilcev, med njimi je eden Japonec) osvobodili vseh 141 potnikov in člano posadke. Letalo je prej tri dni stalo, s potniki vred, na letališču v Dubaiju, nato je preletelo Ciper in pristalo na letališču pri Bengaziju ob 7.30.
(Iz zadnjega PAVLIHE)
KAKŠNA JE RAZLIKA MED TRAKTORJEM IN MESOM?
TRAKTORJEV JE ZDAJ DOVOLJ,
KO SO SE P0DRA2ILI,
MESA JE PA KLJUB PODRAŽITVAM VEDNO MANJ.
pozimi oziroma v jeseni. Tradicionalne navade je seveda težko spremeniti — zato se tudi dogaja, da so naša turistična središča v poletni sezoni prepolna, izven sezone pa, čeprav je znatno ceneje, napol ali popolnoma prazna.
Ob vrtoglavo visokih cenah prenočišč in penzionov, zlasti na morju, ob naraščanju življenjskih stroškov in ob znanem „zamrznjenju“ osebnih dohodkov pa je seveda drugo vprašanje, koliko naših delavcev sploh lahko gre na dopust. Statistika, ki so jo razgrnili na Hrvaškem, je naravnost porazna: v sosednji republiki namreč komaj dobra dvajsetina delavcev čas, namenjen oddihu in rekreaciji ter. dopustom, zares tako uporabi.
Pri nas, to si upamo zapisati, številke niso bistveno drugačne. Tako zaskrbljujoči podatki zahtevajo podrobno analizo - in čim hitrejše ukrepanje. Za naše turistično gospodarstvo je res lepo, da mu gre posel dobro od rok. kar dokazujejo zasedene postelje, za veliko število občanov pa je ob sedanji draginji dopust le neuresničen sen. O delavskem turizmu žal dosti govorimo, doslej pa smo premalo storili.
J. S.
tedenski zunanjepolitični pregled
“1
čelom neuvrščenosti, da pa bo hitreje izvajal nujno potrebne družbene reforme.
Prav to, prepočasen razvoj afganistanske družbe, ki je še vedno med najbolj nerazvitimi na svetu, je bfl po mnenju opazovalcev tudi poglavitni razlog za prevrat.
Prva je nov režim priznala Sovjetska zveza, v deželi sami pa je mimo in vse kaže, da je bil prevrat izveden brez prelivanja krvi, hitro in presenetljivo učinkovito .
Uspešne
priprave
na Alžir
:
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Kljub poletju, ki tradicional-»o ni' čas velikih političnih iktivnosti, je bilo mogoče tudi i ninuli teden zaznati pospešeno lejavnost neuvrščenih, ki jih od ilžirskega sestanka na vrhu deli e še dober mesec. To, prevrat v \fganistanu in zapleti zaradi igiptovsko-libijske federacije, t>odo glavne teme našega da-lašnjega zunanjepolitičnega pregjeda.
PRED ALŽIROM: svet neuvrščenih se skrbno — zelo verjetno najskrbneje doslej — pripravlja na četrto konferenco šefov držav ali vlad. Malone iz vseh koncev prihajajo poročila o dejavnosti neuvrščenih, o posameznih ali skupinskih pobudah, novih akcijah in medsebojnemu informiranju.
Predvsem bi lahko rekli, da prevladuje neko osnovno spoznanje, ki ga je mogoče označiti takole: čas načelnih deklaracij in izjav je mimo! Neuvrščeni ne potrebujejo več zgolj načelne in splošne platforme, marveč konkretne dogovore, kako sprejeta načela Beograda, Kaira in Lusake uresničiti tudi v praksi. Alžir naj bi torej pomenil predvsem konkretizacijo tega, kar je načelno znano in sprejeto. Če je treba to ponazoriti s primerom, bi se lahko odločili za naslednjega: vsi se strinjajo — in to že dolgo - da je treba nekaj storiti za odpravo kolonializma v Afriki, toda doslej glede tega ni bilo neke enotne in vse obvezujoče konkretne dejavnosti. Alžir naj bi to naposled opravil. Ne s kako novo izjavo ali deklaracijo, marveč z odgovorom na čisto praktično vprašanje -kako namreč dejansko pomagati narodom, ki se bore za svojo nacionalno svobodo.
Drug pomemben element novega v svetu neuvrščenih so nova žarišča, če temu lahko tako rečemo. Predvsem bi veljalo omeniti latinsko-ameriške države (Čile, Mehiko, Argentino), ki bodo v dejavnost neuvrščenih vnesle nove razsežnosti. Prav tako je moč zaznati v tem smislu nov duh v nekaterih afriških državah (Tanzanija, Zair, Nigerija, Tunis) in pa tudi „povratek41 med aktivnejše dejavnike neuvrščenih v drugih koncih sveta (denimo Indonezijo, ki je veljala skoraj že za ,,odpisano“).
Pričujoče je kajpak le skromna informacija o aktivnosti neuvrščenih, kar je vsekakor tema, o kateri bomo v naši rubriki pred začetkom alžirskega srečanja v prvih dneh septembra še pisali.
PREVRAT V AFGANISTANU: medtem ko se je mudil afganistanski kralj na privatnem zasebnem obisku v Italiji, je v njegovi domovini njegov zet izvedel državni udar ter razglasil državo za republiko. V prvem razglasu radia Kabul je bilo med drugim rečeno, da bo Afganistan ostal privržen na-
POHOD: pohod 30.000 Libijcev na Kairo, ki so ga začeli zato, da bi odstranili z egiptov-sko4ibijske meje „reakcionarne simbole“ (namreč obmejne znake in uradno označene prehode) in nadaljevali v Kairu z množičnimi demonstracijami v prid čim hitrejši združitvi dveh dežel, zgovorno priča o trenutnem stanju odnosov med obema arabskima državama.
Med sedemnajstdnevnimi pogovori egiptovskega predsednika Sadata in libijskega šefa Gadafija namreč nikakor niso mogli najti skupnega jezika glede združitve držav v skupno federacijo, sedaj pa naj bi to izsilili tisoči demonstrantov.
Sadat je proti hitri združitvi (ker ima slabe izkušnje, saj so dosedanje zveze Egipta s Sirijo in Sudanom neslavno končale), mladi in zagreti polkovnik Gadafi pa bi to rad kar v nekaj mesecih. In čeprav je egiptovski predsednik jasno povedal, da,ni zd hitro združitev, pa njegov mladi partner (ki bi se vsekakor rad videl v vlogi novega Naserja arabskega sveta) še nadalje vztraja.
TELEGRAMI
NVASHINGTON - Iranski šah Reza Pahlavi začenja štiridnevni uradni obisk v ZDA. S predsednikom Nixonom in drugimi ameriškimi funkcionarji se bo pogovarjal predvsem o nafti in Bližnjem vzhodu. pa tudi o kupčijah z orožjem.
BERLIN - Prvi sekretar enotije socialistično partije Nemčije Erich Honecker je obiskal hudo bolnega VValterja Ulbriclita in mu sporočil prisrčne pozdrave članov politbiroja centralnega komiteja enotne socialistične partije Nemčije.
PAPEETE - Reševalcem seje posrečilo najti enega samega potnika, ki je preživel nesrečo ameriškega potniškega letala blizu Papeeteja na Tahitiju. Boeing 707 se je z 79 potniki in člani posadke zrušil takoj po vzletu.
Javna razprava o osnutku nove zvezne ustave že poteka — sedaj pa se je uradno začela tudi široka javna razprava o osnutku nove REPUBLIŠKE USTAVE, ki je prav tako že pripravljen. Na tokratnem zasedanju republiške skupščine, vseh njenih zborov (zasedanje je bilo zadnje pred začetkom poletnih počitnic), je pristojni republiški zbor sprejel predlog za DOLOČITEV osnutka novega besedila nove slovenske ustave ter je ob tem sprejel sklep o začetku javne razprave -ki naj bi trajala, kot je bilo sklenjeno, do 15. oktobra.	,
To javno razpravo, ki jo organizira SZDL, bo spremljala skupna komisija vseh zborov skupščine za ustavna vprašanja ter bo potlej - na temelju rezultatov te javne razprave -oblikovala in predlagala skupščini v potrditev DOKONČNO BESEDILO nove republiške ustave.
Obrazložitev pred poslanci vseh skupščinskih zborov je ob tem podal v imenu republiške ustavne komisije predsednik Sergej Kraigher — ki je dejal, da smo priče široki ter razgibani drj.ržbeno-politični dejavnosti po vsej Jugoslaviji, dejavnosti na ENOTNIH idejnih, političnih in ustavnopravnih temeljih. Iz tega raste nov ustavnopravni sistem družbeno-ekonomskih in političnih odnosov, ki že sam po sebi pomeni . nadaljnje UTRJEVANJE IN POGLABLJANJE Socialistične federativne republike Jugoslavije na temeljih SAMOUPRAVNEGA SOCIALIZMA in neposredne socialistične demokracije. To je ODGOVOR vsem tistim silam doma in še posebej v tujini, ki vidijo v naših ustavih spremembah samo decentralizacijo, v njej pa slabitev Jugoslavije - je poudaril Sergej Kraigher.
Na prvi seji koordinacijskega odbora za spremljanje in politično usmerjanje javne razprave o osnutku nove ZVEZNE USTAVE (seja tega odbora je bila prejšnji torek) so pozitivno ocenili dosedanji potek in rezultate te razprave — češ da razprava plodno poteka po vseh republikah in pokrajinah.
Največ zanimanja je v javni razpravi (na sestankih in seminarjih) za uvedbo novega DELEGATSKEGA SISTEMA, občane pa zelo zanimajo tudi druga vprašanja, ki jih nova ustavna določila urejajo po novem denimo vprašanja ZDRUŽENEGA DELA in presežnega dela ter seveda vprašanja ureditve MINULEGA DELA, nadalje se Občani zanimajo za NAČRTOVANJE TRGA, za pravice in dolžnosti občanov itd.
Republiška skupščina je na tokratnem zasedanju (ki je bilo prejšnjo sredo) sprejela tudi več novih republiških zakonov - med njimi novi OBRTNI ZAKON, ki celovito
Razgibana ustavna razprava
ureja vprašanja osebnega dela z zasebnimi delovnimi sredstvi. Sprejet je bil tudi nov republiški zakon o KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH in pa zakon O DEDOVANJU kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetij. Po daljši razpravi so bile sprejete tudi spremembe oziroma dopolnitve sedanjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju — dopolnitve, ki se nanašajo na določbe o PONOVNI ZAPOSLITVI UPOKOJENCEV. Dodatno zaposlovanje upokojencev bo poslej uravnavala davčna politika, ponovno zaposleni upokojenci bodo morali plačevati po določenem ključu poseben DODATNI PRISPEVEK. Ta ključ pa je tako prirejen, da takšna dodatna obremenitev ne bi prizadela ponovno zaposlenih upokojencev z razmeroma nizkimi skupnimi dohodki.
Skupščina je sedaj sprejela tudi zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o MERILIH za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke - torej zakon, ki pomeni
pravni temelj /a dograjevanje SISTEMA DELITVE, upoštevajoč pri tem nova ustavna določila. Pomembnost tega novo sprejetega republiškega zakona je poudarilo na tokratni seji (prejšnji petek) tudi predsedstvo slovenske skupščine — ko je razpravljalo o osnutku zakona o načelih in postopku za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, ki ga je predložil izvršni svet. Predsedstvo skupščine je poudarilo, da z oblikovanjem tega zakona prispevamo k uveljavitvi enega temeljnih ustavnih načel — in to je, da so nosilci sporazumevanja glede delitve DELOVNI LJUDJE v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih oblikah samoupravnega povezovanja.
Republiški izvršni svet (ki je prejšnji teden zasedal dvakrat) je minuli torek med drugim obravnaval ukrepe glede DELOVNEGA ČASA v slovenskih premogovnikih, kjer ima-I jo zaradi sedanjih (dohodkovnih) omejitev precej težav z opravljanjem del, za katere so potrebne tudi nadure delavcev v rudnikih. Izvršni svet se je strinjal s predlogom družbenega dogovora o UPOŠTEVANJU osebnega dohodka, doseženega v delu prek polnega delovnega časa v premogovnikih, za IZRAČUN pokojninske osnove in osnove za nadomestilo OD iz zdravstvenega zavarovanja.
Na seji prejšnji petek je republiški izvršni svet — med drugim — sprejel tudi predlog sindikatov, naj se zaradi hitrega naraščanja življenjskih stroškov ustrezno valorizirajo določeni osebni dohodki nekaterih NAJNIŽJE PLAČANIH kategorij delavcev. Sedaj ’ IS predlaga, naj bi se kalkulativni osebni do-’ hodki za nekvalificirane delavce po podjetjih ' zvišali za 150 dinarjev (torej od sedanjih naj-( nižjih KOD v znesku 900 na 1050 din), razen tega pa naj bi se zvišala vrednost KOD ’ tudi za priučene delavce in pa za delavce s { poklicno šolo. Pristanek za ta ukrep mora j dati še republiška gospodarska zbornica.
Z/l
VSAKO
(Karikatura: Marjan Bregar)
fOO&A/
ZAKAJ PA NE?
V	črnomaljski občini so zadnje čase izvedli več integracij; nazadnje sta se pretekli mesec združila kolektiva tovarne. Belsad in kmetijske zadruge. Tesnejše sodelovanje in možnost skupnega poslovanja obstaja po mnenju občinskih gospodarstvenikov še za Opekamo in Rudnik Kanižarica, ki sta že tako soseda, toda o tem je vse tiho ...
Ne Rudnik ne Opekama doslej nista nič ukrenila za združitev, pa tudi ne povesta zakaj.
Zaupanje v domačo banko še raste
Sejmišča
NOVO MESTO - Na sejmišče v Novem mestu so rejci v ponedeljek, 23. julija, pripeljali 234 prašičev, starih od 6 do 12 tednov, in 19, starih od 3 do 6 mesecev. Prodah so jih 194. Cene se od zadnjega sejma niso spremenile. Starejši prašiči so bili po 420 do 580 dinarjev, prašički pa po350 do 410 dinarjev.
BREŽICE - V soboto, 21. julija, so pripeljali na tedenski sejem v Brežicah 343 prašičev, starih do 3 mesece, in 12, starih mad 3 mesece. Do 3 mesece starih so rejci prodah 264 prašičkov po 25 dinarjev kilogram, nad 3 mesece stare prašiče pa so prodajah po 14 do 15 dinarjev kilogram žive teže.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA Novo mesto je imela, kot poroča Bančni vestnik, 31. 12. 1972 hranilnih vlog na vpogled za 86,034.000 din, vezanih vlog za 14,666.000 din ali skupaj vseh vlog za
100.700.000 din. Konec aprila je bilo stanje vlog pri DBH že
96.525.000 din pri hranilnih vlogah na vpogled (indeks 112),
15.225.000 din vezanih vlog (indeks 104), vseh vlog {>a je imela 111,750.000 din (indeks porasta v 4 mesecih: 111). V istem obdobju je znašal indeks štirih poslovnih bank v Sloveniji (KB Koper, LB Ljubljana, KB Maribor in DBH Novo mesto): pri vlogah na vpogled 110, pri vezanih vlogah 104 oz. pri skupnih vlogah 108. Pregled pove, da je bila v prvih 4 letošnjih mesecih DBH pri vlogah na vpogled za 2'točki nad poprečjem
4	poslovnih baitk, pri vezanih vlogah enaka poprečju, pri porastu skupnih vlog pa je z indeksom 111 vodila in bila z njim za 3 točke nad slovenskim poprečjem.
Konec maja 1973 je bilo v DBH 97,374.000 din hranilnih vlog na vpogled (indeks 113),
15.250.000 din vezanih vlog (indeks 104) oz. skupaj
112.624.000 din vseh vlog (indeks 112). Poprečni indeks enakih vlog za 4 banke je znašal
. 31. maja 1973: pri vlogah na vpogled 111, pri veznih vlogah
Kmetijski nasveti
Pot do dobre silaže
Eden najboljših načinov priprave živinske krme je siliranje, ki omeji izgubo hranil na najmanjšo mero. Bistvo tega postopka je, da se v sočni krmi začne želeno mlečnokislinko vrenje, ki ohranja silažo zdravo in užitno. Za praktičnega poljedelca je poglavitno, da pozna bistvo siliranja in postopka, ki dajejo dobro kislal. '
Najvažnejši ukrep je močno tlačenje krme, ki jo siliramo. S tem iz nje iztisnemo zrak, vrzeli med krmnimi rastlinami pa zapolnimo z rastlinskim sokom in s tem ustvarimo možnosti za pravilno vrenje. Če se krma pravilno kisa, ugotavljamo po temperaturi, ki ne sme preseči 30 stopinj C, sicer se pojavi masleno-kislinsko vrenje, ki kvari silažo. Na to je treba paziti predvsem, kadar siliramo deteljo ali mlado travo, ki imata veliko beljakovin.
Da se bo krma dobro kisala, jo je treba poprej delno osušiti. Oveni naj toliko, da ima približno še 70 odstotkov vlage, saj je v tem času najprimernejši trenutek za siliranje. Znani so tudi nekateri postopki (dodajanje kislin in soli), ki zanesljivost sUiranja še povečajo, vendar je treba navodila natanko spoštovati, sicer lahko storimo usodno napako.
Ne nazadnje: za uspešno siliranje je važen tudi silos. Predvsem je bistveno, da ima neprepustne stene. Iz česa so narejene, kakšno obliko ima silos, vse to je manj pomembno. Pri gradnji imajo odločilno besedo seveda tudi stroški.
Naši kmetje gradijo povečini betonske stolpne silose, ki so sicer dobri, kar zadeva kakovost silaže, terjajo pa mnogo težaškega dela. Za večje živinorejske obrate so zato primernejši ko-ritasti silosi, kjer je mogoče več dela opraviti s stroji. Zelo izpopolnjeni so tako imenovani harvestor stolpni silosi, narejeni iz kovine, vendar so za naše razmere še predragi.
Inž. M. L.
105 in pri vseh vlogah skupaj 109. Čeprav je v drugih, večjih poslovnih bankah seveda več denaija, je gibanje hranilnih. vlog v Dolenjski banki in hranilnici razveseljiv dokaz rastočega zaupanja prebivalstva v domači denarni zavod, ki si močno prizadeva za tako poslovnost, da bo ob njej imelo korist tudi celotno gospodarstvo v pokrajini.
M. K.
1
I
I
1
Pridelek z gnojili, za katere bo druženi dogovor?
Družbeni dogovor?
Jugoslovanski	proizvajalci
umetnih gnojil so preko svojega poslovnega združenja poslali zveznemu izvršnemu svetu zahtevo po sklenitvi družbenega dogovora o spremembi cen umetnim gnojilom. Dogovor mora biti sklenjen do konca letošnjega leta. Z njim bodo ublažili pogoste spremembe cen na tržišču umetnih gnojil in za daljši čas ustvarili pogoje za urejeno proizvodnjo.	.	.	.	,	.
Glavni vzrok, zakaj proizvajalci vztrajajo pri sklenitvi družbenega dogovora, je nova sprememba cen umetnih gnojil, s katero očitno niso zadovoljni. Po prvotnem računu naj bi se cene gnojilom povečale za 18% glede na podražitev surovin, predelovalnega • materiala in transporta. Vendar so se proizvajalci ušteli. Pri povečanju cen so upoštevali količnik 0,80, s čimer se, po mnenju prizadetih, nadaljuje praksa samo začasnih rešitev, čeprav bi morah stremeti po dolgoročnih.
Razen tega nekateri proizvajalci
zahtevajo tudi sklenitev medrepubliškega dogovora o izenačenju cen za umetna gnojila ter ukinitev obveznega polaganja depozita ob uvozu opreme in uporabi blagovnega in denarnega kredita iz tujine. Enakih olajšav bi morale biti po njihovem mnenju deležne tudi banke, ki za takšne kredite garantirajo.
MiM
Sodobneje
Kmetijska zadruga Metlika je letos začela v širšem obsegu uresničevati stare zamisli o modernizaciji svojih trgovskih lokalov na podeželju. Trenutno gradijo kar tri trgovine: v Svržakih na novo urejajo prodajalno v zasebni hiši, v Podzemlju obnavljajo stari lokal, v Gradcu pa se pripravljajo na gradnjo novega objekta.
Najbolj zahtevna bo gradaška trgovina, zaradi katere so sredi naselja že porušili staro stavbo; na njenem mestu bo zrasel sodoben objekt za, trgovino z reprodukcijskim materialom ter mesnico in delikateso. Ves Gradac bo s tem veliko pridobil, lokal, ki ga gradi metliško podjetje, pa bo veljal okrog 800.000 din in bo odprt za letošnji občinski praznik.
V	Podzemlju računajo na
360.000	din stroškov z obnovo stare trgovine, ki za strežbo v današnjem času res ni bila več primerna. Medtem ko lokal obnavljajo, posluje trgovina v zasilnih prostorih v zadru-
vi trgovin — skladom — niso pa v kolektivu dobička „pojedli". Tako so veliko rmpomogli k urejanju problemov,/na katere so občani že dolgo z jezo opozarjali.
R. B.
Posodobljanje trgovine - zahteva današnjosti
žnem domu. Predvidevajo, 4a bo septembra trgovina že poslovala v obnovljenem lokalu..
Metliška zadruga, ki je lani in v prvih mesecih letošnjega leta zelo dobro poslovala, je precejšen del ustvaijenih sredstev namenila obno-
Kaj s cigani?
V	poročilu o delu občinsKega sodišča v Krškem zasledimo med drugim ugotovitev, da je bilo v občini premalo narejeno za rešitev ciganskega vprašanja. Za to sta dva tehtna razloga: na eni strani nepripravljenost Romov za urejeno življenje, na drugi strani pa odpor okolice.
Poizkus naselitve Romov na več krajih ni uspel. Naletel je na močan odpor prebivalcev, ki so se bali bližine ciganskega naselja. Cigani so si postavili z družbeno pomočjo hišo samo na Rimšu. Pozivom za zaposlitev pa se, žal, niso odzvali, vsaj za redno delo doslej niso pokazali volje. Samo dva za delo sposobna Roma sta zaposlena. Šoloobvezni otroci ne obisKujejo pouka, to pa je od vsega še najbolj tragično. Popolnoma so prepuščeni vplivu okolice, nerednemu življenju, ki ga izpolnjujejo klateštvo, brezdelje, prosjačenje in kraja.
Cigansko vprašanje v občini je torej še vedno odprto. Stvari se ne premaknejo, odkar so spodleteli nekateri poizkusi. Zlo pa bo še večje, občani v še hujši nevarnosti, če bo ostalo vse po starem in če si bo mladi rod še naprej nabiral življenjske izkušnje samo v ciganskih taborih. Nekje v občini bo treba najti tudi zanje prostor pod soncem, kjer .bodo lahko bolje nadzorovani in kjer bo imel socialni delavec z njimi redne stike.
J.T.
Z muhalnikom nad slona!
čredno je snpisnti
Vsota denarja, ki ga dajejo podjetja za osebne dohodke - skupaj s prispevki! -narašča iz meseca v mesec. Naraščajo tudi čisti osebni dohodki, vendar pa prispevki rastejo dvakrat do trikrat hitreje.
To skrivnost, ki že dolgo ni več skrivnost, je povedal ekonomski inštitut pri ljubljanski pravni fakulteti v analizi gospodarskega položaja, ki jo je pripravil za zvezno upravo.
Kaj to pomeni? Lani so se bruto in neto osebni dohodki povečevali približno enako do jeseni. Potem pa so se v novembru povečali bruto osebni dohodki za 11 odstotkov, neto pa le za tri. Letošnji podatki za prve mesece so še bolj porazni, saj so se bruto osebni dohodki povečevali skoraj za tretjino, neto pa komaj za desetino.
Vse to je ševeda posledica dodatnih davkov in drugih dajatev, ki smo jih uvedli v zadnjem času in ki so kajpak v popolnem nasprotju s tež-
Prispevki
njami, naj bi gospodarstvo kar najbolj razbremenili. Ekonomski inštitut meni, da se v tem kaže premajhen vpliv proizvajalčev na to, kako se porabi njihov denar.
Takšne razlike med gibanjem bruto in osebnih dohodkov bodo bržkone povzročile tisto, česar se v bitki za stabilizacijo vsi najbolj bojimo:	povzročile
bodo nov pritisk na cene.
Kako gre pesem od tu naprej, je znano: pritiski za višje cene trajajo toliko časa, dokler jez ne popusti. Potem je potrebno povečati osebne dohodke, katerih realna kupna moč spet pade, potem sprejemamo resolucije, bredemo v inflacijo in končno na pol utopljeni dinar prilagodimo drugim valutam, ki so v teh neuravnoteženih časih malo bolj stabilne.
J. S.
Toča je v nedeljo napravila precej škode v Kapelah in Podvinjah v brežiški občini: za dobra dva prsta na debelo jo je obležalo na tleh. Na sliki: Jože Radanovič v svojem vinogradu v Kapelah po neurju. Pravi, da je ob tretjino pridelka. (Foto: Jožica Teppey)
Združenje šofeijev in avtomehanikov v Kočevju je v počastitev 30-letnice Kočevskega zbora in dneva šofeijev organiziralo 14. julija parado vozil skozi mesto. Razen tega so predstavniki ZŠAM položili venec pred spomenik NOB v Kočevju. (Foto: France Brus)
Ob dnevu vstaje so boštanjski borci razvili svoj prapor. Botrovala mu je industrija otroške konfekcije JUTRANJKA, v času revolucije je kraj dal 51 borcev in aktivistov. Na slavju niso pozabili na padle: k spomeniku so položili venec. (Foto: Železnik)
Prejšnji teden je gojitelj ptic iz Novega Sada prodajal v Novem mestu papige. Za samčka s samičko in kletko je bilo treba odšteti stopetdeset dinarjev. Ker je posel dobro cvetel, je ljubiteljem ptic obljubil, da bo prihodnje dni ponovno prišel. (Foto: Sandi Mikulan)
Vse skušajmo najprej rešiti doma
Šele če ne moremo zadeve rešiti samiy jo prepustimo hišnemu svetu, krajevni skupnosti, delovni organizaciji, občini, republiki, zvezi - Pri reševanju skupnih zadev naj sodeluje kar največ ljudi, pa bodo dobro rešene
Javna razprava o osnutkih republiške in zvezne ustave bo v kočevski občini v začetku septembra, že v drugi polovici avgusta pa bo več sestankov v zvezi z organizacijo in spremljanjem te razprave. Tako so sklenili na nedavnem posvetu političnega aktiva, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL.
je prisotne opozoril na nekatere značilnosti sprememb obeh ustav, posebno pa je poudaril vlogo občana in krajevne skupnosti v bodočem komunalnem sistemu. Predlagal je celo, naj bi hkrati z obema osnutkoma ustav dah v razpravo vsaj nekaj osnovnih tez bodočega občinskega statuta, ker bi šele potem ljudje videli celotno zgradbo komunalnega sistema. Tudi občane najbolj zanima njihova bodoča vloga v občini, krajevni skupnosti in delovni skupnosti.
Za organizacijo razprav po krajevnih skupnostih je v načelu zadolžena občinska organizacija SZDL, po delovnih skupnostih pa občinski sindikalni svet. Seveda je za organizacijo razprave zadolžena tudi vsaka krajevna skupnost in krajevna organizacija SZDL, v delovnih skupnostih pa osnovni organizaciji sindikata in ZK.
Član predsedstva Socialistične republike Slovenije Zdravko Krvina, ki se je udeležil nedavnega sestanka političnega aktiva kočevske občine,
KOLIKO DELAVSKIH STANOVANJ?
Stanovanjsko podjetje Črnomelj je vsem delovnim organizacijam poslalo poziv, naj povedo, koliko stanovanj za delavce potrebujejo in do kdaj bi jih morah zgraditi. Dobili so le en odgovor. Podobno se je zgodilo sindikatu, ki je tudi hotel ustvariti točno evidnenco o potrebi po delavskih stanovanjih. V podjetjih se niti toliko ne potrudijo, da bi sporočili, kakšne so potrebe. Trenutno gradijo v vsej občini le dva bloka: enega v Semiču in 12-stanovanjski blok v Črnomlju. Če bo šla sedanja praksa naprej, delavci kljub resolucijam in obljubam ne bodo prišli do stanovanj.
Ob zaključku je Zdravko Krvina odgovarjal na vprašanja članov političnega aktiva, ki so se nanašala predvsem na to: kdo je lahko delegat, kako bo imel občan ah nepo-
KOLIKO ZA CESTE?
Potrebe po investicijah za rekonstrukcijo in vzdrževanje cest ter vodovodnih objektov so v občini Krško letos za 31 odst. večje od povprečne udeležbe občinske skupščine v zadnjih štirih letih. Prav zaradi tega bo težko do kraja uresničiti zastavljene načrte. Za vodovode pričakujejo krajevne skupnosti od občinske skupščine 647 tisoč dinarjev soudeležbe, za ceste pa so je planirale 421 tisoč din.
sredni proizvajalec stik z delegatom oziroma delegacijo, kako bosta delegat ah delegacija obveščala svoje vo-lilce o svojem delu in o zadevah, ki bodo na dnevnem redu razprav: kdaj se mora posvetovati delegacija z volilci in o drugem.
Značilnost novega komunalnega sistema je, da bi zadeve reševali na tisti ravni, kjer jih lahko rešimo najuspešneje, najhitreje in najceneje;' razen tega bo pri reševanju zadev, pri odločanju v samoupravljanju sodelovalo kar največ občanov in delovnih ljudi.
KOBETOVA KRKA
V	Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici bo še slab teden odprta razstava 44 krajin arhitekta in slikarja Borisa Kobeta. Ubrane podobe, ki jih je slikar „nabral" vzdolž Krke in prikazal gledalcu v temperi, je kritika ocenila tudi kot tih in kulturen protest proti onesnaževanju te romantične dolenjske reke.
Kobe, ki smo ga v zadnjih letih večkrat srečah v dolenjskih razstaviščih, nekajkrat v Dolenjski galeriji v Novem mestu, kjer je pokazal, kako „razume14 Trdinove bajke o Gorjancih, se je tokrat predstavil ne le kot odličen krajinar, ampak tudi kot izvrsten odkrivalec značilnih dolenjskih kotičkov. To pa mu bržčas ni težko, saj je Dolenjec, doma iz okolice Dolenjskih Tophc.
Lep prispevek k puntarski oblet nici je dal Kobe z risbami puntarske vsebine, ki dopolnjujejo razstavo krajin.
Restavracije pri „treh gobah“ na Otočcu si v teh dneh ni mogoče misliti brez polnega plesišča. Za klasične in sodobne ritme skrbijo večer za večerom Orioni. Radi se zavrtijo domači in tuji turisti, ki so si začasen dom izbrali pod šotori ob Krki. (Foto: Zvone Šeruga)
Gozdarji: kakšno skupno streho?
Avgusta bodo o TOZD pri novomeškem GG razpravljali delavci in zasebni lastniki gozdov - Komunisti podpirajo TOZD po sedanjih obratih
Dejavnost mladine oživela
Mladi se vključujejo v razvijanje revolucionarnih tradicij
V prvi polovici avgusta se bo začela javna razprava z delavci in kmeti (lastniki gozdov) o organizaciji temeljnih organizacij združenega dela in obratov za kooperacijo na območju novomeškega Gozdnega gospodarstva. Ko so o tem 20. julija govorili na aktivu ZK, so se zavzeli za organizacijo TOZD in kooperacijskih obratov po sedanjih obratih Gozdnega gospodarstva.
V dosedanjih razpravah sta se oblikovah dve stališči: po prvem bi
Iz Ljubljane je 21. julija odšla, letos že tretjič zapored, skupina (150 mladincev iz Slovenije, 20 iz Hrvatske, predstavniki JLA, milice in tabornikov iz Italije) mladincev
KOOPERANTI NA BIZELJSKEM
Po več letih so se kooperanti v nedeljo, 22. julija, srečah na sestanku v zadružnem domu na Bizeljskem, kjer je tekla beseda o bodočih oblikah združevanja, ki jih kmetom omogoča zakon. Na Bizeljskem so bili doslej kmetje zapostavljeni, saj že leta ni bil nihče izmed njih zastopan v samoupravnih organih. Na sestanku so menih, da so te stvari zanemarili Bizeljanci sami. Izvolili so delovno skupino, da bo pripravila gradivo o združevanju, ki ga bodo na sestankih še pretresli. Najbrž se bodo kmetje izrekli za svojo TOZD v okviru „Slovenija vina“, neodvisno od tega, ali se bosta bizeljska zadruga in brežiški obrat odločila za eno ah dve TOZD.
J. TEPPEY
na pohod po poteh slovenske delegacije na zasedanje AVNOJ. Namen pohoda AVNOJ 73 je razvijati in prenašati revolucionarne tradicije na mlade ter pomeni revolucionarno akcijo in neprekinjeno menjavo odnosov med mladimi ljudmi, oživljanje tistih idealov, ki jih je zgradila naša socialistična revolucija in na katerih sloni tudi naš koncept vseljudske obrambe in pedagoško delo z mladimi.
ZMS bo tydi pomagala pripraviti praznovanje tridesete obletnice kočevskega zbora in I. kongresa Zveze mladine Slovenije, ki bo 29. in 30. septembra v Kočevju. Tam bo tudi
OSTAL ŽIV POD BRZOVLAKOM
Odrezana desna noga nad stopalom, zmečkan komolec in še nekaj poškodb je dobil 70-letni Franc Te-raž iz Blance, ko ga je v ponedeljek ob 3.26 povozil brzovlak na,'progi med čuvajnico in železniško postajo na Blanci. Kaj je Teraž delal na progi, ni znano; po nezgodi so ga prepeljali v novomeško bolnišnico.
uradni zaključek pohoda AVNOJ 73, ki se bo sicer končal že 5. avgusta na Planini pri Sevnici.
D. RUSTJA
imeli na območju GG eno TOZD in en obrat za kooperacijo, po drugem pa bi TOZD in obrate za kooperacijo osnovah po gozdnih obratih. Da stvari niso povsem jasne, je pokazala zadnja skupna seja delavskega sveta in sveta lastnikov gozdov.
V	osnutku republiške ustave je med drugim rečeno: „Zaradi posebnega družbenega pomena interesa za ohranitev in gojitev gozdov je gospodarjenje z gozdovi v družbeni lastni-
ni in z gozdovi, na katerih je lastninska pravica, skupno.“ In dalje: „Združenim kmetom - lastnikom gozdov — je pri skupnem gospodarjenju j. gozdovi zajamčeno sodelovanje pri upravljanju ter v okviru tega gospodarjenja in skupnih gospodarskih načrtov v skladu z zakonom samostojno odločanje v zadevah gospodajenja z njihovimi gozdovi in ustvarjanjem dohodka na podlagi njihovega dela in njihovih vloženih sredstev."
Zakon o gozdovih je to dopolnil
Loka: priznanje gasilcem
Dr. Jože Brilej: posluh za nerazvite - 25 milijonov za zasebno kmetijstvo
Ob dnevu vstaje so v Loki pri Zidanem mostu slavili še krajevne jubileje: 30-letnico ustanovitve OF v kraju, 90-letnico gasilskega društva, namenu pa so izročili posodobljeno cesto skozi naselje in gasilski kombi. Posebno gasilci, zbrani iz vseh okoliških društev ob visokem jubileju domačinov, so bili veseli priznanja gasilstvu, ki ga je v govoru izrekel podpredsednik slovenske skupščine dr. Jože Brilej. „Ob precejšnjem zapiranju ljudi v svoj krog je treba dati gasilcem vse priznanje za negovanje čuta solidarnosti med ljudmi," je dejal dr. Brilej.
V	dveletnem izvajanju zakona o pomoči manj razvitim območjem je po besedah dr. Jožeta Brileja prišlo do pomembnih sprememb. Gre za izdatnejšo pomoč republike za gradnjo cest, šol, za ugodnješa posojila za naložbe na teh območjih. Do leta 1975 mora republiška cestna skupnost nameniti 100 milijonov za gradnjo cest na manj razvitih območjih, kar znaša četrtino vsega denarja, namenjenega za ceste v repubhki. Temeljito spremembo je po besedah dr. Brileja doživel tudi odnos do kmeta: samo letos in prihodnje leto je republika namenila 25 milijonov
za posojila zasebnemu kmetijstvu. Kako bo to uresničeno, bo odvisno tudi od kmetov samih.
v 9. členu, kjer je predpisano, da gozdnogospodarske organizacije upravljajo skupaj delavci in kmetje - lastniki gozdov. Obrat za kooperacijo ima položaj TOZD.
V	primeru GG se organizacija po prvem predlogu (stališču) ne bi bistveno spremenila, le samouprava in obračun poslovanja med družbenim in zasebnim sektorjem bi bila bolj ločeno obravnavana. Tak predlog so sprva zagovarjali tudi pri GG. Kasneje so pripravili osnutek sporazuma, po katerem bi ustanovili TOZD pri gozdnih obratih in gradbenem obratu, združeni kmetje - lastniki gozdov - pa pri gozdnem obratu obrat za kooperacijo. Pomembno je poudariti, da v novi organizaciji ne bo več možno prelivanje denarja iz družbenih v zasebne gozdove.
Delavci in kmetje bodo na zborih odločali neposredno o ustanovitvi TOZD in obrata za kooperacijo, sprejeli samoupravne sporazume, statut in druge splošne akte. Poleg tega bodo ugotavljali in delih dohodek ter volih kolektivne samoupravne organe. Večina najpomembnejših odločitev se bo porodila v TOZD in obratu za kooperacijo.
IVAN ZORAN
1. JANUARJA 1979 BO ZAČELA OBRATOVATI JE KRŠKO
Reka Sava čez sedem let ne bo umrla
Pred bodočo jedrsko elektrarno v Krškem bodo zgradili jez, čez katerega bo vedno teklo 10 kubičnih metrov vode na sekundo in tam bo speljana ribja steza - Za podtalnico na Krškem polju ni nobeno nevarnosti - Poprečna temperatura vode pod elektrarno se bo dvignila največ za 2 stopinji C
Nedavna tiskovna konferenca o varnosti jedrske elektrarne v Krškem je vzbudila izredno veliko zanimanja ne le v Sloveniji in na Hrvaškem, ampak tudi v drugih republikah, ki so poslale nanjo predstavnike tiska, radia in televizije. Republiški sekretar za urbanizem SRS inž. Boris Mikoš, ki je vodil konferenco, je poudaril pomen objektivnega obveščanja javnosti in opozoril, da je graditev krške jedrske centrale desetletni nacionalni napor dveh mejnih republik. Jedrska energija je danes ukročena, tovrstne elektrarne so po svetu že preizkušene in nikjer ne ogrožajo okolja in okoliškega prebivalstva.
Nezaupanje do njih ima korenine v dogodkih iz zadnje vojne, ko so ljudje spoznali le uničevalno moč atomskih bomb. Na konferenci so med drugim poudarili, da bo jedrska ele-' ktrarna v nerazvitem Posavju hkrati osnova za hitrejši gospodarski razvoj in za graditev nove industrije. Uporabljala bo domače pogonsko gorivo in tako zmanjševala odvisnost našega narodnega gospodarstva v obdobju vse večje energetske krize na svetu.
Tiskovni konferenci so prisostvovali številni strokovnjaki z inštitutov „Jožef Štefan“ in „Rudjer Boškovič“, zatopniki investitorja, sekretariata za urbanizem SRS in člani delegacije slovenske in hrvaške vlade, ki je pred dobrim mesecem obiskala
jedrske elektrarne v Švici, Franciji in ZR Nemčiji. Taje ugotovila, da so tovrstne elektrarne povsod vame za okolje, da pa je treba zanje skrbno izbirati in vzgajati strokovnjake, ki potem upravljajo s tako zahtevnim objektom. Med poglavitne probleme bodočih jedrskih elektrarn prištevajo v svetu shranjevanje radioaktivnega materiala in odvod radioaktivnih plinov, zato bodo morali prav te stvari pri ^nas še posebno temeljito proučiti.
Predstavniki tiska so zvedeli, da dosedanje študije zagotavljajo zanesljivo in varno elektrarno v Krškem, ki bo okolje celo varovala pred industrijskim onesnaženjem. Naiveč vprašanj je bilo zastavljenih na račun hla-
dilne vode in povečane temperature Save.
Vodilni znanstveni delavci Slovenije in Hrvaške zagotavljajo, da elektrarna za prebivalstvo ob toku reke Save od Krškega navzdol ne bo nevarna in da ne bo prizadela življenja v vodi. Analize, ki sojih napravili inštituti v Ljubljani, Zagrebu in Vinči, dokazujejo, da ni nobene nevarnosti za radioaktivno onesnaženje Save in s tem ža podtalnico na Krškem polju.
Sava priteče v Krško izredno umazana, zato bo morala industrija do 1. januarja 1979, ko bo elektrarna začela obratovati, spuščati v reko le prečiščene odplake. Jedrska elektrarna bo potrebovala savsko vodo predvsem za hlajenje kondenzatorja, vendar ta ne bo imela stika z radioaktivnimi snovmi. Za hlajenje bo odvzemala iz Save le četrtino njenega pretoka. Toplo vodo bodo iz elektrarne usmerili na levo stran korita, da spremenjena temperatura ne bi vplivala na podtalnico desnega obrežja, ki se napaja iz Save.
Pri povprečnem pretoku bo temperatura savske vode narasla
za eno do dve stopinji Celzija le pri minimalnih pretokih se bo dvignila za kakih pet stopinj. Na srečo se najmanjši pretoki ne ujemajo z najvišjimi temperaturami v reki. Tako ni nevarnosti, da bi temperatura Save pod elektrarno presegla 28 stopinj C, torej ne bo nevarna za ribji zarod.
Za zavarovanje podtalnice bo moral investitor izpolniti še vrsto zahtev, preden bo dobil lokacijsko dovoljenje. Vrsta študij je že opravljena in sprejeta, druge še pripravljajo, da bodo pred začetkom graditve lahko odgovorili na vsa vprašanja in se odločili za najboljše in najvarnejše možnosti. Dandanes stoji jedrska elektrarna lahko kjerkoli, le prilagoditi jo je treba pogojem okolja.
Na tiskovni konferenci so novinarji izvedeli, da investitor še vedno izbira med štirimi ponudniki za opremo elektrarne in da bodo predpogodbo podpisali v kratkem, do konca leta pa še končno pogodbo, pa kateri mora biti jedrska elektrarna nared do 1. januarja 1979.
JOŽICA TEPPEY
90-Ietnico loSdh gasilcev so počastfla z mimohodom vsa sosednja gasilska društva. Med gosti je bil tudi podpredsednik slovenske skupščine dr. Jože Brilej (na tribuni). (Foto: Železnik)
■Vam, ki soodločate o miru!
Čeprav smo mladi, nas današnji dogodki v svetu vznemirjajo, ker je marsikje človekovo življenje odvisno od rase, vere, političnega prepričanja in volje bogatejšega in močnejšega. Mnogi mladi žive v pomanjkanju hrane, so brez staršev, doma in podvrženi krutostim.
Posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da se vedno pogosteje dogajajo v Mozambiku, Vietnamu, Kambodži, Angoli in drugih deželah pošastni pokoli otrok. S krutostjo, ki je redka v zgodovini človeštva, izvajajo genocid celih narodov ali plemen.
Z obžalovanjem ugotavljamo, da mednarodne deklaracije in konvencije, ki govore o zaščiti otrok, niso spoštovane in da človeštvo stori premalo, da bi preprečilo brutalno ubijanje najmlajših. Pretreseni se sprašujemo, kako je mogoče, da je marsikje življenje otrok manj vredno kot življenje živali. Ko so le-te ogrožene, se zbudi vest človeštva, ob pošastnih pokolih nad mladino pa redko.
Prosimo vas, da v interesu otrok in vsega človeštva storite vse, kar je v vaših močeh, da bi se največja sramota 20. stoletja odpravila. Ukrepajte tako, da bi se vest človeštva zbudila, da bi mednarodne dogovore dopolnili tako, da bi bili kaznovani vsi, ki store zločine nad otroki. Vsi narodi, posebno zatirani, vam bodo za to globoko hvaležni.
Klub OZN VINICA pri Črnomlju
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Jeieni popasli fižol
Krstili so novo brizgalno
Gasilsko društvo na Uršnih selih je zanjo dalo več kot 40.000 din
Gasilsko društvo na Uršnih selih je bilo ustanovljeno leta 1929 in prav toliko je stara brizgalna, ki je bila v 44 letih nad stokrat najpo-
trebnejše pri gašenju požarov. Med zadnjo vojno so jo poškodovali Italijani, ki so imeli v gasilnem domu kuhinjo, po osvoboditvi pa so jo dobro
Poveljnik Franc Čeiič sprejema in preizkuša novo brizgalno, ki mu jo je izročil Ivan Bukovec, zastopnik Gozdne uprave Novo mesto.
Zakaj ni poleti avtobusa?
Stvari, ki jih navajam v tem prispevku, so resnične in prizadevajo vaščane iz vasi proti Stražjemu vrhu v Beli krajini.
Na Stražjem vrhu je bilo lepo urejeno šolsko poslopje vse do leta 1960, ko so pouk na šoli prekinili in so bili otroci prisiljeni hoditi v oddaljeni Črnomelj, kljub vsem vremenskim neprilikam. S prošnjami so vaščani pri občinski skupščini Črnomelj dosegli, da je bila vzpostavljena avtobusna zveza Čmomelj-Podbe-zgovec. Avtobus je vozil samo za ' šolo obvezne otroke, prisedali pa so lahko tudi ostali občani. Med počitnicami pa avtobus ne vozi in to je razlog, da sem se oglasil.
Precej ljudi ima vinograde na Stražnjem vrhu, Mavrlenu, Tušev dolu ali na Rožič vrhu, poleti pa je v vinogradih zelo veliko dela. Ker omenjeni avtobus v tem času ne vozi, morajo stari ljudje, lastniki vinogradov, pešačiti. To se mi ne zdi prav, zato vprašujem, kdo je pristojen vzpostaviti avtobusno zvezo tudi v poletnem času.
Ob tej priložnosti bi rad tudi odgovor, zakaj ne vozi avtobus po cesti Crnomelj-Dobliče-Grič-Doblička gora-Hajka-Mavrlen-Stražnji vrh in obratno. Izgovor, da so preveliki klanci, ni zadosten.
Na Stražnjem vrhu še živi mož, prvoborec Edvard Plešnar, upokoje-
»Dolenjski list« tribuna bralcev
ni avtomehanik, ki kljub starosti in bolezni stori precej za sovaščane. S svojim avtomobilom vaščanom pripelje živila, če pa je potreba iti hitro po zdravnika, nikoli ne išče izgovora, pač pa gre, naj bo podnevi ali ponoči.
STANISLAV VIDOŠ Cankarjeva 1 Črnomelj
Vojaški klub iz garnizije Cerklje uspešno sodeluje z lokalno postajo Radia Brežice. Enkrat na mesec lahko v polurni oddaji poslušamo, kako živijo vojaki te garnizije. Ta spored je postal zelo raznovrsten in zanimiv, ko ga je začel urejati vojak Ivan Ger-lič (na sliki), predmetni učitelj iz Maribora in absolvent fizike in matematike na fakulteti v Zagrebu. (Foto: V. Šebrek)
popravili.
15. julija letos je gasilsko društvo dobilo novo brizgalno. Po preizkusu mu jo je izročil zastopnik Gozdne uprave iz Novega mesta Ivan Bukovec v navzočnosti predstavnika občinske gasilske zveze in predstavnikov drugih družbenopolitičnih organizacij. Za novo brizgalno je društvo odštelo več kot 40.000 din. Sredstva so zbrali vaščani Uršnih sel in Dol. Laz ob pomoči občinske gasilske zveze in krajevne skupnosti Dol. Toplice, nad polovico vsote pa je dalo društvo samo.
Gasilsko društvo na Uršnih selih ima tudi pionirsko ekipo, ki je na raznih tekmovanjih dosegla že lepe uspehe, tako na medobčinskem tekmovanju prvo, na republiškem pa tretje mesto.
JOŽE PETRINA Ločna 14 Novo mesto
50-LETNICA MATURE
Prejšnjo soboto je v Novem mestu v Kettejevi sobi gostišča Breg proslavilo 50. obletnico mature pet osmošolcev:	mag.	Ljudmila Kremžar-
Bohinc, dr. Ivo Koklič, mons. Viktor Zakrajšek, Stanislav Sešek in Franc Tomšič, kot gost pa Artur Košuta iz Gorice.
Pred kosilom so si hoteli ogledati gimnazijo, vendar je bila zaprta, kljub temu da so obisk najavili. Nato so v Ločni obiskali grobove prof. Ferda Seidla, prof. Jožeta Kovača in glasbenikov Marjana Kozine in Naceta Hladnika. Na šmihelskem pokopališču pa so zelo težko našli grobove svojih sošolcev.
Skupaj so obujali dijaške spomine in bili začudeni nad hitrim razvojem dolenjske metropole, ki je z okolico tako lepa in turistično privlačna. Ni pa jim bila všeč nezdravo kalna barva nekdaj zelene Krke in most, kije v času njihove mladosti služil zgolj konjskim vpregam in pešcem.
STANKO SKOČIR v
PREMAGATI SUŠO
Pri Dolenjem Kronovem se je zaradi dveh pritokov na levi strani naredil otok s površino okoli 12 ha. Površina otoka je ravna, nad vodo dva in pol metra. Zemlja, naplavina, je podvržena suši, zato je nujno potrebno namakanje. Na otoku bi lahko zgradili betonsko kabino za elektromotorno črpalko, ki bi po ceveh namakala vso zemljo na otoku. Terensko delo ne bi bilo potrebno, ker je vse ravno, z namakanjem pa bi bila odpravljena suša, ki večkrat uniči ves pridelek.
Otok Tržič ima prvovrstno zemljo za travnike, zato bi bil pridelek v primeru, da bi se dalo kaj ukreniti proti suši, vsako leto zadovoljiv, poskrbeti pa bi morali tudi za pot, most z otoka, ki je danes ovira za pospravljanje sena.
JANKO BORSE Šmarješke Toplice 11
Videti je, da se imata rada, ni nam pa jasno, kaj naj počnemo s tistim starim rekom, da se ljubita kot pes in mačka. (Foto: B. Vovk) RAZTREŠČENA SUHA ROBA
V	ponedeljek, 23. julija, ob 5.30 je 41-letni Marjan Čebokli iz Dutovelj s tovornjakom s prikolico v bližini Jasnice pri Kočevju zadel vprežni voz, poln suhe robe. Kaže, daje Čebokli prepozno opazil voz, čeprav je bila cesta ravna in pregledna. Namesto da bi ga prehitel, je vanj trčil, da se je voz popolnoma raztreščil, suha roba pa je kar frčala po zraku. Konj je pobegnil, 72-letni suhorobar Anton Tanko pa je bil lažje poškodovan. Škode je za okoli 8.000 din.
Kmet Anton Žagar iz Bezgaijev v kočevski občini je potožil:
„Zaradi medvedov in jelenjadi smo v vasi opustili obdelavo vseh odročnih njiv. Obdelujemo le še tiste ob vasi, toda po njih se že sedaj sprehajajo črede jelenjadi in poljščine popasejo. Meni je v nekaj dneh popasla jelenjad 800 grmov fižola. Ostale so samo prekle. Osamljeni kmetici, partizanski vdovi Mariji Lavričevi so jeleni popasli 300 gramov fižola, kmetu Janezu Volfu 500 in Šerceijevim 150. Skupno 1750 prekel, ki jih je bilo treba v gozdu nasekati in prinesti na njive, je že sedaj praznih. Podobno je z njivami, ki so zasejane s peso in drugimi krmnimi rastlinami. Kar strah me je, kaj bo jeseni s koruzo. Ko sem se obrnil na cenilca lovske družine, mi je pojasnil, da bodo škodo ocenili in plačali jeseni.44
Nekemu kmetu, ki se je pritožil na oddelek za gospodarstvo občine Kočevje zaradi cenitve škode na detelji, so tudi dejali, da mu bo škoda ocenjena in plačana jeseni, čeprav je že košnja in mora ostanke pokositi in pospraviti.
Pri Lovski zvezi Kočevje smo zvedeli, da so na preteklem občnem zboru sklenili, da mora biti škoda sproti ocenjena in v roku 8 dni plačana. To velja za vse lovske družine. Na oddelku za gospodarstvo občin-
Marija Smoletova
Občani Kočevja in okolice so se za vedno poslovili od kočevske babice Marije Smoletove.
Pokojnica se je rodila 1888 v Črnomlju mizarskemu mojstru. Bilo je šest otrok. Marija bi se lahko izselila v Ameriko, toda raje je ostala v domovini in se dvajsetletna poročila v Kočevju s soboslikaijem Francem Smoletom. Rodila mu je štiri otroke. Mož se je vrnil iz prve svetovne vojne bolan in, leta 1932 umrl, za številno družino pa je morala skrbeti Marija. Že takrat je bila babica, kar ji je vsekakor pomagalo pri vzgoji lastnih otrok, ki so šli po očetovih stopinjah in bili požrtvovalni vaditelji predvojnega društva „Sokol" v Kočevju in tako prispevali pri vzgoji in kulturnemu življenju mladih.
Kljub temu da so na slovenski živelj vedno bolj pritiskali Kočevarji in nacistični propagandisti, je Marija tudi po zasedbi ostala doma. Njena babiška torbica je bila polna sanitetnega materiala; obiskovala je porodnice, obenem pa skrbela tudi za partizane. V NOB so se vključili tudi ostali člani njene družine.
Smoletova mama je pomagala na svet okoli 5000 otrokom. Mirovala ni niti tedaj, ko je odšla v zaslužen
STRELA UDARILA
23. julija popoldne je udarila strela v hpo v Dednji vasi. Pod njo je vedrila Neža Osojnik, stara 41 let, iz Dednje vasi. Osojnikova je bila na mestu mrtva.
pokoj. Bila je pripravljena pomagati vselej in vsakomur.
Vekoslav Figar
Marija Rauh
Rauhova mama Marija je bila ena tistih slovenskih mater, katerih aktivisti, borci in borke ne bojo nikoli pozabili. Sprejemala jih je pod svojo streho in jim dala vse, kar je imela.
Rauhova mama se je rodila leta 1887 v Slavskem lazu ob Kolpi. Z dvajsetimi leti se je poročila in možu Alojzu rodila pet otrok. Težko sta živela, med prvo vojno je bil mož dve leti v ruskem ujetništvu in ranjen na solunski fronti, med vojnama pa je odšel za šest let v Kanado.
V tem času je vsa skrb za družino ležala na materi. Med NOB so odšli v partizane mož Alojz, sinova Lojze in Rudi ter hčerka Ana, mama pa je doma delala za partizane s hčerkama Marijo in Ivanko. Partizani so bili redni gostje na njenem domu, zanje si je odtrgovala od lastnih ust.
Mož Alojz je bil 1944 izvoljen za prvega predsednika ONOO Kočevje.
V letu 1957 sta praznovala zlato poroko, 1962 leta pa je Alojz umrl. Rauhova mama je dočakala 86 let, 18. julija pa šmo jo v Kočevju pokopali. Vsi aktivisti, borci in borke, ki so jo poznah in spoštovali kot lastno mater, je ne bojo nikoh pozabili.
P. ŠOBAR
ske skupščine pa so naročili, naj ocenjevanje škode po divjadi pospešijo člani svetov krajevnih skupnosti, odborniki občinske skupščine pa naj sodelujejo pri cenitvah, da bodo pravilno in pošteno izvedene in plačane.
T.O.
gospe m gospodje...
Saj človek skočil bi iz kože, pa ne more! Za ta postopek fiziološke ni opore! Tako je pred kakimi 10 leti zapel znani slovenski humorist Frane Milčinski -Ježek.
Vsak dan imam v mislih te besede. In veste zakaj?
Tako vljudni smo do naših strank in gostov, da pozabljamo na to, da gradimo vsi skupaj drugačno družbo, kot je bila pred vojno, in drugačno, kot jo imajo na zapadu. Pri nas je človek naše najvecje bogastvo. In veste, da je ravno tukaj nekaj narobe!
Kaže, da smo v medsebojnih odnosih vzeli preveč zares to, „bogastvo1*. Vsi smo postali gospe in gospodje! Kdo hudiča bi še komu rekel tovariš! Tovariš?, To besedo smo že zdavnaj črtali iz našega vsakodnevnega besednjaka. Pa ne vsi! Mali človek jo še pozna! Pozna jo zato, ker ga spominja na tovarištvo, ker mu še vedno ne gre iz ust, da bi svoji sodelavki za strojem lahko rekel gospa in svojemu vodji gospod.
Zakaj ne rečemo direktorju „gospod direktor" in kurirju „gospod kurir“? Morebiti zato, ker se sliši tako, kot če bi rekli župniku „tovariš župnik"? Včasih smo dejali, da so gospodje samo v „farovžu“. Ali se vam ne zdi, da je takih „farovžev“ vedno več in da k njihovemu razcvetu prispevamo tudi mi?
Koliko teh „čednih" besed nam vsak dan „uide“ iz naših ust! Koliko naših strank, gostov in sodelavcev razveselimo z njimi. In po pravici povedano, nam te besede ne gredo vedno gladko iz ust. Vemo in čutimo, da nas praskajo po grlu, pa jih vseeno izdavimo.
Da, da, res je nekaj narobe z našo kožo! Mirno prenašamo, da nam jo strojijo gospodje in gospe. Skočimo iz nje, še je čas! Recimo gospodu gospod in tovarišu tovariš! Pa tudi prešteli se' bomo na ta način.
Tovariš Jože Mali
(Iz glasila Labod)
ODGOVOR BO SKUPEN
Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje so razpravljali o gospodarjenju v občini v prvih petih mesecih letos, o uresničevanju ustavnih dopolnil v ZKGP in odprtem pismu inž. Janeza Černača (nanj bodo prizadeti organi in organizacije skupno odgovorih) in o nekaterih drugih zadevah.
ANTON ŠTAMPOHAR:
0 »Boju Belokranjcev« Rudija Vogriča
Neprijeten, toda nujno potreben zapis
-	Ne le zavitki (str. 51), celo razstrelilni naboji, katere so podtaknili, niso eksplodirali.
-	Takoj po napadu na italijansko stražo pri Vranovičih (Str. 52) so odšli v taborišče pri Miklarjih Janez Hočevar, Polde Jerman, Franc Ko-relec, Vinko Švajger, Mirko Martinček in Jože Vrščaj. Čez nekaj dni so prišli Janko Stariha, Štefan Dvojmoč in Milan Šimec. Nato je prišel Anton Jelenc, njemu pa sta okoli
20.	avgusta sledila Lojze Fabjan in Ivan Brala. -
Priimka srbskega vojaka si preživeli borci belokranjske čete niso zapomnili, ime pa mu je bilo Sava (str. 56). Ne menda, pač pa zares je pobegnil iz nekega železniškega transporta. Omenjeni vojaški tovornjak je bil pravzaprav poltovorryak na tri kolesa. - Napad v Kloštru (str. 61) ni točno prikazan. Tisti večer se je pred 22. uro, ko je začela veljati policijska ura, odigral dogodek takole: SJlavko Cerjanc in Jože Koplan sta se vračala iz Moveme vasi, kjer sta dobila puško in okoli 1000 nabojev. Pri železniškem podvozu blizu Plu-tove hiše (to pa je ravno na nasprotnem koncu vasi) ju je nameravala italijanska patrola legitimirati. Koplan je vzel izpod plašča puško in z njo ustrelil italijanskega podoficirja. Italijani so sklepali, da sta se oba skrila v Plutov skedenj, zato so ga slabo uro po dogodku zažgali. Zasledovanje s psi ni rodilo uspeha, saj sta si Cerjanc in Koplan poškropila noge s kolonjsko vodo. Naslednji dan so Italijani aretirali okoli 15 ljudi in jih v gradu zasliševali, toda brez uspeha, zato so jih še isti dan izpustili. K temu sta mtjogo pripo-
mogla žandarja Gostič in Uršič, simpatizerja in sodelavca gradaških komunistov in prvoborcev. Slavko Cerjanc je padel na Gornjih Lazah, Jože Koplan pa je umrl za ranami, ki jih je dobil v partizanski enoti na Štajerskem, leta 1944 v ptujski bolnišnici.
- Pri Težki vodi ni prišlo do spopada s četo (str. 68), je pa bila tu odkrita. Do streljanja je prišlo le med Italijani in trojico partizanov, ki so hoteli v vasi poiskati hrano za soborce. V noči od 2. na 3. november - skupaj s kasneje ujetimi in ustreljenimi - je padlo 19 partizanov. 3. novembra zjutraj je bil ujet pri vodnjaku v Pribišju komisar Jože Mihalčič, 4. novembra pa Franc Korelec. Na strani 66 in 525 je rečeno, da je bil cilj pohoda belokranjskih partizanov Krško polje. Takrat za cilj napada res niso vedeli, toda danes bi morah zapisati, da je šlo za napad na .nemško postojanko na Bučki, ki ga je organiziralo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Žaradi izrednih vremenskih razmer (visok sneg!) je napad izvedla v noči od 1. na 2. november le novomeška partizanska četa z delom mokronoške čete. V napadu je sodeloval tudi Janko Stariha, spočetka soborec belokranjskih partizanov v taborišču pri Miklarjih, ki je bil ranjen. O vzrokih vrnitve naših partizanov izpred gradu Otočca bi bilo treba konkretneje spregovoriti: dejstvo je, da mostu, preko katerega bi morali iti, sploh ni bilo, po cesti ob levem bregu pa so patrolirali italijanski vojaki.
- Sojenje v Ljubljani (str. 88 in 89), ki je bilo 11. februarja 1942
pred Vojaškim vfcjnim sodiščem II. armije, je prikazano s tem, daje objavljen seznam oseb, katerim so sodili. Vendar je imel ta dogodek daljnosežne posledice, saj je bil z obsodbo aktivistov zadan hud udarec razvoju partizanske vstaje in utrjevanju Osvobodilne fronte v Beli krajini. Obsojenih niso aretirali le „prek zaplenjenih seznamov44, ampak je bilo vmes tudi izdajstvo. Kot so na Gornjih Lazah padli najboljši sinovi Bele krajine, tako so bili sedaj v Ljubljani obsojeni najaktivnejši organizatorji vstaje in sodelavci OF. Milan Šimec, preživeli z • Gornjih Laz, je bil obsojen na dosmrtno ječo. Iz italijanskih zaporov in nato nemškega taborišča se je vrnil šele po končani vojni.
-	Nepoučenosti poveljniku na Vinici ne moremo očitati, saj protiitalijanskih pobud (str. 93) ni niti videl niti občutil. - V Črnomlju so res izvedli racije nekega dne v marcu, in sicer točno 30. marca (str. 93). - Pod kratico NDR (str. 95) si je težko karkoli predstavljati. Po premisleku pridemo do zaključka, da je to kratica za Nezavisno državo Hrvatsko (NDH). - V prvem odstavku, ki govori o požigu Mačkovca (str. 96), niso točni podatki oz. so pomanjkljivi. Tega dne (22. aprila) so šli komandant V. partizanskega bataljona Ivan More-Zan, politični komisar Dušan Pirjevec-Ahac in kurir Rudi Kromar v Drage, kjer so imeli dogovorjen sestanek. V bližini Mačkovca je prišlo do spopada z italijansko fašistično patrolo. Rudi Kromar iz Čadraž pri Beli cerkvi je padel, prav tako en fašist. Oba sta bila pokopana na Suhorju. Italijan-
ska patrola je štela 9 mož. Kromar se je pred Italijani skril v gost grm. Italijani so ga odkrili in vrgli proti njemu več deset bomb, ki so vse eksplodirale, toda ga niso ranile. Ko pa so se Italijani oddaljili, je vstal, v tem pa ga je eden od fašistov ubil. Še isti dan so Italijani požgali 4 hiše in strahovali vaščane. Drugi dan so se vrnili v vas in spraševali po puškinem kopitu, ki je odletelo fašistu prejšnji dan, ko je tolkel po zaprtem oknu. Kopita niso dobili, ker so ga vaščani vrgli v še gorečo hišo. Ponovno so podivjali in zažgali še 4 gospodarska poslopja. Ta dan je bil z njimi tudi domači izdajalec iz bližnje vasi, ki je bil še isto leto likvidiran.
-	Na strani 97 je rečeno, da je poboj štirih domačinov pri Starem trgu vzbudil ogorčenje in bojazen po belokranjskih vaseh, ki se je po razglasu v zvezi s prof. Nano še krepila. Tu gre za časovno neskladje. Vodja podružnice „Emone44 v Črmošnjicah fašist prof. Nana (str. 97) je bil likvidiran nad Srednjo vasjo že 7. maja. Sicer pa o tem dramatičnem dogodku, ki je imel tragične posledice, ni v knjigi niti besede. Ljudje so molčali, razumljivo, saj o tem dogodku ni nihče ničesar vedel, oz. poskus posredovanja pri partizanski enoti je bil brezuspešen, ker je bil Nana že mrtev. 11. maja je bilo zato v Ljubljani ustreljenih 10 talcev. Med njimi je bil tudi prof. Jože Šeško, sekretar OK KPS Kočevje. - Vsekakor bi bilo potrebno poleg odhoda metliške skupine (str. 99) v partizane omeniti še odhod viniške skupine. — Četrta skupina (str. 100) ni šla „po še nekega izda-
javca44, ampak po domačina, ki je bil kot nemški vojak doma na dopustu. - Plenum okrožnega odbora OF, kije bil pri Vražjem kamnu ob cesti Crnomelj-Stranska vas v prvi polovici aprila (str. 103) predstavlja prelomnico pri organiziranju vseh za boj pripravljenih sil. Na tem posvetu, ki je v knjigi le bežno prikazan, so razpravljali tudi o četniškem izdajstvu ter o puskusih posameznikov, da bi organizirah belo gardo v Beli krajini.
- V napadu na Stari trg (str. 105) je poleg okoli 100 borcev Kočevskega bataljona sodelovalo še nekaj nad 20 prostovoljcev iz 2. čete Belokranjskega bataljona. Napad za Italijane ni bil popolno presenečenje, saj so ga pričakovali. Res pa je, da niso vedeli dneva, kdaj bodo partizani udarih. Da je tako, je razvidno iz razpravljanja tedanjega političnega komisarja Belokranjskega odreda Dušana Pirjevca-Ahaca na partijskem posvetovanju na Cinku v začetku juhja 1942. V tretjem odstavku na strani 106 je netočnost in nejasnost v tem, ker iz napisanega ni razvidno naslednje: Italijani so skušah iti na pomoč napadeni postojanki iz Črnomlja in Vinice ter Sinjega vrha. Skupini iz Črnomlja ni uspelo priti v Stari trg, kajti cesta nad Tančo goro je bila v dolžini 1 km zatrpana z drevesnimi debli. Je pa to uspelo, po spopadu s partizansko zasedo, koloni s Sinjega vrha. Ugibanje
o	številu italijanskih in partizanskih žrtev ni potrebno. Italijani so imeli
10	mrtvih in 11 ranjenih (skupaj z enim ranjencem, ki gaje imela kolona s Sinjega vrha). Poleg v knjigi omenjenih žrtev sta bila ranjena še komisar Matija Bahor in Janko Brodarič (narodni heroj), kateremu so morah v partizanski bolnišnici odrezati ranjeno nogo. - Če bo kdo iskal Jurejevski brod (str. 107), ga na zemljevidu ne bo našel, vendar pa bo Belokranjec spoznal, da gre za Jurovski Brod na desnem bregu Kolpe južno od Metlike
- Likvidacija italijanske posadke pri Rožnem dolu 20. junija, ki je
bila ena od najuspešnejših akcij belokranjskih partizanov v letu 1942, je le mimogrede omenjena. V napadu je sodelovala skupina borcev iz obeh čet Belokranjskega bataljona. Poleg dragega vojaškega materiala so zaplenili prvi dve lahki strojnici. —
V	Giršičih (str. 109) so res ustrelili tri aretirane, toda ostale (sedem, ne tri) so poslali v taborišče, od koder se je vrnil le Lojze Papič. Anton Kralj, Anton Tomc, Tone Kralj, Franc Martinkovič, Franc Šimec in Polde Muc so' od gladu v taborišču umrli. - „Spopad44 pri Zajcu pod Gorjanci (str. 117) je bil v noči od
28.	na 29. junij. Partizani Belokranjskega odreda so skupaj z Gorjanskim bataljonom in belogardističnim štajerskim bataljonom, ki je bil v zasedi, napadh fašistično posadko. Boj je trajal vso noč. Tik pred končnim zlomom postojanke pa so belogardisti udarih po partizanih. Ranjenih je bilo več Belokranjcev, eden pa je bil mrtev.
-	V napadu na Hrast (str. 120) v noči od 22. na 23. julij so sodelovali borci iz obeh bataljonov BO skupaj z 2. četo Gorjanskega bataljona ter skupino hrvatskih partizanov, ki so bili v času napada na poti iz Korduna v Žumberak. Gorjanski bataljon, ki ni omenjen, je vodil od Mačkovca, kjer so borci čakali na napad, do Hrasta domačin iz Mačkovca Alojz Plut. Italijani- so imeli 4 pogrešane, kar pomeni, da so jih partizani ujeli. Eden od teh jim je ušel, trije pa so bili na Selih ubiti. Število partizanskih žrtev doslej res ni nikjer omenjeno. Zato naj citiram odlomek iz pisma partizanke Stanke (Stanka Bajuk iz Metlike? ), ki ga je pisala Nedeljku (Dušanu Majcnu) dne 12. januarja 1943 (nahaja se v arhivu Dolenjskega muzeja):	„Tretja
akcija: na Hrast. Sodelovala oba bataljona. 4 partizani padli, 8 ranjenih. Dobljen en puškomitraljez. 5 Italijanov ujetih, nekaj (2-3) mrtvih44. V kronološkem pregledu na strani 516
2.	četa Gorjanskega bataljona ni omenjena. - Pri prikazu italijanske (nadaljevanje prihodnjič)
DOLENJSKI LIST
Tri knjige romana „Pekel na prestolu" pomenijo vsebinsko in časovno nadaljevanje romana „Prerokovanje pri Kamnitih vratih". Že v prvem delu pride do pretresljivega in usodnega dogodka: kralj Matija Korvin umre. Še pred pogrebnimi slovesnostmi se začno zakulisne intrige glede nasledstva.
Kraljica Beatrice meni, da je z moževo smrtjo prišel njen trenutek, ko se bo lahko povzpela do popolne oblasti. A tu je še Gordana, ki izkoristi svoj položaj na dvoru, da bi rešila svojo domovino ...
Tri knjige romana veljajo vezane v celo platno 270 din. kupite jih lahko tudi na 3-mesečno obročno odplačevanje po 90 (Hn.
Nadaljevanju teh dogodkov bodo lahko bralci sledili v naslednjih treh knjigah, ki izidejo ietoinjo jesen: PEKEL NA PRESTOLU IV-V-VI.
Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, pismeno pa jih lahko naročite na naslov
DR2AVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 610C0 Ljubljana, Mestni trg 26
in poslovnih enot v Krškem, Metliki,Novem mestu, Trebnjem in na Mirni
0 KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN' JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO lO-ODST.
# VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
# OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ
# DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA
# ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
0 OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA
DBH
NOVOKSTI
Trgovsko podjetje PRESKRBA je odprlo specializirano prodajalno gradbenega materiala - Pridobitev za Krškoin okolico - Prevoz na dom
Krško je dobilo prvo specializirano prodajalno gradbenega materiala. Pred nedavnim jo je odprlo trgovsko podjetje PRESKRBA iz Krškega. 1200 kvadratnih metrov velik skladiščni in prodajni prostor je na železniškem ležarinskem prostoru pri železniški postaji (pri zapornicah). Prodajalna je tik ob cesti in dostopna z vozili.
Prodajalna je velika pridobitev za potrošnike gradbenega materiala iz vse krške občine.
saj doslej v tem kraju ni bilo mogoče na enem mestu kupiti prav vse, kar se potrebuje pri gradnji hiše. Na zalogi imajo vse vrste opeke, betonske izdelke, salonitne izdelke, cement, betonsko železo, izolacijski material, stavbno pohištvo, dimne tuljave, les in drugo.
Prodajalna gradbenega materiala bo nenehno skrbela za zalogo kvalitetnega materiala, veliko izbiro in konkurenčen cene. Ko bo v kratkem prodajalna
dobila svoj kamion, bodo dostavljali kupcem material na dom. To bo še ena pridobitev za Krško in okolico, saj je bilo doslej težko dobitr prevoz.
delovni čas
Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
Vse informacije dobite tudi po telefonu 71-249.
Izšle so nove tri knjige iz ciklusa
PRESTOL MATIJE KORVINA
m. juric zagorka
pekel na prestolu I-II-lil
(četrta, peta in šesta knjiga iz ciklusa „ PRESTOL MATIJE KORVINA”)
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu
Maloprodajno skladišče gradbenega materiala na Vidmu, ki ga je odprla Preskrba
PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA
Rejci perutnine!
V valilnici v Naklem pri Kranju lahko kupite 2 — 3 mesece stare jarčke različnih pasem.
Poslujemo vsak dan od 6 — 14 ure, ob sredah pa do 18 ure.
/'TRUDBENIK-------------------
TOVARNA POHIŠTVA BREGANA
Regal EKONOMIK s kotnim elementom in premostitvijo sedežne garniture Naše izdelke lahko po ugodnih cenah kupite v VSAKI TRGOVINI S POHIŠTVOM — TUDI
V	VAŠEM KRAJU. Pokazali vam bodo naše izdelke in katalog s celotnim asortimentom. Pri opremljanju stanovanj, pisarniških prostorov ter šolskih zbornic uporabljajte naše kvalitetne, prilagodljive in ekonomične izdelke. V Bregani imamo lastni SALON POHIŠTVA, ki je odprt vsak dan od 7 — 12 in 17 — 19 ure, ob sobotah od 7 — 14 ure, v katerem si lahko ogledate in kupite naše pohištvo. TUDI NA KREDIT!
Tovarna TRUDBENIK Bregana je ob avtomobilski cesti Ljubljana — Zagreb, 10 km od
predstavlja nov konponibilni regal EKONOMIK, ki dopolnjuje naš asortiment znanih regalov FORTUNA, SAMOBOR 71 in SAMOBOR II ter udobnih sedežnih garnitur GONDOLA, NE RA in MIRA, ki se preoblikuje v posteljo
rvAs 1
v PRAVI KORAK JE
KORAK
DO
POTA
Ii\ STItf
HUDO TRČENJE
Do hude nesreče je prišlo 18. julija ob 7.45 v Žlebiču pri Ribnici: Pavle Podržaj je prehiteval s tovornjakom drug tovornjak (v škaije) in trčil v „žabo“, ki jo je vozil Branko Škomik iz Loškega potoka. Škode je bilo za okoli 50.000 din, hudo poškodovanega Škomika pa so prepeljali v bolnišnico.
Dežurni
poročajo
VLOM V KLET - Nace Zupančič z Mestnih njiv v Novem mestu je 18. julija prijavil miličnikom, da mu je bilo iz kleti v stanovanjskem bloku ukradeno kolo pony.
. SKOZI OKNO V SLAŠČIČARNO - V noči na 19. julij je bilo v Trebnjem vlomljeno v slaščičarno Hajredina Rušetija. Vlomilec je skozi okno prišel v lokal, vzel 300 dni drobiža, brivski aparat, več * gramofonskih plošč in nekaj drugih predmetov.
NEKDO SE BO MASTIL - Marija Kukman iz Cegelnice je prijavila, da ji je neznanec v noči na 21. julij iz zaklenjenega kumika odnesel kar 20 kokoši. Oškodovana je za 600 din.
TAT V OMARI — Alojzu Kavčiču iz Družinske vasi je 21. julija dopoldne zmanjkalo iz omare 400 din . Tat je skoz odprto okno prišel v stanovanje in po tej poti tudi odšel
RAZBIJAL STEKLENINO -22. julija zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 19-letnega Jožeta Povšeta iz Novega mesta. V gostišču Rotovž je vinjen razbijal steklenino in žalil osebje.
KJE JE PONY? 21. julija ob 23. uri je bil izpred hotela Kandija v Novem mestu ukraden pony s pomožnim motormem, last Andrije Sudisavljevića iz Novega mesta.
ADLEŠIČI: VOZIL BREZ IZPITA — 22. julija okrog 15. ure je Jože Kuzma iz Podbrežja vozil neregistriran tovornjak in brez izpita, ko je pri srečanju z osebnim avtom Alojza Črtaliča iz Grosupljega prišlo do trčenja. Črtalič je v nepregledni ovinek pripeljal po levi. Škoda znaša 2.500 din.
NOVO MESTO: DIRKANJE SE JE KONČALO NA STREHI - Davorin Iršič, 17-letni Novomeščan je z osebnim avtom Rajka Slaka 22. julija popoldne tako naglo pripeljal mimo trgovine v Kristanovi ulici, da ga je zaneslo. Trčil je ob pločnik in se prevrnil na streho. Škoda znaša
1.000 din.
STAVČA VAS: OBA VOZILA HITRO - Alojz Kuhelj iz Stavče vasi in Maks Kozjek iz Hinj sta se 22. julija ob 19.20 zaletela z avtomobiloma, ker sta oba prehitro vozila na ozki cesti. Škoda znaša 8.000 din.
SEMIČ: SPOLZKA CESTA -
17. julija zjutraj je domačin Jože Turk z avtom pripeljal do obrata IMV, kjer so krpali cesto in je bila po cestišču polita asfaltna, emulzij a. Turka je zaneslo na nasip in se je prevrnil na travnik. Škoda znaša
6.000 din.
METLIKA:	POD	VPLIVOM
ALKOHOLA - Jože Petruša iz Železnikov je 18. julija dopoldne vozil kolo po klancu navzdol, zapeljal s ceste na nasip in padel. S poškodovano glavo so ga odpeljali v bolnišnico, ugotovili pa so, da je vozil vinjen.
DRUŽINSKA VAS:	NEPRI-
MERNA HITROST - Ko je domačin Drago Sušin 18. julija ob 10. uri vozil avto proti Novem mestu, je pri nadvozu za Šmarješke Toplice zaradi neprimerne hitrosti trčil v obcestno ograjo. Vozil je brez dovoljenja, škoda pa znaša 1.000 din.
ŽUŽEMBERK: V OVINEK PO SREDI - Miha Baša z Dvora je vozil osebni avto 18. julija popoldne proti Žužemberku, v levi nepregledni ovinek pa je pripeljal po sredi ceste in trčil v avtobus kranjske registracije. Škoda znaša 6.000 din.
JEZERO: AMERIKANKA NA STREHI - Zdomec Dževat Alič je
18. julija z avtom vozil iz Zagreba proti Ljubljani. Ko je pri Jezeru začel prehitevati kombi, ki ga je vozila ameriška državljanka	Christine -Mauree in ko sta bili vozili vštric, je začela prehitevati tudi Amerikanka, pri tem pa trčila v Aličev avto. Kombije odbilo na bankino, od tam pa se je prevrnil na njivo in obstal na strehi. Iz kombija so tri laže poškodovane osebe odpeljali v bolnišnico, škoda pa znaša 12.000 din.
CEGELNICA: KDO JE KRIV? — Ko so 19. julija opoldne Pionirjevi delavci nakladali vagon pred skladiščem, je vanj trčil vlak, ki vozi na progi Novo mesto - Straža. Odpravnik vlakov Florijan Rebolj je proti Straži poslal vlak, za katerega vlakovodja ni vedel. Pri trčenju se je Ha-sib Davtovič, delavec Pionirja, poškodoval, ko je skočil iz stoječega vagona. Gmotna škoda znaša 2.000 din.
NOVO MESTO: ZARADI NEPAZLJIVOSTI PODRL PEŠCA -JOže Breznikar iz Šentruperta je 19. julija proti večeru vozil viličar po Zagrebški cesti, pri zavijanju v naselje Majde Šilc pa je bil nepazljiv in je s strojem podrl 38-letno Jožico Zrimšek, ki je šla po cesti peš. Zaradi poškodb so Zrimškovo odpeljali v bolnišnico.
TRNOVEC: NE VOZITE PO SREDI! - Josip Brajkovič iz Metlike je 21. julija popoldne s traktorjem vozil proti Novemu mestu. Pri Trnovcu mu je po sredi ceste naproti pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila. Brajkovič se je hotel izogniti, pri tem pa se je zaletel v skalnati vsek. Neznanec je pobegnil. Isti dan sta v tej vasi trčila z avtomobiloma tudi Boris Starešinič iz Vinice in Anton Krštinc iz Novega mesta. Oba sta vozila po sredi, Starešinič pa je bil še delno vinjen. Škoda znaša 7.000 din.
ŠMARJETA:	HITROST IN
ALKOHOL — Vinko Jordan iz Jesenic se je 21. julija popoldne peljal proti Šmaijeti, za njim pa je prehitro vozil s tovornjakom Avgust Ud-vanc iz Bele cerkve. Njegov tovornjak je imel neveljavno preizkusno tablico. Zaletel se je v Jordanov avto, nato pa obstal v jarku. Škode je za 4.000 din.
f >
NI BIL KRIV
Oktobra lani smo poročali, da je bil obsojen zaradi odstranitve mejnikov Blaž Kovač iz Starega kota 3. Sodba tedaj še ni bila pravnomočna, izkazalo pa se je, da tudi ni držala: občinsko sodišče v Kočevju je 25. junija letos Blaža Kovača oprostilo obtožbe.
MALI KAMEN: OKVARA NA MOPEDU
18. julija je peljal iz Kozjega proti Senovemu mopedist Ladislav Plevnik iz Koprivnice. Pri Malem Kamnu so se mu pri vožnji navzdol odlomile vilice na mopedu. Plevnik je padel in dobil hude poškodbe in so ga odpeljali v bolnišnico.
Če so maligani za gospodarja
V novomeški občini kar 855 otrok trpi zaradi alkoholizma staršev - V 286 družinah je zaradi pijače pravi pakel
Alkoholizem se zadnja leta v novomeški občini stopnjuje. Center za socialno delo je od leta 1966 do
Odličen prometnik
„Najboljši prometni miličnik, ki zagotovo preprečuje vožnjo z avtomobili mimo osnovne šole in doma telesne kulture, je betonski cvetličnjak,“ (glej sliko) pravi Andrej Arko, upravnik doma telesne kulture v Kočevju.
Da je to res, je potrdil preteklo soboto ponoči voznik rdečega flčka. Ko je že prevozil zaporni prometni znak („Prepovedan promet za vsa vozila*4), je z vso brzino popeljal proti šoli, da bo čimprej na kegljišču. Pri šoli je iznenada zavil proti domu telesne kulture in „tresk!“ že gaje ustavil naš vrli betonski miličnik. Razbite luči, strt pokrov, branilec in blatnik. Iz fička so popolnoma tiho izstopili trije sopotniki, ki so pomagali spraviti vozilo za silo v red, da je brez luči popeljalo do kegljišča. Fičko je šel kar povprek čez zelenice, sopotniki pa za njim peš povešenih glav. To je bila draga H
bližnjica. Če bi peljal po cesti za kegljiščem, se mu to ne bi zgodilo. Voznik naj se v bodoče zaveda, da beton vzdrži več kot šofeijeva trma in žep.
-ko.
1972 obravnaval 394 alkoholikov, med katerimi je tudi 60 žensk. Ti ljudje so alkoholu predani to take mere, da so za kozarček žganja ali druge pijače pripravljeni narediti vse.
Žalostno je, da je 286 alkoholikov poročenih, v 15 družinah pa sta pijači podvržena celo oba roditelja. Brez otrok je samo 54 alkoholikov, vsi drugi pa imajo skupno 855 otrok, od teh je še 680 mladoletnih. Lahko si predstavljamo, kaj vse morajo ti otroci prestajati. Beg ponoči iz postelje pred podivjanim očetom je vsakdanja praksa, prav tako morajo dan na dan gledati, kako oče zmeija in tepe mamo. Udarcev pa so tudi sami deležni.
MOTORIST LETEL
Milan Jane/ (21 let> iz Livolda 37 pri Kočevju se je 18. julija ob 15.40 v Dolgi vasi prevrnil z motorjem in obležal nezavesten. Na mo-toiju je za 2.000 din škode. Janeža, je neregistriran motor - je zaradi neprimerne hitrosti in napol prazne zračnice zaneslo s ceste v plastični obcestni smernik, nakar je letel 9 m daleč, po padcu na zemljo pa je drsel še 14 m daleč, nato pa obležal nezavesten. Dobil je pretres možganov in druge poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
ZGORELA DVA SKEDNJA
Za okoli 200.000 din je bilo škode, ko sta 20. julija okoli 17.30 zgorela v Jurjeviči v ribniški občini dva skednja. Do požara je prišlo, ker sta se dva otroka igrala z vžigalicami. Skednja, last Franceta Rusa in Frančiške Pajnič sta zgorela z orodjem in senom vred. Zavarovana sta bila le za 10.000 din.
NESREČEN PADEC
18. julija popoldne je 66-letni Jože Stipanič iz Kloštra pri Gradcu šel na kozolec in skozi odprtino na tleh padel na ročico vprežnega voza, ki je stal pod kozolcem. Padel je tako nerečno, da mu je ročica predrla rebra. Sin je slišal očetov krik, takoj pritekel na pomoč, toda pomagati ni mogel. Ko je očeta položil na tla, je ta kmalu nato izdihnil.
Vse to na otrocih pušča globoke brazde. So boječi, živčni in v šoli se slabo učijo. Center za socialno delo je moral v 6 družinah posredovati in otroke tako rekoč rešiti pred lastnimi starši. Na tak način so odvzeli 11 otrok, 22 otrok pa je bilo iz družin alkoholikov premeščenih k rejnicam.
Zaradi grobega ravnanja in zanemarjanja roditeljskih dolžnosti je bilo že več alkoholikov predlaganih v kaznovanje, toda praksa kaže, da tudi zaporna kazen navadno ne pomaga. Medtem ko alkoholik čaka na razpravo, z družino še bolj grobo ravna.
Posledice alkoholizma se kažejo na otrocih še drugje: od 139 mladoletnih prestopnikov, ki so bili v zadnjih dveh letih obravnavani pred sodiščem zaradi kaznivih dejanj, je bilo 24 fantov in deklet iz družin alkoholikov. Prav tako je bilo 71 otrok iz takih družin obravnavanih na komisiji za kategorizacijo, ker so moteni v duševnem in telesnem razvoju. Skoro pri vseh so strokovnjaki ugotovili večjo vzgojno zanemarje-nost, osebno motenost in nevrozo.
Če pod te podatke potegnem črto, je več kot očitno, da je alko holizem hudo družbeno zlo, ki se mu moramo resneje zoperstaviti, kajti ne razjeda le posameznih družin, temveč tudi širše okolje. Velika je tudi materialna škoda, kajti alkoholu predan človek na delovnem mestu ni učinkovit, zgodaj ostari, zboli. Vse to plačuje družina.
R. BAČER
KLOBASE V ŽEPU
Vili Horvat iz Šalke vasi ni imel sreče, ko je 15. julija ponoči vlomil v menzo INLES v Ribnici in odnesel okoli 200 din, nekaj klobas in cigarete. Naletel je na miličnika, ki gaje pobaral, zakaj ima tako polne žepe.
TOVORNJAK NA TRAVO
23. julija ob 12.40 je peljal iz Drnovega proti Krškemu voznik to vornjaka Albin Pirc iz Kalce-Nakle-ga. Tedaj je naproti pripeljal voznik tovornjaka Ivan Čuk iz Ljubljane. Pri srečavanju se je Čukov tovornjak na neutrjeni bankini prevrnil na bok. Škode je za 20.000 dinaijev.
rokomet
Mednarodna točka Sevnice
V prijateljski rokometni tekmi so Sevničani igrali neodločeno z zahodnonemškim Phoenixom
Veliko število gledalcev iz Sevnice in okoliških krajev si je prišlo ogledat prijateljsko rokometno tekmo domačega drugotigaša in zahodnonemškega Phoenixa, ki ga vodi nekdanji trener jugoslovanske reprezentance Vlado Štencl. Po enakovredni igri se je tekma končala neodločeno 20:20.
Domačini so bili v prvem polča-	^^
su boljše moštvo in so vseskozi vodili ter odšli na odmor s tremi goli prednosti - 12:9. Moštvo iz Sevnice, okrepljeno z Judežem iz Trbovelj in Goriškom iz Brežic, je v nadaljevanju popustilo, tako da so gostje izenačili na 14:14, potem pa celo vodili 18:17 in 19:18. Ko je že vse kazalo, da bodo Nemci zmagali, je v zadnjih sekundah igre Judež izenačil rezultat.
V sevniški ekipi so se odlikovali Trbovc, Jurišič in Šilc. Še posebno je bil razpoložen Trbovc, kije dosegel kar 12 golov.
Sevnica: Sirk, Papež 1, Simončič, Jurišič 2, Štojs 2, Judež 1, Koprivnik, Trbovc 12, Šilc 2, Bizjak, Gorišek, Krnc, Logar, Možic.
E. RAUTER
ZAKAJ TAKO?
Maja in junija so bile delavske športne igre v trebanjski občini: v sedmih panogah je nastopilo več kot 400 delavcev iz vseh podjetij, kar je vredno pohvale.
Kljub množični udeležbi in zares zanimivim borbam pa se občinski sindikalni svet ni spomnil, da bi povabil na tekmovanje tudi novinaije, ki bi lahko širši javnosti prikazali uspehe delavskih iger. Tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta so bili slabi obiskovalci tekem. Tekmovalci se sprašujemo, zakaj tako?
MILAN KONESTABO v >
plavanje
Novakova - dvakrat druga
Uspešen nastop članov novomeškega kluba za podvodne aktivnosti Turka in Novakove na državnem prvenstvu v Kranju - Zmaga Slovenije
Slovensko zastopstvo v potapljanju in plavanju s plavutmi, ki ga je vodil na državnem prvenstvu v Kranju predsednik novomeškega kluba za podvodne aktivnosti Drago Les, se je odlično uvrstilo: ženske so zmagale, moški so bili drugi, v skupnem seštevku pa je nabrala slovenska reprezentanca največ točk.
V reprezentanci Slovenije sta nastopila tudi dva člana novomeškega kluba, Novakova in Turk. Turk je osvojil četrto mesto na 1500 metrov, še bolj uspešna pa je bila Meta Novak, kije osvojila eno prvo mesto (v štafeti 4 x 100 metrov z Jezov-škovo, Agreševo in Počkajevo) ter dve drugi: v plavanju s plavutmi na
100 in 200 metrov. Na 100 metrov je zaostala za zmagovalko Radova-novičevo za dve desetinki (1,02,8), na 200 metrov pa je bil vrstni red enak, Novakova pa je progo preplavala v času 2.22,4.
Za ljubitelje tega še ne dovolj znanega, vendar lepega športa pa je razveseljiva še novica, da bo državno Bnioncfim v nntanlianiii in
padalstvo
Dva nova državna rekorda Uhanove
Novomeščank^ Darinka Uhan je v nedeljo dopoldne v Murski Soboti na tamkajšnjem letališču pred kolegijem sodnikov za državne padalske rekorde izvedla vrsto skokov, kakršni do zdaj še niso uspeli nobeni Jugoslovanki: postavila je dva nova državna rekorda! Skakala je brez zadržka na cilj z višine 1000 metrov in s 600 metrov. Za skoke podnevi s 1000 m je do zdaj veljalo poprečje 4 metre in 17 centimetrov od sredine ciljnega kroga - Uhanova ga je izboljšala na borih 24 centimetrov. (Nobena je še ni prekosila v nočnih skokih s te višine, kjer ima Uhanova še vedno rekord iz leta 1970 - 1 meter 30 cm). Z višine 600 m je Uhanova v nedeljo dosegla poprečje 1 meter 21 cm (do zdaj je veljal rekord 3 m 50 cm). Uhanova je skakala v okviru priprav naših padalcev za državno prvenstvo in za jadranski padalski pokal, ki bo v začetku septembra v Portorožu. Pri razmeroma slabih možnostih za trening v novomeškem Aeroklubu sta oba rekorda Uhanove toliko dragocenejša, zato ji iskreno čestitamo!
% J	i	I	|	|
%, %	$	%	I!	I	■
*J	*	I	* J	š	il
m'	A	A
NOVO MESTO — . V občinski mladinski nogometni ligi so zmagali mladi nogometaši iz Birčne vasi, ki so zaradi boljše razlike v golih prehiteli Bršlin. Obe ekipi sta doživeli samo po en poraz. Lestvica:
Birčna vas
Bršlin
Žužemberk
M. Slatnik
Krka
IMV
Otočec
Pionir
Novoteks
Šm. Toplice
98 0 1 98 0 1 960 3 95 04 94 14 9 3 24 93 15 93 15 92 16 9009
39:16
37:22
42:22
27:25
23:21
26:29
26:32
20:26
14:34
0:27
Meta Novak
plavanju s plavutmi septembra v Dolenjskih Toplicah. Organizacijo so poverilj novomeškemu klubu za podvodne aktivnosti, ki se je pred tedni izkazal z organizacijo slovenskega prvenstva za posameznike.
KOČEVJE - Na letošnjem mladinskem šahovskem prvenstvu Slovenije v Mariboru je nastopilo kar 50 šahistov. Zmagal je Zupančič iz Maribora. Dolenjcev je nastopilo 10, Marjan Štrtak je kot osmi najuspešnejši. 11. in 12. mesto sta si razdelila Novomeščana Poredoš in Ko-melj, tretji Novomeščan Pucelj je delil 21. mesto, Čuk iz Kočevja je bil 19., Balkovec (Črnomelj) in Dul-min iz Kočevja sta delila 31, mesto, Žilevski in Ofak (oba Kočevje) 39., Kirasič (Kočevje) pa 42. mesto. Razen Čuka so bili vsi nastopajoči iz Kočevja še pionirji. Pohvaliti velja Melamin, ki je finančno podprl mlade šahiste iz Kočevja. (I. S.)
LJUBLJANA - Na slovenskem šahovskem prvenstvu za ženske vodi po treh kolih Praznikova iz Kočevja, medtem ko so Peterletova, Zajčeva (obe Mokronog) in Isteničeva (N. m.) za zdaj na dnu lestvice. (J. S.)
NOVO MESTO - V zadnjem kolu občinske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Ela -Dana 576:639, Krka - Mirna peč 783:698, Železničar - Novoteks I 757:670, Luknja - Vseh devet 656:686, Novoteks II - Stari devet 525:682. Vodi Krka z 20 točkami, slede pa Železničar in Iskra s po 18, Pionir in Stari devet s po 14 in drugi. (J. M.)
KRŠKO - Na košarkarskem turnirju v Krškem je zmagalo Laško, ki je premagalo Artiče 90:53 in Krško 57:56. V borbi za drugo mesto je Krško premagalo Artiče 54:50. Največ košev sta dala Rudman - 54 in Deželak - 37. (M. M.)
NOVO MESTO - Novoteksovi košarkarji so v odmoru pred jesensko sezono odigrah nekaj prijateljskih nogometnih tekem z najboljšimi mladinskimi ekipami v občini. Premagali so Šentjernej 7:3, prvaka občinske lige v malem nogometu Birčno vas 6:4 in igrah z Žužemberkom 6:6 (J. S.)
ZMAGA NOVOMEŠKIH KOLESARJEV
Na tradicionalni kolesarski dirki v Dolu so novomeški kolesarji dosegli nepričakovano lep uspeh, ko so zmagali v ekipni konkurenci turistov pred domačini in ljubljanskim Rogom. Za novomeško ekipo so vozili Zrinšek, Antončič in Fink, najboljši med njimi pa je bil Zrinšek, ki je bil četrti in je 32 km dolgo progo prevozil v 49,25 min.
Darinka Uhan
Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list!
ŠPORTNI KOMENTAR
Plavalna
nepismenost
Novo mesto je šele z bazenom na novi grmski šoli dobilo vsaj nekaj možnosti za poučevanje plavalne abecede najmlajših. Brez kopališča, brez bazena in v skrajno onesnaženi Krki se je bilo bati, da bo plavalna nepismenost še napredovala.
Statistike kažejo, da je v Jugoslaviji še ogromno ljudi, ki ne znajo plavati. Kdor se te veščine ne nauči v mladih letih, seje bo težko, ko bo starejši. Na Dolenjskem imajo samo v Krškem dober plavalni klub in strokovnjake, ki jim je naložena skrb za delo z najmlajšimi. Zato tudi nikoh niso imeli težav pri vzgoji plavalcev - tekmovalcev in kot po pravilu so pionirji in pionirke med najboljšimi v Sloveniji in vedno tudi na spisku republiških prvakov in rekorderjev.
Plavanje je, tako menijo poznavalci, za človeka izredno koristen šport, zato ni čudno, da je v vseh prednostnih listah športov visoko uvrščeno. Kljub temu
imamo na Dolenjskem samo v Krškem in v zadnjem času še v Novem mestu klub za podvodne aktivnosti. Povsod drugod so mladi prepuščeni na milost in nemilost svoji iznajdljivosti.
Podobno kot smučarska društva bi morah imeti tudi plavalne klube v vseh večjih krajih. Njihov namen naj bi ne bil vzgajati tekmovalce, pač pa predvsem učiti plavanja. Le tako bi lahko zmanjšali dokaj velik odstotek neplavalcev.
Ne gre torej za tekmovalno plavanje, kjer v svetu praktično ne pomenimo ničesar od dne, ko so najboljše plavalke na čelu z zlato Djurdjo Bjedov zapustile bazene. Gre preprosto za skrb za našo mladino in za borbo proti plavalni nepismenosti. Žal nam vajeti uhajajo iz rok bolj, kot bi smeh dopustiti. Če v mestih stvar še ni tako pereča, pa je zato mnogo hujše na podeželju. Zato je zares zadnji čas za ukre-
liftl
J. SPLICHAL
panje!
St. 30 (1217} - 26. julija 1973
DOLENJSKI LIST-
7
m
— No, no, poglej ga, to je torej tvoja razredničaika, „tista stara čarovnica”, kot vedno praviš ...
„Izid glasovanja je 1:3 za kanibalizem4
Polemf»M Mri | pre(| 20 leti
27. APRILA 1943 je v požgani kočevski vasi Pugled nekaj nad 100 aktivistov OF iz vse Slovenije sprejelo zgodovinsko Izjavo osnovnih skupin v OF. Ta dan pred 10 leti je dokončno uzakonil organizacijo OF s Komunistično partijo na čelu. — Partizanski miting se bo razvil v nedeljo že predpoldne. Popoldanski čas pa bodo udeleženci preživeli ob razgovorih in v spominih ob tabornih ognjih.
DA BI NAŠEL nove vire dohodkov za pasivne vasi, je gospodarski svet OLO Črnomelj organiziral vrsto sestankov o domači obrti po Beli krajini. Organizirane tkalske družine se bodo v zimi priključile okrajnemu invalidskemu podjetju, v podjetju Belokrajinka pa bodo dobile zaposlitev vse dobre vezilje in tkalke.
GRADNJA trgovskega doma v Ribnici v zadnjem času hitro napreduje. Dom gradi ribniška kmetijska zadruga z lastnimi sredstvi. Novi dom bo med največjimi in najlepšimi zgradbami te vrste na Kočevskem. Računajo, da bo čez dva meseca že pod streho. Trgovski dom bo dvonadstropen, v njem bodo trgovski lokali, poslovni prostori in stanovanja. Stal bo 48 milijonov dinarjev.
15. JULIJA že proti mraku je odšla iz Roga skupina 4 lovcev na divje prašiče v gozd pod Dednekom. Zaradi nepravilne razporeditve lovcev na čakališčih je prišlo do tragične nesreče. Lovec Franc Cimperman je po šuštenju, ki ga je čul nedaleč pred seboj, mislil, da lomasti divji prašič, ter pojneril v črno gmoto. Toda kmalu je spoznal, da je do smrtuobstrelil soto-variša Ivana Zakrajška, starega nekaj nad 40 1*, po poklicu čevljarja in očeta dveh otrok. Zakrajšek je bil prestreljen skozi prsni koš in je bil na mestu mrtev.
VREME za čas od 24. julija do 2. avgusta. V začetku prihodnjega tedna kratkotrajne padavine, v ostalem lepo poletno vreme.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 24. julija 1953)
« JL
Hrar'
SiKfllVa
Zgodilo se je.Y.
VERJETI ALI NE? - Po podatkih demografskega inštituta v Allensbachu dva odstotka odraslih Nemcev trdno veruje v čarovnice in razne vraže. Mar verjamejo tudi to, da čarovnice jezdijo na metlah - ali pa so prepričani, da na sesalcih za prah, inštitut ni poizvedoval...
GOLI V LETALIH - Na mednarodni konferenci zavarovalnic so razpravljali o ukrepih proti ugrabitvi letal. Civilna letalska uprava iz ZDA je predlagala, naj bi se potniki pred vsakim poletom slekli. Ce bi se tudi stevardese, bi bila letala bržkone bolj polna!
PROPAD DEVIŠKIH PASOV -Italijanska morala je na psu: 60-letni italijanski izdelovalec deviških pasov je prodal v letu dni komaj 30 pasov, njegovo podjetje je bankrotiralo. Kajpak ni kriv artikel - kriva je nizka morala ... ■
KONSERVATIVCI - Mladi angleški konservativci so predlagali novo sredstvo proti škandalom: vlada naj za politike odpre posebne javne hiše. Vse za geslo: ne postaviti na kocko lastne kariere ah politike vlade. Priložnost za nove Mate Hari!
V NASKOKU! - Moda, ki se je začela v Saint Trapezu na francoski obali, je v naskoku zavzela Pariz - v veliko veselje poželjivih oči. Nihče se še ni obregnil ob novo modo, ki veleva: v kopalkah morajo biti ženske zgoraj „brez“. Ih kaj pravijo prodajalci kopalk? V skladiščih ležijo gore modrčkov, prodajajo samo kopalne hlačke. Na Jadranu še čakajo ...
VROČE HLAČKE — V Londonu je neki Tyrell igral kriket. Lesena krogla mu je nenadoma priletela v žep s tako silo, da so se vnele vžigalice v njem. Soigralci so reveža takoj rešili. Hlače so bile — končno! — zares vroče ...
DENARNICI - Švedski avtomehanik je v telefonski govorilnici našel denarnico s 65 kronami in jo takoj odnesel na policijsko postajo, tam pa je ugotovil, da je pozabil v govorilnici svojo denarnico, v kateri je imel 2.700 kron - za dopust. Dobrota je sirota!
VELJA TUDI PRI NAS - V Piacenzi je domiseln prodajalec napisal nad svojo stojnico s sadjem: „S sadjem ravnaj tako kot z dekletom: dotakni se ga šele, ko je tvoje.“ Ni znano, če je opozorilo uspešno, veljalo pa bi ga preizkusiti tudi na naših stojnicah .. .
SPET MED ANGLEŽI - Popevkarski festival Evrovizije, na katerem neslavno nastopamo tudi mi, bo prihodnje leto spet v Veliki Britaniji, ker so ga Luksemburžani zaradi velikih stroškov odklonili. Mi bomo pa spet pri zadnjih, tralala!
STARE RISBE - Kakih 40 kilometrov južno od Bopala v Srednji Indiji so našli najstrejšo podzemeljsko galerijo risb. V sivi, rdeči in beli barvi je pobarvanih deset kvadratnih kilometrov sten. Naslikani so plesni in lovski prizori ter divje živali.
KAKO HUJŠATI? - Debeli ljudje, ki bi radi shujšali, naj se posvetujejo z vitkimi zdravniki, pravijo v Alabami. Debeli zdravniki namreč shujševalnih kur ne jemljejo resno. Ko bi bil to edini problem, vzdihujejo debeli...
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Gospodarji, zdramite se!
(Še vsako) leto, odkar deželnakmetiška šola na Grmu obstoji, opozorili smo pred pričetkom novega šolskega leta naše čitatelje na njo. To storiti hočemo tudi letos, ker se šolsko leto zopet koncu bliža - 3. novembra prične se že novo šolsko leto — posebno pa še, ker to za ■ prepotrebno, da, za našo dolžnost smatramo. V tej, za naše prihodnje kmetiške gospodarje dolenjske, v prvi vrsti ustanovljeni strokovnjaški šoli je, kakor iz njenega lanskega poročila posnemamo, med 26 učenci komaj 8 dolenjcev.
(22. julija) je umrl na Dunaju po kratki bolezni avstrijski vojni minister baron Bauer, 68 let star. Bil je izvrsten'vojak. Odlikoval seje na vojski na Laškem 1. 1865, zlasti v bitkah pri Kustoci in pri sv. Luciji. Slovencem ni bil nasproten.
(Bolnišnica) usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu se kmalo otvori. Sprva
■
S
je hotel red usmiljenih bratov grad prezidati; toda ker bi bili troški preveliki in poslopje le premajhno, sklenil je v teku treh let na vrtu zgraditi novo poslopje, v katerem bo prostora za 80 postelj. Med zidanjem pa bodo v gradu imeli začasno bolnišnico za 22 bolnikov.
(Prvi vlak) na dolenjski železnici Lju-bljana-Kočevje je vozil 24. julija. Odšel je iz Ljubljane zjutraj ob 7 uri 16 minut, vozil je 3 ure 33 minut; zvečer ob 7 uri 38 minut se je vrnil v Ljubljano. Vozilo se je mnogo najodličnejše gospode. Pravijo, da bo sredi meseca septembra ta proga že odprta prometu.
(V škocijanski) fari pri Krškem se boste ustanovili dve novi šoli: v Telčjem in Hrvatskem brodu.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 1. avgusta 1893)
KAJ PRAVI VAŠ HOROSKOP?
Astrologi imajo donosen posel..
Resni astrologi trdijo, da njihova znanost pomaga resničnemu spoznavanju samega sebe. Astrologi zato pripovedujejo, da lahko horoskop pokaže preteklost in natančno pokaže sedanjost.
Hkrati pa je astrologija tudi donosen posel. Ne verjamete? V Veliki Britaniji je okrog 250 poklicnih astrologov, ki naredijo približno 25.000 večjih horoskopov na leto. Celo računalnik — imenujejo ga astroskop — so vključili v napovedovanje prihodnosti. Vsak dan je v največjih britanskih časnikih 100 stolpcev posvečenih horoskopom. Bog in vera se tudi pojavljata v časnikih, vendar pa je anketa, ki je preučevala javno mnenje, statistično pokazala, da redno spremlja astrološke rubrike kar 27 odstotkov bralcev, medtem ko je število tistih, ki redno spremljajo pisanje o bogu, neznatno!
Kako strastno verjamejo yudje napovedim horoskopov, priča tudi podatek o donosnosti tega poklica. V Ameriki živi od napovedovanja prihodnosti 10.000 ljudi, še približno 17.000 ljudi pa se bavi s horoskopi kot z dopolnilno obrtjo!
Astrologija je zašla celo v priročnike za kuho. Ljudje, rojeni v znamenju leva, ljubijo zrezke, pečene na ražnju, tehtnice prisegajo na vodko, dvojčki pijejo viski.
Ko je pisanje horoskopov postalo industrija, so se tudi avtorji začeli obnašati bolj poslovno. Zdaj se vedno zavarujejo, v njihovih napovedih nikoli ni besed: „To se vam bo izpolnilo ...“ Astrologi namreč samo trdijo, da zvezde odkrivajo verjetnosti, tendence in možnosti.
Potem pa — veijemite, če hočete!
Prof. Gianfilippo Carettoni, ki je pregledal rimske starine, je pred letošnjo turistično sezono povedal žalostne novice: „Obiskovalcem je treba prepovedati dostop do Foruma, Koloseja in na grič Palatin, ker se zidovi rušijo in bi lahko poškodovali turiste ...“
Stare rimske spomenike, pomnike antične kulture, je napadel zob časa, zastrupljen zrak pa mu je v izdatno pomoč. Turisti radi kradejo, zidove mehča tudi mestni promet...
Kaj vidijo zdaj ljudje, ki pridejo obiskat spomenike nekdanje rimske slave? - Kolosej je obdan z leseno ograjo, turisti pa si ga lahko ogledajo le na ozkih, posebej označenih dohodih. Rimski Forum, ki je bil nekoč center političnega, verskega in družabnega življenja, je zarasel plevel. Vse več stez je, ki so označene: „Pozor, hoja nevarna! “ Ostanki nekdanje javne tržnice so zaprti za javnost. Zaprta sta tudi Avgustovo svetišče in cerkev Santa Maria Antiqua. Restavrirati je potrebno zidove in freske. Na Kuriji, kjer se je sestajal rimski senat, je potrebno popraviti streho in okna. Svetišče vestalk je prav
SPOMENIKI ANTIKE
9 8 tiKp S
Potrebnih je o^em milijonov dolarjev
tako zarasel osat, zaprto pa je tudi Venerino svetišče.
Razen tega je zaprt za obiskovalce grič Palatin in nekateri drugi antični spomeniki: Caracallove toplice, Domus Aurea, Via Appia ...
Strokovnjaki sodijo, da spomeniki propadajo, ker je premalo denarja za vzdrževanje. Kljub temu pa namenijo vsako leto 400.000 dolarjev, potrebovali pa bi osem milijonov dolarjev v naslednjih petih letih.
Edina svetla točka so katakombe. Toda te sđ v oskrbi Vatikana in so vzorno ohranjene ter vedno dostopne turistom ...
/ v ^ Jv! jPMiir #W
M KoTIčEK
® % mL ' MćEK
Skrivač
Na Dolenjskem živi bogat mož, ki se ga boje kot nekdaj Štempiharja. V roke bi ga radi dobili možje postave, pa tudi poštarji, ki nosijo pisma od sodnega pečata in mu jih ne morejo izročiti, zato še naprej nekaznovano počenja hudobije in take reči, ki so čez postavo.
„Ti prekleta obist!" sem se razjezil, „ zdaj pa še mene peče sramota, da nima država pod sabo junaka, ki bi mu stopil na prste. “
„Saj bi, pa se vedno izmuzne,“ so mi odgovorili. „Dve hiši ima. Kadar ga iščemo v prvi, nas napoti žena v dru-. go, a ko ga ni v obeh, je prav gotovo kje na potu ali celo čez mejo. “
„Čakajte ga, pa vrv mu vržite okrog vratu in ga priženite pred sodni pečat, saj poboljšati se menda ne misli, ker se do zdaj ni!“
„ Vidiš, Martin, tega pa ne smemo. Lepo je treba z njim ravnati. Zgolj cel kup papirjev mu lahko vročimo in šele potlej ga lahko zadene roka
pravice in pošlje sedet v luknjo. “
„O , jaz mu ne bi pustil. Čeravno sem ubog človek, bi ga tako premikastil, da se mu ne bi nikdar več vrnila želja izmikati se rokam pravice. Čemu vam še drugi ne pomagajo? Saj vem, marsikateri ima kaj nad sabo, pa si misli: kar naj oblast njega lovi, bodo vsaj name pozabili! Lejte, moja roka je trda kot grablje, pa se ne bi bal nakopati zamere, še manj pa, da bi za mano vpili: ‘Hvala ti, Krpan, hvaležni ti bomo, dokler boš živ/‘ Zdaj mi pa še nekaj povejte: kaj se bo zgodilo, ako ga ne dobite k rokam? “
„I, kaj? Nič. Ko bo poteklo tri leta, bo vse zastarelo in grehi bodo pozabljeni. Vidiš, zato se tudi preveč ne trudimo. Ali ni lepo? “ „Lepo je, lepo. Vendar ko pomislim na tiste, ki živijo v eni plesnivi luknji, ga le enkrat polomijo in kazen pošteno odslužijo, pa vidim, da le ni prav. “
MARTIN KRPAN
MARIJA MEJAK: „Trlica J« bila težaško orodje. Začetnicam je prinesla žulje, vsem pa preču-te noči!“
IŠČEMO STARINE:
Kako so trli lan?
Še pred 10 leti na Tre* belnem, marsikje še danes
Z- h tfiA
VitfV
URBANISTIČNA LOGIKA
- Sedem let sem predsednik občinske skupščine, pa še vedno ne razumem, zakaj ima v tej ali oni vasi nekdo lahko enonadstropno hišo, njegov sosed Po je ne sme dvigniti, da bi tudi 'imel enonadstropno. Upam, da
tega ne bom zvedel niti do konca mandatnega obdobja, - je na zadnji seji občinske skupščine Ribnica o urbanistični logiki, ki ni razumljiva navadnemu smrtniku, povedal predsednik skupščine Bogo Abrahamsberg.
Vendar mu je takoj odgovoril v-d. načelnika za gospodarstvo Anton Šobar:
- Urbanisti rečejo, da prvi ni dvignil hiše spredaj, ampak le žadaj.
BELG-
PEVEC
N ASA VOJSKA
ZEVSOV
SIN
VAS PRI LJUBLJANI
KALIJ
BALAST
SUŽENJ
PREKOT-
NICA
STARI
SLOVAN
ZAVETIŠČI
letna
VZDRŽEV
SLEZAK n
ZUPAN P00 FRANCOZI
KEM ELEMENT
PRITOK
NEMČIJA
CELJSKI OF
BREZALK
PIJACA
ARG.
POLITIK
ZNAMKA
NEM-AVTA
PREBIV
UTIKE
AZ.ZITO
60 MIN
GLENN
HOVVARD:
Kako najti ravno to in to domačijo v hribih? Od daleč je videti da nemogoče, v bližini pa ljudje popotnika radi usmerijo na pravo pot, le zapomniti sije treba pravi vrstni red raznih križev, značilnih hiš, klancev ifl ovinkov. Ko je ponovno videti brezupno, ko podvomiš v napotke, lahko spet povprašaš in ugotoviš, da te ljudje niso napačno usmerili. Tako sem našel tudi 66-letno Marijo Mejak na Vrhu pri Trebelnem. Dopisnica, poslana uredništvu, je obetala le star likalnik — le-ta ima res nenavaden dimnik za ročajem - v teh krajih pa so sveže še zanimi* ve pripovedi o trlicah lanu. Tudi Marija Mejak še hrani skrbno povezano leseno trlico in oba kola, „trlčnrk“ in „babi-co“, s katerima se to leseno orodje zabije v zemljo. Soseda Poldeta Žužka, ki premore prave statve, ni bilo doma, sicer pa jih hrani razstavljene na podstrešju.
„Lan smo pričele treti novembra. V vrsti je bilo po 8 in več trlic. To je bilo delo za noči. Bilo pa je takrat zanimiveje kot dandanes,“ se ob tem nasmehne Mejakova mama. „Hudomušni fantje so jo dekletom radi zagodli's slamnatimi ženini, repi in drugimi nagajivostmi! “
Pri Mejakovih so nazadnje l trli za volovske vlečne vrvi. Pri Žužkovih pa so tkali preproge. Lanene rjuhe se imenitno pere-jo v sodobnih pralnih strojih. Preteklost in sodobnost se lahko še vedno ujameta.
A. ŽELEZNIK
RIMSKI GROBOVI NA BELETOVEM VRTU
Kje je bila naselbina?
Arheologi bodo obrnili nov list v pestri zgodovini Novega mesta
. i
V tretjem mesecu izkopavanj rimska nekropola na Beleto-vem vrtu v Novem mestu odkriva arheološki ekipi pod vodstvom arheologa Dolenjskega muzeja Toneta Kneza vse več svojih skrivnosti. Odkrili so že 70 grobov, narejenih iz tesno sestavljenih kamnitih plošč, ki s svojimi pridatki kažejo na dokaj visoko življenjsko raven nekdanjih prebivalcev. Med ostanki neizgorelih kosti in žganine so doslej našli veliko bogato okrašenih keramičnih posod različnih velikosti, žare, bronast nakit, okrasne zaponke, majhne stekleničke za dišave, broške in igle.
Posebnost tega grobišča je, da do sedaj niso našli nobenega kosa orožja, po čemer sklepajo, da gre za izra-
zito civilno grobišče. Bogata vsebina grobov, njihov civilni značaj in nasploh veliko najdišč, vse to kaže, da je
&
Lopate delavcev in študentov odkrivajo pred 18 stoletji pokopane priče nekdanjih časov. (Foto: Markelj)
bila na območju Novega mesta pred stoletji razmeroma premožna civilna rimska naselbina. Doslej ni znan prav noben pisani vir, ki bi to naselbino omenjal, čeprav, po izkopaninah sodeč, ni bila tako majhna. Vodja izkopavanj Tone Knez je izrazil domnevo, da se je naselbina razprostirala na Marofu nad Kettejevim drevoredom. Seveda je to samo ena možnost, ki jo med drugim narekuje tudi dejstvo, da je na tem prostoru že prej bila prazgodovinska naselbina, katere nasipi so še danes vidni.
Ko bodo izkopavanja predvidoma septembra končana, se bo začelo zahtevno delo konzerviranja izkopanin v novomeškem muzeju in drugih slovenskih muzejih. Upajo, da bodo lahko že v prvi polovici prihodnjega leta pripravili in odprli posebno razstavo v Dolenjskem muzeju. Ob tej priložnosti bi želeli izdati tudi katalog, če jim bo uspelo zbrati potreben denar.
M. MARKELJ
jožeimmul
Novomeškega dirkača Toneta Kumpa miličniki ne lovijo več zaradi prehitre vožnje ampak samo še zaradi prenizkega pilotiranja!
Triglav je bil zaradi silne teže ob koncu tedna visok nekaj metrov manj kot običajno, saj se je nanj povzpel tudi direktor Novo-teksa, 100' in več kilski Avgust Fajfar...
Kočevski novinar Jože Primc ves avgust ne bo napisal nobene pikre čez slabe ceste - ker bo na dopustu!
	‘V		—	rsr	Zt““		sa„	»I	★
o k		N	V	<>	T	A >		■e	
	k f\		*-	T	A	e i		M	A
	A v		A	'0	M	k	i	V	c
	D		T	A	.ir	h a		■3	i
hrt?	e		X	H		t	s	J"*-«*	*
i 0	H	A	TL	A		M	t	L	<’!•
k	Sl			T	0		v.		
VJ	S		t	t	*	o		M	k
0	S		?	t	i	VJ	C	1	v
	T	M	I k		0		A	1	0
		V.	*-	*	N		L		>
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
o
J
12. Ker je dobri bog torej izrazil željo, da ostane med svojimi častilci, je bilo treba najti zanj primemo bivališče. In našlo se je komfortno trisobno stanovanje z razgledom na glavni trg in z garažo. Za strokovnjaka, ljubi bralci, je stanovanje takoj tu, pa naj se navadni praobčani še tako stiskajo v podstrešjih in kleteh!
Pustimo zdaj to občutljivo vprašanje socialnega razlikovanja in stopimo z našima junakoma v udobno votlino!
Iz obširne dnevne sobe si zri na domače holme, mlado sonce je gorko sijalo skoz okno, ki je bilo hkrati vrata. Skozi predsobo si stopil v dve spalnici in v kopalnico, ki se je od ostalih prostorov odlikovala po tem, da je s stropa curljala na tla vroča mineralna voda. Mati zemlja se v teh davnih časih namreč še ni popolnoma shladila. Vse polno je bilo na svetu še vročih vrelcev, in če bi se v inštalacijah Paradižnikove kopalnice kaj zataknilo, bi utegnila bruhniti v stanovanje lava...
VEDNO KAKŠNA »NEZNANKA«
No, pa kaj bi človek mislil vedno le na najneprije-tnejše!
„Ljubo doma, kdor ga ima!“ je zagostolela Klara in pričela pri priči ometati pajčevino ter stepati kože, ki so bile edina oprema njunega apartmaja
Komaj je gospodinja opravila to najnujnejše delo, je na vrata-okno potrkal možakar. V roki je nosil barvo in čopiče. „Križ božji! Komaj sem počistila in, glej ga, pleskar!“ se je prijela za glavo Klara.
Že pet mesecev, odkar je Agatha Milend postala vdova, je Horace Wayne sanjal o tem, kako bi se na kak način dokopal do akcij, ki jih je omenjena dama podedovala po svojem možu, za sedaj zadnjem. Pokojni Cliff Milend je bil četrti moški, s katerim je 28-letna Agatha delila zakonsko posteljo, pa je bilo moč predvidevati, da bo rdečelasa zverinica stopila kmalu tudi v peti zakon. Vprašanje pa je, kako bo peti mož gledal na to transakcijo. Treba je bilo hitro ukrepati.
Kot predsednik firme , ,Dom XX. stoletja A. D.“ s širokim krogom delovanja na področju notranje arhitekture, postavljanja montažnih stavb, bungalovov „za vašo rekreacijo44 in pod. je Wayne delal vse, da bi onemogočil konkurente. Najbolj nevaren nasprotnik na tržišču je bil „Milend-arhitektonska A. D.“ Glavnino akcij je držala v svojih žametnih šapicah Agatha Milend in ni kazala niti najmanjše volje, da bi jih opustila, to se pravi prodala.
Če bi bil malo mlajši, če ne bi imel arterioskleroze in če ne bi nedavno slavil srebrne poroke, bi se Wayne skušal temu rdečelasemu Luciferju v krilu približati kot moški. Vprašanje je seveda, če bi mu uspelo. In prav koje menil, da so vsi upi pokopani, se je pojavil neki Fitzroy, zasebni detektiv. V krajšem telefonskem pogovoru je povedal, da ima nekatere dokumente, ki bi „brez dvoma“ asfaltirali pot za pogajanja z Agatho Milend. Čeprav je bil od nekdaj proti zasebnim in uradnim vohljačem, je Wayne pristal, da ga bo sprejel v svojem kabinetu.
Iionel Fitzroy ni bil podoben niti managerju z obrazom nemškega boksarja niti uradniku pogrebnega zavoda, kar bi ustrezalo njegovemu zvenečemu imenu. Tip, ki je stopil v Waynov kabinet, je bil pravi pravcati nedonošenček, temnih las, ki bi jih bilo treba ostriči pred dvema letoma, in z blaznim sijem v očeh. Morda je bil nezakonski otrok kakega beatnika iz Greenwich Villagea in nihilistke slovanskega
porekla.	-	•
- Recite „dragec“! - je spregovoril z basom. - Nosim
vam bombo.
Wayne je sključil ramena in pomislil: ,31aznež! Da nima
peklenskega stroja? “Fitzroy pa je nadaljeval:
- Torpedo, gospod Wayne! Če bi ga imeli prej, bi Yamamota potolkli v prvi rundi! Hočete?
- Pomirite se, mladenič - je rekel Wayne. - Najprej se pomirite, prosim vas! Vse ... vse bomo uredili!
- Ne uredili, ampak končali. Z njo bomo končali. Ah akcije ali pa plinska celica. Grozljiva alternativa. Poglejte:
Bliskovito je potegnil nekaj iz žepa in vrgel na mizo pred Wayna. Minilo je dolgih pet sekund, pa stavbe finne „Dom XX. . stoletja" ni pretresla eksplozija. Sele tedaj je Wayne dejal, da je to nekakšna fotografija. Da bi se pomiril, se je zagledal v posnetek, pa mu je vse migotalo pred očmi. Nazadnje je vprašal:
- Kajjeto?
- Uboj — je odvrnil Fitzroy. — Ubila ga je. Kaliber 22, pihalnik za pantre. Likvidirala ga je. Razumete?
- Ne, - je rekel Wayne brezmočno.
Malo pozneje je kljub temu začenjal razumeti. Počasi.
Fotografija je prikazovala Agatho Milend v spalni srajci, z revolverjem v roki. Pred njo je na postelji ležal neki moški z blaženim nasmehom na ustnicah. Fitzroy je pojasnil, da se je žrtev krvoločne Agathe imenovala Kendali, Kendy — njen prvi mož. Z njim je bila poročena šest mesecev, potem pa ...
- Kako pa ste prišli do te fotografije?
- Bil sem fotoamater. Ata mi je kupil fotokamero, Sampovi so živeli v isti hiši. Vesta, okna na dvorišče . Hitchcockovsko! Prežal sem in klik! Potem pa sem čakal. Kdor čaka, dočaka.
Wayne je bil še vedno nezaupljiv.
- Hm Ste ta posnetek pokazali Agathi Milend?
- Pokazal? - Fitzroy je poskočil. - Če bi ji ga pokazal, bi mislila, dajo izsiljujem. Moje pobude pa so plemenite. Jaz samo želim asfaltirati pot za vajin sporazum in .. .
Dodal je, da se seveda nadeja „skromnega povračila za napravljeno uslugo. Na primer: Wayne mu bo izplačal dva odstotka od vsote, ki jo bo vložil v akcije gospe Milend. Fitzroy pa bo kot njen bivši sosed, star znanec, ure ll
sestanek. V troje.
Bilo je očitno, da je Fitzroy izsiljevalec m da mu lirma „Dom XX. stoletja“ služi kot ščit. Toda Waynova želja, da pride do akcij konkurenčnega podjetja, je bila premočna, da
bi se upiral tej stvari.
Dva dni pozneje so imeli sestanek v „vijoličastem salonu hotela „Astoria“. Agatha Milend je prišla 45 minut prepozno, v globoki
črnini, in takoj izjavila:
- Čeprav žalujem, prosiril gospoda, da ne zavlačujeta.
Wayne je zakašljal, Fitzroy pa ji je potisnil fotografijo pred nos.
Pogledala jo je in globoko vzdihnila:
- Ubogi Kendy! Vedno sem pretresena, kadar se spomnim tega dogodka. Toda .. . zakaj mi to kažete?	,	,	.
- Tudi drugi bi bili pretreseni, če bi to videli, madame, je rekel Fitzroy sarkastično. - Zato bi bilo v vašem interesu, da gospodu Waynu odstopite akcije po realni ceni.
Rdečelasa Agatha je zaprla oči in zašepetala:
- Kaj pa je realno na tem svetu ... sploh?
- Borzni kurzi. Vrednost 9,57 ...
- Oh ni govora! - je odkimala. Ubogi Sliff mi ne bi nikoli odpustil’ če bi odstopila akcije po tako nizki ceni. In to konkurenci.
Sicer pa, enkrat umremo ...	.	.	..	.
Privlekla je iz torbice stekleničko z napisom ,.Strihnin , jo postavili na mizo in zahtevala kozarec vode. Wayne je bil ganjen m prizadet. Prosil jo je, naj se pomiri, in ji je obljubil ko™Pr°?lsI?° rešitev. Civilizirani ljudje so, niso izsiljevalci. Agatha je zahtevala 15 dolarjev za akcijo. Wayne je ponudil 12. Nazadnje so se^sporazumelii. Dobila je 13,45. Čeprav je številka 13 nesrečna, je kljub temu boljša
k°Naslednji dan navsezgodaj je v Waynovem stanovanju pozvonil telefon. Wayne se je oglasil in takoj spoznal zvrgoleči glasek Agathe
Oprostite, da vas vznemirjam, toda ko sem zjutraj odprla časnike . oh! .. . Videla sem, da je vrednost akcij „Milend-arhitektonska A. D.“ padla za 30 odstotkov. Ne bi želela, da ste na izgubi in sem jih pripravljena odkupiti po realni cem. Po kurzu. _ vi — Wayne je zajecljal. Vi, špekulantka. Moral bi vas
PUS- StrSnta’1JMU?e^Sto stekleničko? Rada imam vznemirljive napise, gospod Wayne. V tisti steklenički je navaden aspirin. Zakaj naj bi pila strihnin? - se je čudila.
- Zaradi umora Kendyja Stampa! - je zavpil Wayne.
Oh, ubogi Kendy, tega sploh ni bilo, - je rekla rdečelasa posast. - Kendy je izmišljena oseba, antiheroj neke avantgardne drame, ki so jo igrali pred petimi leti na Broadwayu. Igrala sem glavno zensko vlogo. Bila sem priznana umetnica. Tisti posnetek je Lionel Fitzfoy imel za spomin na najin skupni triumf. Bil je talentiran dramatik, ima mnogo domišljije. Odkrila sva, da bi se ze zdavnaj morala poročiti. Poročila se bova, ko bo končal novo dramo z naslovom »Vedno ostaja kakšna neznanka/4 Mislim, da je naslov senzacionalen. Kako pa je všeč vam, gospod Wayne?
ŠKRJANC
SKVNI&KIVESTtf*
V brežiški občini z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da vsi podpisniki družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov tega ne uresničujejo dosledno. Pri določanju višine štipendij bi morali v prvi vrsti upoštevati za merilo premoženje, dohodke in socialno poreklo prosilčeve družine. Tisti, ki so upraviče-tem ne bi bili nrikraišani.
ni do večjih zneskov, po
Štipendije in študijsko pomoč prejema v občini 161 študentov. Največ štipendistov imajo delovne
NOVO V „BETI"
Dobovški obrat Belokranjske tekstilne industrije se bo v skladu z ustavnimi dopolnili oklical za temeljno organizacijo združenega dela, kakor hitro bo predlog zanjo potrdila javna razprava o novem organiziranju tovarne.
NOVO V BREŽICAH
KOLIKO ZA STANARINO? -Občinska skupščina je 16. julija sprejela odlok o najvišjih stanovanjskih najemninah od 1. 7. 1973 dalje. Nosilci stanovanjske pravice bodo torej plačevali največ toliko stanarine, kolikor je zanjo določena polna cena v stanovanjski pogodbi. Delno nadomestilo bodo prejemali le tisti, ki plačila ne bodo zmogli.
IMENOVANJE — V upravnem odboru sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad sta nova člana inž. arh. Karl Filipčič, direktor Regiona, in Ivan Germovšek, predsednik,zbo-ra delovne skupnosti občinske skupščine. Razrešena sta bila inž. Janez Cerovšek in Janez Pirnat.
DOMICIL AKTIVISTOM OR’ -Brežiška občinska skupščina je na zadnji seji sprejela odlok o podelitvi domovinske listine medvojnim aktivistom OF za Kozjansko okrožje. Skupno listino brežiške, sevniške, šmarske, laške, krške in šentjurske občine bodo izročili odboru OF 2. septembra v Kozjem.
NIMAŠ PREDNOSTI. - Na križišču v Šentlenartu, kjer se križata cesti tretjega in četrtega reda, se dogaja precej nesreč. Vozniki v zmedi ne vedo, kaj bi, zato predlaga postaja milice v Brežicah postavitev znaka „Nimaš prednosti44 na cesti Globo-ko-Brežice.
BREŽIŠKE VESTI
organizacije. Drugi vir je sklad pri ZZB in TIS. Naj višje štipendije daje temeljna izobraževalna skupnost in še te ne presežejo 700 din. Vse druge štipendije so ntfjje, največ jih je med 400 in 500 dinarji. Ob nenehnem naraščanju življenjskih stroškov pa te vsote ne zadoščajo več za preživljanje, zato je mnogo študentov prisiljenih na honorarno delo.
Zadnje čase slišimo predloge o združitvi virov za štipendiranje v občini. Od tega si študenti obetajo izboljšanje, saj bi potem prejemali štipendije po enotnih merilih. To bi bilo ugodnejše za tiste, ki dobivajo minimalne zneske in so zaradi tega prizadeti. To je pot k odpravljanju krivičnih razlik, pot, ki bi tudi revnejšim dijakom in študentom omogočila nemoten študij. Razen tega bi enotna in načrtna štipendijska politika laže zagotovila občini manjkajoče strokovnjake.
T. P.
VZK VEČ DELAVCEV
V	posavskih občinah so neposredni proizvajalci še vedno premalo zastopani v Zvezi komunistov. V Krškem so to poskušali popraviti z nedavnim množičnim sprejemom mladih delavcev v ZK. Na potrebo po večjem odstotku delavcev, mladine, kmetov in žensk so opozorili tudi na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Posavje, to pa nalaga organizacijam ZK po občinah nove dolžnosti.
DNEVNO DO 2000 KOPALCEV
Odkar je Krka tako motna in zamazana, se celo domačini zatekajo v čateški bazen. Med tednom so razmere tam kar vzdržne, saj naštejejo ob lepem vremenu 1500 do 2000 kopalcev na dan. Gneča je v kopališču ob praznikih, sobotah in nedeljah, ko se natrpa v obeh bazenih po 4000 in tudi po 5000 ljudi.
NOV KOMBAJN
Krajevna skupnost Dolenja vas je letos dobila nov kombajn. Vozi ga domačin Janez Rožman, kije bil 14 dni na tečaju v Zemunu. Te dni bo požeta zadnja pšenica. Tako bo letina pravočasno pod streho. j. V.
V	LOŽCAH POD BOHORJEM
V	nedeljo, 22. julija, je bila v Lož-cah osrednja občinska proslava dneva vstaje. V kulturnem sporedu so sodelovali recitatoiji, moški pevski zbor iz Brestanice in godba na pihala s Senovega.
KRŠKE NOVICE
POD BOHORJEM - Na partizanskih Lošcah je bila v nedeljo osrednja občinska proslava dneva vstaje slovenskega naroda. Zbranim je govoril sekretar, komiteja občinske konference ZK Milan Ravbar, v kultrunem programu pa so nastopili senovška godba na pihala, recitatoiji in brestaniški moški pevski zobor.
PRED RAZPRAVO - Koordinacijski odbor, ki so ga na pobudo občinske konference SZDL ustanovili minuli teden, bo vodil vse priprave za javno razpravo o osnutkih ustavnih sprememb. Za datum pričetka te razprave so določili mesec september.
ŠTEVILNA IMENOVANJA -Krški odborniki so v četrtek imenovah za načelnika oddelka za gospodarstvo dipl. ekon. Staneta Vidmarja, Janeza Uršiča pa za načelnika oddelka za notranje zadeve. Poleg tega so imenovali devet članov pripravljalnega odbora za ustanovitev telesnokultume skupnosti, dopolnili število članov sveta za preventivo in varstvo v cestnem prometu ter imenovah komisijo za pripravo statuta in poslovnika občinske skupščine.
TEKMOVANJA SE VRSTE -Plavalci krškega Celulozaija so imeli ta mesec že dva klubska mitinga, včeraj pa so se pomerili s pionirji „Ljubljane44. 27. julya bodo starejši pionirji nastopili v Lukavcu, dan kasneje še v Trbovljah, 30. julija pa bo v Celju republiško ekipno prvenstvo za mlajše pioniije.
za Živinorejo - občinski
sklad za pospeševanje kmetijstva je to leto namenil za pospeševanje živinoreje 62 novih tisočakov. Usmerili jih bodo v premije za privezane telice, v načrte za sodobne hleve, raziskave krme in nekatere druge namene.
KRŠKI TEDNIK
Črni mastni madeži v Savi
Iz železarne v Štorah je po reki priplaval mazut
Sava je resda že dolgo ,.industrijska reka44, vendar je še vedno primerna za kopanje in druge namene. Predzadnji teden pa so krški občani opozaijali na njeno čezmerno onesnaženje. Ob obeh bregovih so se nabirali črni, mastni madeži, opazili pa so <že tudi poginule ribe.
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj se je pritožila, da savska voda s črno snovjo, veijetno mazutom, maši čistilne naprave za pripravo nujno potrebne tehnološke vode. Ker so se mašile mehanske rešetke, je nekaj časa celo kazalo, da bodo morah pripravo tehnološke vode prekiniti.
Zaradi vseh teh pritožb je občinska skupščina napotila svojega sanitarnega inšpektoija, naj skupaj s
Eredstavnikom Celuloze ugotovi, od od onesnaženje. Odkrila sta, da so
Erišle odplake iz štorske železarne. >an zatem je železarno obiskal tudi republiški vodnogospodarski inšpektor, ki je sum samo potrdil in ugotovil, da so tamkaj 26. junija spustih v rečico Voglajno mazut, katerega sledovi se sedaj kažejo tudi vzdolž Save vse do Krškega in še naprej.
Ker si pri nas prizadevamo, da bi ohranili naravno okolje čim bolj nedotaknjeno, je onesnaženje Save primer, ki se nikakor ne bi smel več
ponoviti. Gospodarjenje z naravo, ki je last celotne družbe, naj bo razumno, zato so potrebni temeljitejši varnostni ukrepi in veliko več odgovornosti. Ker je Krško polje naravni zbiralnik pitne podtalne vode, bi ponavljajoče se onečiščevanje Save lahko imelo izredno hude posledice, ki pa se jih, žal, danes še vsi ne zave-dajo' * *
1. Š.
LETOS 5 VODOVODOV
Do 1. julija so v krški občini napravih občani 39,7 km vodovodov, vodo pa je prejelo 288 gospodinjstev. Vodovod Jelenk - Celine -Ravno ima največ priključkov, vseh skupaj 180. V delu so prebivalci prispevali nekaj nad 1,2 milijona dinarjev, v denarju pa 843 tisočakov. Skupno vrednost cenijo na
2,490.000	din.
Slavje v Kostanjevici je mimo, Gubec pa je ostal kot trajen simbol želje ljudstva po svobodi. (Foto: Jožica Teppey)
J. JERIC
T. KASTELIC
J. MRVAR
Mladi gospodarji snujejo z očeti
Obisk pri štirih mladih
kmetovalcih: kaj ima račun - Se je na vasi maknilo?
Kdo bi pred leti na Logu pri Selih
-	Šumberku ah pod Trebelnim pomislil, da bi gojil na njivi kumarice?
»Dolenjski list« v vsako družino
SEDEM NOVIH AVTOMOBILOV
Prostovoljno gasilstvo v trebanjski občini doživlja lep napredek. Samo letos so dobila gasilske kombije tale društva v občini: na Štatenbergu, Čatežu, Trebelnem, Ponikvah, v šentlovrencu, Sevnici in Trebnjem. Novo brizgalno je dobil Log pri Žužemberku, na vrsti je še Račje selo. Da so društva vse to lahko kupila, imajo največ zaslug občani, ki so mnogo prispevali, nekaj so primaknila tudi podjetja in občinski gasilski sklad. Društva bodo z avtomobili lahko hitreje pomagala ob raznih nesrečah in v drugih nujnih primerih na podeželju. Ob tem razveseljivem napredku prostovoljnih gasilskih društev pa moramo pristaviti, da ni tako v podjetjih. V njih še vedno ni izurjenih gasilskih desetin. Ker gre v tovarnah za veliko družbeno premoženje, bo treba tudi požarni varnosti v kolektivih posvetiti več pozornosti.
B. DEBELAK
Razgovor z mladim kmetom je piav-zaprav podoben pogovoru z delavcem: kako delati, da bi bilo bolje, nikjer ni nekoristnega tarnanja in jadikovanja, še tam ne, kjer je bolezen. Skratka: pogumen pogled v prihodnost, značilen za vse mlade.
JOŽE JERIC, Gorenja vas pri Dobrniču, pravi: „Ukvarjamo se s pridelovanjem krompiija, rejo bikcev in konj. Med ceno telet in bikcev je premajhna razlika v ceni. Z očetom sva to pomlad raztrosila za 7,5 tone umetnih gnojil. Treba je gojiti tisto, kar omogoča hitro obračanje denarja!44
TONE KASTELIC, Log pri Selih •šumberku: „V naselju je pet hiš. Ena je prazna. Poskusno smo posadili 8 arov kumaric, redimo tudi bikce. Človek mora tvegati. Vedno bolje je, laže sc dela kot nekoč,44 je pribil, čeprav je morala vsa družina nositi suho krmo izza skal kraškega sveta, da so jo lahko naložili.
JOŽE MRVAR, Zabukovje pri Trebelnem: „Postopoma se izpopolnjujemo: lani silos, zatem še siloraz-nica. Poskusili smo tudi s kravo z Vipavskega. Pričeli smo se ukvaijati z oddajanjem mleka. Ne vem, kako bo na kmetiji, ko bom moral k vojakom."
JOŽE ŠKRJANC, Cužna vas: „Po obisku grmske šole za kmetovalce se je začelo vse drugače.44 Kako je, je nazorno povedal oče, ki ga pesti skleroza multiplex: „Z oddajanjem mleka je že bolje za začetek, čreda je še stara. Poskusili smo tudi s kumaricami.44
Vsakdo je torej že Pr^j kaže gojiti in 5***jU'
postopoma, bo knj .	do
je vredno nadalje bodočnost.
IZ KRAJA v
PUŠČAVA:
st*je sssr-jss/.js
dopise z zahtev««.**,
srKMgjsžsg
železnice m tr orehod ^ železničarji na ta P tak0 v J V * hoteli iti, češ da je piel*Jj*
zaradi nižje leg j fie&a jih # den, je bilo že d	da	J
materialno škod bilo zadosti!? ^iCl pf/ TREBNJE: GAS^j,, iud*
LI AVTO - K®»4V«Jsl‘V
*® pr?s,?.v?Sv w°i <&■
pripeljalo iz 1 jbor Je , Z2> ni devni društven toyji del1 „ajrif® le
.„iuv.dajc
njem p»spevk°* n5no sC J šlo kaj pnda-
posrečilo.
Spasa Čoković dela v kopališki restavraciji v Čateških Toplicah, kjer strežejo gostom od osmih zjutraj do osmih zvečer. Povedala je, da imajo veliko izbiro jedil in pijač in da kopalci lahko dobe pri njih tudi kosila. Na kopališkem prostoru sta še dva kioska, kjer se gostje lahko odžejajo in okrepčajo.
V	zadrego jih kdaj pa kdaj spravi le pomanjkanje mesa, ki tudi gostinstvu v turističnih krajih ne prizanese. Ljudje tega niti ne zamerijo, če so le dovolj pozorno in hitro postreženi z vsem drugim, kar jim je na voljo.
Slavko Bosina,kopališki mojster v Čateških Toplicah: „Letos smo vpeljali za kopalce obvezno tuširanje pred kopanjem, vodo v bazenih pa menjamo skoraj vsak večer. Organizirano imamo tudi stalno dežurno službo na kopališču/" (Foto: J. Teppey)
Razlike so še krivične
Pri štipendijah so prizadeti revni študenti
Kopitarna: vlagali vedno le svoje
Varčevanje, večja produktivnost pokrili podražitev surovin in povečanje OD - Izdelan program za novo naložbo 8 milijonov dinarjev
Ponavadi prej najdemo besede za kaj novega, kako pa se razvija najstarejša sevniška tovarna - Kopitarna? Direktor Janko Rebernik je na zadnji seji zbora delovnih skupnosti
Male Ponikve
Vodovod petih
„Pridite na našo otvoritev, sosede ste slikah, ko so imeli le sestanek,44 so vabili. Gre za zadnjo vas na območju krajevne skupnosti Studenec, ki se še bori za tekočo vodo. Kdorkoh se v takšnih težavnih razmerah odloči za gradnjo, je vreden pohvale. Zbrana druščina, ki se je zbrala pod Zalokarjevim kozolcem predzadnjo nedeljo, ni bila tako številna kot ob kopanju jarkov. Takrat jih je bilo včasih tudi po
30,	na pomoč so prišli tudi otroci, ki so že zdavnaj zdoma. Zgledna vzajemnost, ki se že redko najde!
Njihov hrib je pač brez vode, dosti pa jo je na sosednjem, nekaj metrov višjem Lomnem. Vmes je skoraj dva kilometra, na enem delu pretežno kamenitega sveta. Še preden so se lotih kopanja, so položili cevi kar po površini, da bi še sami preverili meritve strokovnjakov. Na vsako hišo je odpadlo 6 tisočakov plačila v denarju in po 500 delovnih ur.
Veliki sodi za prevoz vode bodo poslej samevali. .	\	2.
občinske skupščine navedel nekaj zanimivosti, ki pričajo o prizadevnosti tega kolektiva. V minulih 10 letih so skrbno vlagali svoj denar, kar za 15 milijonov ga je bilo. Zadnja tri leta so posvetih posebno po-* zornost strojni opremi: razne zamudne ročne prijeme so nadomestili s tako imenovano „ceneno mehanizacijo44 (naprave na stisnjen zrak). Postavljanje novih sodobnih strojev še ni pri kraju. Pričakujejo sodobno sušilnico, ki bo druga take vrste v državi. Ob tem so dosegh napredek v kakovosti izdelkov. Še nemški kupci pravijo, da ni razlik med kopiti iz Sevnice in njihovimi, ki slovijo kot najboljša na svetu.
Za vnaprej imajo pripravljene načrte, ki terjajo naložbo 8 milijonov dinarjev. Doslej niso nikoh opozarjali nase, tokrat pa upravičeno pričakujejo soudeležbo republiškega sklada skupnih rezerv. Če si namreč ne bi zagotovili razvoja s to naložbo, bi lahko čez čas zabredli v težave, zato je vsekakor pametneje pravočasno pomagati. Program naložb predvideva povečanje proizvodnje lesene obutve, ki gre dobro v denar, usposobiti želijo objekt in opremo
LISCA: KRAJŠE PRIUČEVANJE
Konfekcija LISCA ima doslej že 19 deklet za priučevanje, potrebova-
li	pa bi jih še vsaj 50. Letos so skrajšali čas priučevanja na 5 mesecev. V tem času dobivajo učenke tudi nagrado 500 dinarjev, toplo malico in napitke. To so zaenkrat najugodnejši pogoji za priučevanje v občini.
„Tri mesece ni bilo ne proste sobote ne nedelje,“ so dejali ob mizi, na kateri ob tej priliki ni smelo manjkati dobrot. Poslej pa tudi ne bo več voženj po vodo. (Foto: Železnik)
za izdelavo plastičnih polizdelk • Hlodovine je namreč vse manj,» je bodočnost v umetnih niasan-Kljub naporom kolektiva pn s njem obsegu poslovanja m mogu zagotoviti večjih osebnih dohodk , čeprav že zdaj le-ti močno Mosta jo za drugimi. To je nasploh zn no st - sevniškega gospodarstva, so tudi odborniki sprejeli P11??.*-;«
lo,	naj kolektivi v večji meniš
bančne vire.	A.	ŽELEZNI*
SEVNIŠKI PABERKI
PRIZADEVNI TABORNIKI' Taborniki Odreda treh smrek nice so vložili dosti truda za tev okohce taborniškega dom tem želijo, da bi asfaltirah tudi 4? šče, ki ga bi nato usposolbih w ip nje košarke. 7. julija bodo pop«19 p na poletno taborjenje v vmtg jine> članov, večinoma delavske ml Za taborjenje vlada veliko zan nje, ker pa nimajo več oprem . zbiranje prijav zaključili.	„
ENO LETO - ENA ULICA. To je predlagal predsednik	«
čnega društva Rado Umek n zbora delovnih skupnosti skupnosti, ko so govorih o tez kadri. Pogled na kraje drugo namreč povsem drugačen vid stne urejenosti, kot je v £evm . javniki v mestu bi se morah spo . mati za podoben dogovor, K npr. za urejanje P°koP^„ JLj po tako da bi vsako leto uredili ^ eno uhco, da o drugem-ne g mo. Urejenost kraja namreč m vpliva na počutje ljudi. V Sevnici P. se v tem pogledu ne moremo p°
UtLOKA: SE TAKO UKINJA Aj TOBUSNA PROGA? Avtobus^
lep čas vozil po štajerski s • meni mč tebi nič pričel vu e drugi strani Save! Zlasti pop ,a0 proga prišla prav delavkam., K
v sevniških konfekcijskih	jju-
Gre za območje, kjer živi 1-	^
di, Izletnikov avtobus pa J yeS voziti po tej progi pozimi lij rjjjj čas občani niso dobili odg Pravijo, da avtobusno pod} J-obvestilo ljudi o sprememb
Preprečiti, ne zdraviti
Stabilizacija in varčevanje, razvojni programi podjetij in uresničevanje us tavnih dopolnil so tri najvažnejše naloge črnomeljskih komunistov na
področju gospodarstva
Ocena družbeno-ekonomskih gibanj v občini Črnomelj je bila osrednja točka zasedanja četrtkove občinske konference Zveze komunistov, kjer so obravnavali še osnutek programa za srednjeročni razvoj občine.
Poleg tega, da domače gospodarstvo kaže velik napredek v ustvarje-
ZE POD ENO STREHO
Tovarna BELSAD in Kmetijska zadruga Črnomelj že poslujeta kot ena delovna organizacija, o čemer so se zaposleni obeh kolektivov pred kratkim izrekli na referendumu. Naloga novega podjetja je predvsem v tem, da poveča število kooperantov in da bolj izkoristi kmetijska zemljišča v družbeni lasti. Poiskati pa bo treba tudi najboljšo rešitev za objekte na Krasincu in Maverlenu.
ČRNOMALJSKI DROBIR
NE BO VEC ZIDARJEV? Ko je črnomaljsko podjetje BEGRAD iskalo 15 fantov po končani osemletki za zidarske vajence, so v domači občini dobili komaj enega. Za ta poklic, ki je zlasti v popoldanskem času sila donosen, ni več zanimanja.
NI PREDLOGOV - Svet komunistov v mestu še ni zaživel. Vzrok? Osnovne organizacije ZK niso poslale predlogov za člane sveta. Zdaj so dopusti, jeseni pa s tem ne bo več odlašanja.
NEPREKINJENO ODPRTO -Prodajalci sadja in zelenjave na črnomaljski tržnici ne poznajo delovnih ur: dve stojnici poslujeta od ranega jutra do trde noči. Tudi ob nedeljah.
OBISKI PO ŠOLAH - Letos seje pred koncem šolskega leta spet pokazalo, da predstavniki podjetij iz razvitih občin množično obiskujejo črnomaljske šole in mladino vabijo v poklice, medtem ko je predstavnik domačega kolektiva redek gost na domačih šolah.
nem celotnem dohodku, ki je bil letos v prvem tromesečju za več kot 39 odstotkov nad ravnijo lanskoletnega enakega obdobja, se kaže tudi vrsta slabosti. Močno rastejo zaloge materiala in izdelkov, več pa je tudi podjetij, ki poslujejo z izgubo. Vse to sicer ni le črnomaljski pojav, ampak splošna jugoslovanska slabost, vendar so komunisti dolžni v svojem krogu take stvari budno spremljati.
Konferenca je sprejela več sklepov, pri katerih pa je stabilizacija gospodarstva postavljena na prvo mesto. Rečeno je še, da je nujno osebne dohodke uskladiti z rastjo dohodka, kajti ponekod preveč delijo za plače, medtem ko jim skladov ni dosti mar.
Brez koristi so tudi sanacijski in stabilizacijski programi, ki so jih lani sicer naredili vsi kolektivi, zdaj pa marsikje ležijo v predalih. Razvojni programi podjetij, tudi manjših, so prav tako ena izmed važnih nalog na področju gospodarstva, na kar morajo komunisti nenehno opozarjati.
Precejšen napredek kaže na primer socialni program. Letos bo za potrebe socialne službe porabljen 1 milijon dinarjev, kar je trikrat več kot leta 1968. V letu 1973 bo pov-
prečna socialna podpora zanšala 250 din na mesec. To je še vedno malo, se pa vendar pozna tistemu, ki je še pred nedavnim dobival 50 din.
Izrecno pa so v razpravi opozorili na potrebne investicije v šolstvu, kajti gospodarstvo bo s 130-milijonskimi naložbami v nekaj letih močno napredovalo, šolstvo pa temu razvoju ne bo moglo slediti. Posledica bo še slabša kadrovska zasedba.
V	času počitnic si šolarji najdejo zabavo, četudi so samo doma. Mala Čmomaljka (na sliki) si je omislila sprehod s hroščem.
Šolo približati učencu
Sklep junijske občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju je bil ustanoviti center srednjih šol', kajti v to naravnost sili nova kadrovska politika in skrb za izobraževanje mladine, ki konča osemletko.
/■ ->
KAR V TRGOVINI ...
Da v adlešiški trgovini izbira blaga ni najboljša, se lahko kupec kaj hitro prepriča. Pravcato pa je tembolj presenetljivo, da verski Ust „Družina" leži kar na prodajnem pultu; tega imajo na zalogi. Kaj pravijo k temu vaški komunisti?
Belokranjski otroci morajo z doma že po osnovni šoli* če se ravno ne odločijo za gimnazijo, kije edina srednja šola v občini. Šolanje v drugem kraju pa je ne le dražje, temveč tudi manj prijetno za starše in otroka. Morda je tudi v tem vzrok, da tako malo belokranjskih otrok doseže višjo in visoko izobrazbo.
Po drugi strani domačemu gospodarstvu, šolstvu in raznim ustanovam z občinsko upravo vred močno manjka kadrov. Veliko laže jih bodo dobili, če bo možnost za šolanje v domačem kraju, kot če otroka štipendirajo drugje. Mnogo štipendistov se do zdaj ni vrnilo, ker so se navadili novemu kraju, novem okolju in ker so jih drugje sprejeli z odprtimi rokami.
Za najbolj potrebne ni oddiha
Redki so med metliškimi občani, ki bodo dopust preživeli na morju - Večina ljudi še vedno ob prostih dneh dvakrat bolj poprime doma, o čemer pričajo tudi naslednji odgovori:
IVANKA IVEC, uslužbenka zadruge, doma iz Gradca: „Imeli smo rezervacijo v Novoteksovem počitniškem domu v Novem gradu, a z dopustom ni bilo nič, ker moram jaz ravno v tem času narediti obračun. Sem finančna knjigovodkinja. Vse leto mi bo žal...“
JOŽE KOKALJ, upokojenec iz Trnovca: „Morje bi mi bilo za zdravje vsako leto potrebno, a kaj, ko enkrat ni denarja, drugič pa ni časa. Tisto leto, ko smo bili z otroci v Betinem počitniškem domu v Seči
-	žena je namreč v BETI v službi -sem se kar pozdravil. Letos ne gremo nikamor. Hišo dokončujemo.“
DUŠKA GUŠTIN, uslužbenka komercialne v BETI: „Mi gremo na Rab, kjer ima Cestno podjetje, kjer
SPREHOD PO METLIKI
VSAK DAN MERIJO - Na metliškem kopališču so namestili tablo, na kateri vsak dan piše, kakšni je temperatura Kolpe in zraka.
SVEŽA NOVOST - Svetlobni napis z imenom dežurnega zdravnika in šoferja so postavili na stavbi zdravstvenega doma. Tistim, ki ponoči iščejo nujno zdravniško pomoč, je ta novost zelo dobrodošla.
ULICA RONCHI? Eno izmed novih metliških ulic, ki še nima imena, bodo poimenovali po pobratenem mestu Ronke v Italiji. Prav tako bodo Italijani eno izmed svojih ulic imenovali po Metliki. Razen tega bodo v obeh mestih vzidali tablo o pobratenju.
ZAMAŠEN KANAL - Ob večjem nalivu se nabere pred bifejem do trideset centimetrov vode, kar zelo ovira promet. Odtočni kanal je zamašen in ga bo treba očistiti.
SKLEPI MED DELAVCE - Izšla je sedma številka VEZILA, glasila tovarne BETI. Posebnost zadnjih številk je v tem, da se je uredniški odbor odločil za objavljanje sklepov delavskega sveta in poslovnega odbora. Tako so delavci dokaj dobro seznanjeni z dogajanjem v podjetju.
metliški tednik
je mož zaposlen, svojo prikolico. Morja sta potrebna otroka, pa tudi midva z možem. Teden dni oddiha se nam prizdravju pozna, ravno zato si vsako leto privoščimo morje.“
OBVEZNO FLUOROGRAFIRANJE
1.,	2. in 3. avgusta bo na območju občine Metlika obvezno fluoro-grafiranje za vSe občane, stare nad 24 let. Dve ekipi bosta 1. avgusta delali od 8. do 15. ure pri tovarni BETI; od 8. do 11. ure v Gradcu (Ciglanca) in v Podzemlju od 11.30 do 15. ure.
2. avgusta bo fluorografiranje na Radoviči od 8. do 11. ure; v Metliki pri Kometu (v Rosalnicah) od 11.30 do 15.15 in v Metliki pri Domu počitka od 8. do 15.30
3. avgusta bo fluorografska ekipa uelala od 7. do 9.15 v Drašičih (gasilski dom); na Jugorju od 9.45 do
11.	ure, na Suhorju od 11.30 do 16. ure; na Lokvici (pri Dragovanu) od
8.	do 10. ure in v Metliki pri obratu Novoteks od 10.30 do 15. ure.
SVRŽAKI: 'KMALU TRGOVINA
Kmetijska zadruga Metlika ureja v Svržakih.v Radoševi hiši svojo trgovino. S tem bo ustreženo občanom te in sosednje vasi, ki so morali doslej po vsako malenkost, v mesto. Konec avgusta bo trgovina odprta, v njej pa bo dobiti vse, kar kmečka gospodinja in kmečka hiša potrebujeta. Lokal bo lepo urejen.
NOVA RAZSTAVA
V	MUZEJU
Za razstavo o življenju in delu belokranjskega znanstvenika etnologa dr. Nika Zupaniča, ki si jo je v poldrugem mesecu ogledalo rekordno število ljudi, je bila 6. julija v Belokranjskem muzeju odprta razstava del domačina Zorana Hočevarja, ki je nekaj let študiral tudi na umetnostni akademiji v Beogradu in Ljubljani. Tokrat je pod naslovom „Risbe 1973“ razstavil 24 del, ki kažejo lep napredek in narede prav zavoljo svoje ubranosti in iskrene izpovedi na gledalca močan vtis. Razstavo si je vredno ogledati.
FRANC KASTELIC, mesar, doma iz Rosalnic: „Ne grem nikamor. Oče gradi hišo, pa mu bom med dopustom pomagal. Kolpo imam pred nosem, da se bom lahko v njej hladil. Na morje nimam navade hoditi, razen za kak dan na izlet."
MARTINA MOHORČIČ, praktikantka v hotelu „Bela krajina", doma iz Drašič: „Sem dijakinja gostinske šole, med počitnicami pa sem na praksi v hotelu Bela krajina. Pomagati moram tudi doma. Na pravem dopustu še nikdar nisem bila. Upam, da me bo ta sreča doletela vsaj kasneje, ko bom v službi.“
J
Kdo ve, koliko desetletij in celo stoletij se sredi metliškega trga zbirajo trgovci in kupci ob se-manjih dneh. Navada se ni spremenila, kar kaže tudi naš posnetek iz preteklega tedna. (F-oto: R. Bačer)
TABLA NI OBEŠALNIK
Ob priključku ceste z Rakitnice na glavno cesto je znak STOP, ki opozarja voznike iz rakitniške smeri, da se morajo zelo previdno vključevati v promet na glavni cesti. Nekateri, ki čakajo na avtobus, pa ta prometni znak uporabljajo kar za obešalnik. Oni dan je na njem visela delovna obleka. To je nevarno, pa čeprav je prometni znak zakrit le za kratek čas.
V_____________________________/
MANJ ROK, VEČ TRAKTORJEV
Brez motorne kosilnice in drugih kmetijskih strojev ne more nobeno kmetijstvo, posebno sedaj, ko na kmetijah primanjkuje delovnih rok. Vztrajno narašča tudi število traktorjev. To vozilo je za kmeta zelo uporabno, saj z njim orje, spravlja krmo, vozi les in opravlja druga kmečka dela.
MANJ KOT LANI, A DOBRO
Krvodajalska akcija je v ribniški občini uspela. Na ribniškem območju je bilo 250, sodravškem 126 in v Loškem potoku 25 krvodajalcev. Delno je odreklo krvodajalstvo v Loškem potoku, kjer je bilo druga leta več krvodajalcev. Lanska rekordna udeležba v krvodajalski akciji ni bila dosežena. Delni vzrok je tudi čas odvzema krvi. Precej kmečkih ljudi je imelo prav takrat košnjo. Med podjetji so se v letošnji krvodajalski akciji najbolje odrezali v ribniškem podjetju RIKO z nad 80 krvodajalci.
-r
Še do konca meseca bo v domu na Travni gori v ribniški občini letovalo 11 otrok iz pobratene italijanske občine Arce-via, ki jih vodita dve spremljevalki. Sem so prispeli 16. julija, njihovo letovanje pa bo trajalo skupaj 15 dni.
Hkrati pa za enako obdobje preživlja 10 otrok iz ribniške občine, ki jih vodi prof. Franc Mihelič 15-dnevne počitnice v pobrateni Arcevii. Nasta-
ŽENSKE SO HUJŠE
Poravnalni svet pri krajevni skupnosti Ribnica je imel v zadnjem času precej dela. Samo v enem dnevu je imel šest razprav. Ljudje se prepirajo pravzaprav za malenkostne stvari — največkrat za besede, izrečene v jezi, zaradi premalo označenih meja, včasih so vzrok kokoši, ki brskajo po sosedovem dvorišču in podobno. Precej sporov se konča s poravnavo, čeprav je včasih pri poravnavah zelo vroče.
REGULIRATI BISTIRCO
Deževje povzroča, da se Bistrica na nekaterih krajih razliva. Prizadeti so predvsem kmetje, ki imajo travnike med vasema Lipovščica in Sušje. Trava in seno sta onesnažena. Prizadeti kmetje so ponovno prišli na dan z neuresničljivim predlogom: čim-prej naj bi regulirali Bistrico. Zaradi poplav zemlja izgublja vrednost. Zato ljudje na vsakem sestanku zahtevajo regulacijo.
njem so v prostorih tamkajšnega otroškega vrtca.
Italijanski otroci so si oziroma si bodo med letovanjem ogledah baročno cerkev v Novi Štifti, Ribnico, Kočevje, Postojno, Bled, Bohinj, Vogel in še kaj, dvakrat pa se bodo pomerili v nogometu z mladimi Sodra-žani. Razen tega bodo zanje organizirah še razna srečanja.
Izmenjava otrok pomeni nadaljnje tesnejše sodelovanje obeh pobratenih občin, ki sta najprej izmenjali samo uradne delegacije, nato pa prenesli sodelovanje tudi na ostala področja. Tako je na primer maja letos razstavljal v Arcevii Drago Košir, kipar -samouk iz Jelovca pri Sodražici. Njegova razstava, ki ni bila le prvo sodelovanje na kulturnem področju, ampak tudi prvo srečanje izven uradnih občinskih in političnih predstavnikov, je naletela na zelo veliko zanimanje med prebivalstvom Arcevie.
ORTNEŠKI POROČEVALEC
CEVI PRISPELE - V Žlebiču se ob nekdanji železniški postaji grmadijo zvitki plastičnih vodovodnih cevi, ki so namenjene za napeljavo vodovoda v tej vasi. Vaščani pravijo, da bo po njih stekla voda še pred zimo.
PRVI ZEMLJEVID — Turistični delavci predlagajo, naj bi ohranili vsaj ortneški park in v njem postavili spomenik ortneškemu imenitniku Petru Kozleiju, ki je prav v sencah tega parka načrtoval prvi zemljevid Slovenije.
RIBNIŠKI TURIST - Za 5. avgust organizira „Ribniški turist" avtobusni izlet v Kostanjevico, kjer si bomo ogledah kip kmečkega puntarja Gubca in na novo urejeni nekdanji samostan. Od tam bomo potovali preko Brežic in Kumrovca v atomske toplice in si ogledah eno prvih evropskih lekarn v gradu Olimje. Seveda bomo izkoristili obisk tophc tudi za kopanje. Prijave sprejemajo v stari trafiki do 31. julija.
ASFALT - V teh dneh so najprej zakrpah trikrat prekopano cesto v Ortneku, nato pa so precejšen odsek asfaltirane ceste nanovo prelili z asfaltom. To je bilo potrebno, ker občasno krpanje lukenj ni bilo več učinkovito.
Drago Košir, kipar-samouk iz Jelovca pri Sodražici, je bil prvi, kulturni ambasador" v pobrateni Arcevii, kjer je razstavljal maja letos. Zdaj se pohabljanje stikov nadaljuje z izmenjavo otroških kolonij. (Foto: J. Primc)
REŠETO
Kako nadoknaditi zamujeno?
Občina Kočevje je julija sprejela načrt srednjeročnega razvoja, ko je pol obdobja, ki ga zajema načrt, že minilo - Kako med razvite
Občina Kočevje je glede na gospodarsko razvitost do leta 1968 dosegla in tudi presegla slovensko povprečje, nato je začela njena gospodarska in socialna rast naglo usihati, prebivalstvo pa se je začelo močneje izseljevati. Preko 80 odstotkov prebivalstva in gospodarskih zmogljivosti je v Kočevju in bližnji okolici, podeželje pa se naglo prazni. Le 11 odstotkov prebivalcev živi še od kmetijstva in gozdarstva.
Osredni cilj načrta srednjeročnega razvoja občine je, da se po družbenem proizvodu na prebivalca spet povzpne na republiško povprečje, preprečiti pa je treba tudi odseljevanje.
Investirah bodo večji del družbenega proizvoda kot doslej (doslej
21,	96 odstotka, leta 1975 pa 26 odstotkov), tretjino investicij pa bodo morali zagotoviti še izven meja občine. Produktivnost dela bo dosegla 92 odstotkov republiškega povprečja (leta 1970 le 85,8 odstoka). Zaposlenost bo naraščala vsako leto za 2,3 odstotka. V teh petih letih bo občina zaposlila 320 delavcev z visoko, višjo in srednjo izobrazbo ter nad 320 delavcev z visoko kvalifikacijo.
Industrija bo s svojo letno rastjo družbenega proizvoda 10,5 odstotka zaposlila okoli 550 novih delavcev
in porabila skoraj polovico vseh predvidenih investicij v občini. Družbeni proizvod na zaposlenega se bo povečal za 40 odstotkov, osebni dohodki pa za 35 odstotkov. Posebno pomembne naložbe industrije bodo v sodobno tehnologijo, kadre in obratna sredstva. Poudarek mora biti tudi na razvoju lesne industrije, da bi čimveč lesa iz domačih gozdov predelali doma.
Nadoknaditi bo treba zaostajanje na področju turistične dejavnosti, pospešiti razvoj trgovine, kmetijstva, gozdarstva, obrti, servisov. Posebna pozornost velja cestam, ki so tudi osnova za nadaljnji razvoj gospodarstva, posebno turizma.
Seveda je za napredek gospodarstva in občine sploh potrebna še vrsta drugih stvari, kot so združevanje in sodelovanje gospodarskih" organizacij, krepitev samoupravljanja, boljše ceste, sodelovanje s sosednjimi občinami, skrb za zdravo okolje, za čim boljše življenje, rekreacijo in delo ljudi, smotrno gospodarjenje, razvoj podeželja, boljši pogoji za otroško varstvo, mala šola in izobraževanje, boljše zdravstveno varstvo itd.
Dosedanje razprave ob sprejemanju srednjeročnega načrta razvoja občine so med drugim opozorile na nekatera dejstva, ki jih je tudi treba upoštevati. Načrt je bil sprejet šele julija letos, ko je polovica obdobja, ki ga plan zajema, minila. Zato ni čudno, da so nekateri podatki v njem zastareli. Posebno se bo treba
potruditi, da bi vse tisto, kar je načrtovano in bi moralo biti že uresničeno, tudi res naredili. Polovica načrtovanega obdobja je namreč minila, narejenega pa je le malo tistega, kar je bilo načrtovano.
DROBNE IZ KOČEVJA
PRIPRAVLJALNI TEČAJ iz teorije za voznike motornih vozil za izpite v drugem polletju se je pričel. Obiskovalcev je 30. Avto-moto društvo Kočevje nabira kandidate že za prihodnji tečaj.
ADRIA, zabavni park iz Beograda, je zopet v Kočevju. Ostal bo do
20.	avgusta. Je na rezervnem igrišču pri stadionu. Tako je izven mesta in zvečer ne moti občanov. To je zopet velika skušnjava za otroke. Vožnje z avtomobilčki so kratke, pa tudi drage.
TURISTOV, ki bi prebili v Kočevju več dni, je letos manj kot pretekla leta. Prehodnih turistov in izletnikov pa je več. Vse kaže, da bo moral kočevski turizem počakati na novo asfaltirano cesto proti Delnicam in Reki. V Kočevju tudi ni nobenih večjih ah tradicionalnih prireditev, ki bi pritegnile v mesto večje število turistov. OBČAN -MEDVED
občan vprašuje
Šivalnica plastičnih mrež v Osilnici, ki jo je ustanovilo kočevsko podjetje TEKSTILANA‘, je začela obratovati 4. junija. Zaposluje 13 ljudi z obeh bregov Kolpe. Izdelujejo plastične vreče za pakiranje odej. (Foto; Vinko Rakovič)
rmadvad odgovarja
- Zakaj imajo nekateri kočevski mesarji, ki delajo v klavnici, dolge lase, pa ne nosijo pri delu vedno kap ah rut?
- Zato, da se vidi, da so ljudje, ker imajo daljšo dlako.
KOČEVSKE N0UICE
Izmenjava pobratenih otrok
Mladi Ribničani v Italijo, Italijani sem
 _
Med vasmi, ki so v teh dneh dobile asfalt, so tudi Željne pri Kočevju. (Foto: J. Primc)
Presežek samoprispevka za asfalt
V kočevski občini asfaltirajo peste skozi večje vasi - Asfaltira podjetje SLOVENIJA CESTE, pa tudi vaščani pridno pomagajo pri urejanju okolice
ceste - Asfalt na 11,6 km cest
V občini Kočevje že od junija asfaltirajo ceste skozi nekatera naselja na podeželju, asfaltiranje pa bo popolnoma dokončano v avgustu.
Podjetja SLOVENIJA CESTE, ki kot najugodnejši ponudnik dela izvaja, ima v prebivalcih vasi zveste pomočnike. Tako so v Željnah komaj položeni asfalt ljudje varovali ne le s cestnimi zaporami, ampak celo z vilami, rokami in drugače zaustavljali avtomobile, ki so prebili zaporo, ki takrat morda niti ni bila več potrebna. Neka vaščanka je takole pojasnila svojo grožnjo z vilami šoferju:
„Vi čuvate svoje, mi pa svoje!“
Prebivalci vasi, ki dobivajo asfalt, so namreč tudi sami namenili zanj znatne prispevke v denarju in delu, ponekod več, drugod manj, povsod pa so urejali bankine.
V juniju, juliju in avgustu so že oziroma še bodo asfaltirane ceste skozi naselja: Klinja vas, Željne, Šal-ka vas (del), Ceplje, Predgrad, Koprivnik, Stara cerkev, Struge, Boslji-va Loka, Osilnica, Draga, Podpreska, Lazeč, Stari Log in Mozelj.
Skupno bo asfaltiranih 11 km 610 m cest, kar bo veljalo okoli 4,6 milijona dinarjev. Dolžina cest, predvidena za asfaltiranje, ie za oko-
li 1.200 m večja, kot je bila prvotno načrtovana.
Za asfaltiranje cest (regionalnih in občinskih) skozi naselja bo porabljenih okoli 1,630.000 din iz presežka samoprispevka, ki poteče 31. julija letos. Sodijo, da bo ta presežek znašal okoli 2 milijona dinarjev. Od tega bo porabljenih 100.000 din še za preselitev javnega smetišča za mesto Kočevje in 268.575 din za komunalna dela in objekte-na območju krajevne skupnosti Kočevje-mesto. Morebitni nadaljnji presežek samoprispevka pa bo tudi porabljen za kritje stroškov asfaltiranja cest skozi naselja.
Rešitev je v nas samih, v delu
Najti moramo vedno samoupravne rešitve - Kdor kliče državo na pomoč, si kliče hudiča na glavo ali pa bi rad živel na račun drugih
V kočevski občini je v zadnjem obdobju gospodarstvo in gospodarenje pogostejša tema razprav raznih organov in organizacij. Tako v teh dneh razpravljajo o nekaterih podatkih gospodarjenja v letošnjih prvih treh oziroma petih mesecih.
Osnovna ugotovitev je, da ekonomičnost, rentabilnost in produktivnost še naprej padajo, vendar gotovo ne samo zaradi zunanjih vzrokov, ampak tudi po krivdi samih delovnih organizacij.
Cene reprodukcijskemu materialu stalno naraščajo, cene končnih izdelkov pa so večinoma zamrznjene.
Najlaže bi bilo zvišati cene končnih izdelkov, vendar to ne bi vodilo nikamor. Se naprej bo treba iskati notranje rezerve in povečati produktivnost. Marsikaj bi se dalo še privarčevati pri materialu in drugod, hkrati pa zvečati storilnost (bolje delati in uvajati nove delovne naprave in načine dela, pa tudi obstoječe proizvodne amogljivosti bi morah bolje izkoristiti). Večjo produktiv-
Vsi delajo za gasilstvo
Veliko so naredili, zdaj pa nameravajo zgraditi še gasilsko-mladinski dom
nost zavira tudi sedanji nacm nagrajevanja, ker družbeni dogovor ne dopušča, da bi bil delavec plačan nad določenim zneskom, četudi več naredi. V več podjetjih so delavci že sami izračunali, da se jim ne izplača več delati, zato ni čudno, če produktivnost pada.
Likvidnost se je popravila, vendar je še precej terjatev, starih nad 90 dni, kar tudi vpliva na slabše rezultate gospodarjenja. S prodajo imajo težave predvsem podjetja, ki proizvajajo osnovna sredstva. Težko je dobiti tudi nekatere materiale iz uvoza. Že začete investicije podjetja večinoma dokončujejo ah investirajo v manjšem obsegu. Le redka podjetja imajo večje investicije. Delež sredstev za splošne družbene potrebe v dohodku podjetih narašča, akumulativna sposobnost gospodarstva pa hkrati pada. Večina podjetij ima izdelane proizvodne programe, ki pa jih je treba stalno dopolnjevati.
Posebno pozornost zasluži tudi razdrobljenost kočevskega gospodarstva. Razni poizkusi združevanja (komunalno gospodarstvo, gostinstvo) ne dajejo pravih sadov.
Ob vseh teh ugotovitvah velja poudariti, da je izboljšanje gospodarskega stanja odvisno predvsem
od samih delovnih organizacij, ki bodo morale bolje in ceneje proizvajati. Vmešavanje države v urejanje gospodarstva doslej ni prineslo prave rešitve in je tudi v bodoče ne bo. Potrebno je samoupravno ukrepanje, organiziranje in dogovarjanje. Posegi države bi samo oškodovali dobre in delavoljne kolektive ter, koristih tistim, ki slabo, malo in drago proizvajajo. Čimprej se bomo zavedeli, da je rešitev vseh zadev odvisna le od nas samih (samoupravni način), tem bolje bo za nas, za gospodarstvo in za vse.
J. PRIMC
ČISTILNE NAPRAVE
Občinska skupščina Kočevje je ■ na zadnji seji dala garancijsko izjavo I k najetju posojila za gradnjo čistil-1 nih naprav na Rinži, ki ga je najela I KOMUNALA iz Kočevja. Posojilo v I znesku 160.000 din za dobo 15 let I po 2-odstotni obrestni meri je KO-1 MUNALA najela pri občinskem I skladu skupnih rezerv, porabila pa I ga bo za plačilo načrtov in ostale I dokumentacije za čistilne naprave I ,na Rinži. Čistilne naprave so Kočev- I ju res nujno potrebne, saj vedno več I odpadnih voda zastruplja Rinžo' in I življenje v njej, pa tudi kraško pod- I zemlje, kar je sicer nevidno, a zato I še posebno nevarno.
„Prostovoljno gasilsko društvo Mahovnik je bilo ustanovljeno 1968, prej pa smo imeli le gasilsko desetino, ki je sodila k PGD Kočevje,“ je povedal za uvod Dolfe Jakopin, kije 4 leta blagajnik društva, na nedavnem krstu nove gasilske motorke pa je imel govor, v katerem je spregovoril o zgodovini mahovniškega gasilstva.
„Predsednik društva je Jože Burja, tajnik Franc Košorok, poveljnik Andrej Palčič, njegov namestnik pa Ivan Sever. Društvo šteje 49 članov in ima tri desetine. Običajno smo bili na občinskih gasilskih tekmovanjih zadnji, letos pa smo zasedli 7. mesto. Ta uspeh smo dosegli, ker je mlade gasilce redno vadil Ivan Sever.
„V petih letih smo dosegli lep napredek. Zbrali smo denar za ustanovitev društva, z veselicami in prispevki pa še za ostale potrebe. Tako smo kupili 15 uniform, prikolico za prevoz motorke, lani pa smo obnovili gasilski dom in postavili leseno barako za ročno brizgalno. Veliko je
Jrispeval za razvoj društva pokojni ože Kure in seveda tudi vsi občani, saj mlado in staro rado dela za potrebe gasilstva.41
„Zdaj smo dobili še novo motor-ko. Botroval ji je predstavnik LIK.
To podjetje je tu bhzu in mu bomo gotovo priskočili na pomoč, če bo treba, LIK pa pomaga nam.“
„V načrtu imamo še sezidati ga-silsko-mladinski dom, ki bo imel dvorano, sejno sobo in še kaj. Pri nas starejši in mladina dobro sodelujemo. Vsi delamo v vseh organizacijah in se složno prizadevamo za napredek kraja.“
Mesto potrebuje nov most
Zgrajen mora biti najkasneje do 1975
Cestni most, ki povezuje Glavni trg in Kandijo, že dolgo ne ustreza več vse večjemu mestnemu in tranzitnemu prometu. S svojo ozkostjo in nosilnostjo 15 t, ki je za prevoz s težkimi tovornjaki premajhna, pomeni resno prometno oviro, da o nevarnosti, ki so ji izpostavljeni pešci pri prečkanju mostu, sploh ne govorimo. Obenem je to edini objekt, ki povezuje prometne poti z obeh bregov Krke, in čezenj pelje najkrajša pot v Belo Krajino, Karlovac in na novo avto cesto Zagreb -Reka. Vsak dan smo priče zastojem zaradi tega ozkega prometnega grla, nesreče, med njimi pred kratkim celo ena smrtna, pa tudi niso redke.
Ker je most republiškega pomena, so predstavniki republiške cestne
NOV POSLOVNI ČAS
Na seji občinske skupščine Novo mesto so 16. julija sprejeli nov odlok o poslovnem času v tgovini, gostinstvu in obrti. Novi odlok ureja najkrajši poslovni čas za trgovine na drobno, gostinske obrate, družbene in zasebne obrtne delavnice, bencinske črpalke in lekarne. Dejanski čas obratovanja določajo organizacije in zasebniki s samoupravnim sporazumom.	—
Trgovske organizacije bodo morale s samoupravnim sporazumom določiti tudi, katera trgovina z živili bo odprta ob nedeljah in praznikih, kar jev interesu turizma in domačih potrošnikov. Podoben problem je z mehaničnimi delavnicami, ki so ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprte. Z dogovorom med zasebnimi in državnimi delavnicami bodo določili dežurni servis.
Suhokrajinski drobiž
ODSLEJ TUDI IZ VINKOVEGA VRHA v zaselek Skopice s tovornjakom, da ne bodo več ob suši trpeli pomanjkanja vode. Iz Vinkovega vrha so namreč z buldožerjem razširili dosedanjo kolovozno pot in jo na nekaj mestih tlakovali. Delo so opravili krajevna skupnost Žužemberk in člani gospodarstev, ki sta v tem zaselku.
ASFALTIRALI SO PROSTOR na žužemberškem trgu in odbojkarsko igrišče pri šoli. Asfaltiranje so investirah krajevna skupnost, kmetijska zadruga, obrat Iskra, trgovsko podjetje Dolenjka, Dominvest, stroške za asfaltiranje igrišča pa bo plačalo iz rednih dotacij društvo „PARTIZAN".
M. S.
RIBE SO BREZ SKRBI
Občinski skupščini Kočevje in Delnice sta prepovedali ribolov na območju Broda na Kolpi od izliva Kupice v Kolpo do krajevnega kopališča. Namen prepovedi je, da se zaščiti ta del Kolpe, ki je razmeroma bogat s postrvmi in lipami, ter se poveča turistična privlačnost tega območja.
/
KUCEUSKE KOVICE
Mahovniški gasilci so zelo ponosni na obnovljeni gasilski dom, leseni prizidek za shranjevanje stare opreme in seveda na novo motor-ko. Na sliki so vodje mahovniškega PGD z gosti in novo motorko. (Foto: J. Primc)
skupnosti predlagali, naj se na območju Novega mesta zgradi nov most, ki bo imel sprva mestni in tranzitni značaj, kasnejć, ko bodo zgrajeni še drugi potrebni mostovi, pa bo ostal za potrebe mestnega prometa. Soglasno z novomeško občino, ki bo poleg cestnega sklada financirala gradnjo, bodo že letos naročili vso potrebno dokumentacijo, tako da se bo gradnja lahko pričela že prihodnje leto. Most mora biti odprt za promet najkasneje v letu 1975.
Novi most bo postavljen v skladu z urbanističnim načrtom vzdolž sedanjega železniškega mostu.
M. MARKELJ
Taka množica pločevine" na novomeškem cestnem mostu je vsakdanji pojav, posebno še ob času, ko se ljudje vračajo z dela domov. Velikokrat pa se most začepi tudi v popoldanskih urah, ko se težki tovqmjaki prebijajo skozi ozko prometno grlo.
TURISTI V SLEPI ULICI
Kapitelj je gotovo najbolj privlačna zanimivost Novega mesta, zato v tem času ne manjka turistov, tudi motoriziranih, in prav taki se pogosto znajdejo v slepi ulici.
Trubarjeva ulica, ki pelje proti hotelu Metropol, je makadamska od križišča s Hladnikovo naprej, Hladnikova pa je vsa asfaltirana in se konča pri Cesti komandanta Staneta s stopnicami Daje neprijetno presenečen vsak turist, ki misli, da bo prišel v središče mesta po Hladnikovi, ni treba posebej poudarjati, vprašanje pa je, kje je tisti, ki bi moral na začetku Hladnikove postaviti opozorilno tablo, da se le-ta konča z neprevoznimi stopnicami!
ČETRTKOV INTERVJU
Podeželje brez učiteljev?
Vsa družba bi morala skrbeti za izboljšanje življenskih razmer prosvetnih delavcev
Življenjske razmere učiteljev niso nikjer rožnate. Posebno velja to za podeželske kraje naše občine v Suhi krajini in Podgorju, kjer zaenkrat še ni pravih
možnosti za kolikor toliko normalno kulturno življenje. Nič
čudnega ni, da zlasti mladi prosvetni delavci kaj kmalu po namestitvi v teh krajih zapuščajo delovna mesta in iščejo zaposlitve drugje, dostikrat celo zunaj svojega pokUca.
Na vprašanje, kako gledajo krajeyne skupnosti na problem življenjskih razmer učiteljev na podeželju, ki ga je v zadnjem četrtkovem intervjuju zastavil Janez Grašič, je tajnik občinske konference krajevnih skupnosti Ivan Tekstor odgovoril:
„Iz stikov, ki jih imam s krajevnimi skupnostmi ter iz razprav na zasedanjih konference, povzemam, da so krajevne skupnosti resno zavedajo nujnosti reševanja življenjskih pogojev prosvetnih delavcev. Eden izmed pogojev za boljše počutje učitelja je prav gotovo že samo šolski prostor. Občani krajevnih skupnosti so namenili znatna sredstva krajevnega samoprispevka za nabavo šblske opreme, na primer v Mimi peči, Šmarjeti in Škocjanu, ter za gradnjo in dozidavo osnovnošolskih prostorov. Poleg tega se zavzemajo za urejanje šolskih igrišč in dvo-ran.“
Zavzemanje krajevnih skupnosti za zboljšanje komunalnih objektov (vodovod, ceste) je tudi dejavnost, ki skrbi za izboljšanje življenjskih razmer na podeželju. Najhujši problem pa so vsekakor stanovanja za učitelje. O tem je Ivan Tekstor dejal:
„Ker je reševanje stanovanjskega vprašanja eden izmed bistvenih pogojev za uspešno delo učiteljev, menim, da bi bilo
najuspešnejše združevati sredstva, ki jih imajo vse šole iz naslova prispevkov za stanovanjsko gradnjo. Za to pa bi morale vse prosvetne ustanove skleniti družbeni dogovor. Združevanje sredstev bi pomenilo osnovo, na podlagi katere bi morah tudi temeljna izobraževalna skupnost, ustanovitelj šole in delovne organizacije v gospodarstvu priskrbeti določena sredstva za graditev stanovanj. S tem bi bilo omogočeno najemati dolgoročna posojila in mobilizirati sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada.“
Ivan Tekstor
Med razgovorom je Ivan Tekstor posebej poudaril, da izboljšanje življenjskih razmer prosvetnih delavcev na podeželju ne sme biti na skrbi samo krajevnih skupnosti, ampak celotne naše družbe, saj se v šolah vzgajajo kadri, ki bodo potrebni širši družbi, in ne samo družbi v okviru krajevnih skupnosti.
Na koncu je se zastavil vprašanje: „Ker prav gotovo zelo veliko ljudi zanima, kako teče proizvodnja renaultov in kakšne možnosti ima domači kupec za nakup avtomobilov te vrste, naj o tem pove kaj več direktor IMV Jurij Levičnik.“
M. MARKELJ
MENI ANKETAR
Občutljiva stran vsakega potrošnika je gotovo trgovina. To velja tudi obratno, saj se uspešnost ah neuspešnost poslovanja trgovin meri z zadovoljnostjo kupcev. Novo mesto je po statističnih podatkih eno najdražjih mest v republiki, če ne celo v državi, vsaj kar zadeva živila, kako pa so meščani zadovoljni s , trgovino nasploh, bo razvidno iz izjav nekaterih (pripomba: 11 občanov ni hotelo odgovoriti na zastavljeno vprašanje!):
Trgovina
SILVA KIRN, predmetna učiteljica: „Velikokrat ne dobim tistega, kar želim, trgovci pa se izgovarjajo, da niso krivi za to. O cenah ne bom nič rekla, ker se jim enostavno ne da sproti sle-diti.“
VINKO VIDRIH, inž. gozdarstva: „Nisem zadovoljen z založenostjo novomeških trgovin, ki je za moje pojme naravnost porazna. Nič se ne dobi! Poglejte na primer trgovine s tekstilom: niti najmanj ne sledijo modi.“ AMALIJA KOROŠEC, gospodinja: „Živim v okolici Novega mesta, glavne stvari pa kupim v mestu in sem z založenostjo še kar zadovoljna. Ce bi lahko sodila po izjavah mladih iz našega kraja, ki imajo večje želje in potrebe, potem je s trgovino nekaj narobe.“
EVICA SENIČAR, trgovska pomočnica: „Pri nas prodajamo živila, potrošniki so v glavnem zadovoljni, čeprav včasih česa zmanjka. To pa se tako in tako dogaja skoraj po vseh trgovinah. “
MARIJA DOLENC, gospodinja: „Zelenjavo in sadje kupujem na tržnici. Vse je drago, je pa zato sveže. V drugih trgovinah kupujem bolj malo, kar iščem, pa vedno dobim.“
D. RUSTJA
TABOR „SUTJESKA" KONČAN
Pionirji iz tabora „Sutjeska14 so prejšnji teden štiri dni taborih na Rogu, v nedeljo pa so imeli zaključno slovesnost v Šmihelu.
Blizu „Baze 20“ so v .prijetnem hladu roških gozdov priredili spretnostna tekmovanja. Streljali so z zračno puško, metali ročno bombo, ob večerih pa so imeli kulturni spored ob tabornem ognju. Zadnji dan je zbranim govoril general Miha Butara. Med gosti so bili tudi predsednik ZMS Milojko Vidmar, predsednik občine Novo mesto Avgust Av-bar in drugi predstavniki družbeno-pohtičnega življenja.
Zaključna slovesnost v nedeljo je minila v prijetnem vzdušju. Pionirji se bojo gotovo še dolgo spominjali dni, ki so jih preživeli na Dolenjskem.
Novomeška kronika
KJE SO LUČI? - Podhod za pešce ob Cesti komandanta Staneta je že ves čas, kar je zgrajen, to se pravi tri leta, brez razsvetljave. Iz stropa in sten sicer gledajo žice električne napeljave, toda drugo je očitno še v - trgovini.
PAPIRNICA! - Papirnica Mladinske knjige, edina v mestu, kljub temu da nudi navadnim potrošnikom in turistom vse, od spominkov do pip, porcelana itd., včasih ne ustreza namenu, saj ni mogoče dobiti določenih vrst papirja in pisalnega pribora.
TURISTIČNI KAŽIPOT - Na sproti lekarne je Planinsko društvo iz Novega mesta pred kratkim zamenjalo turistični kažipot — tablo, na kateri je v obhki zemljevida označena Trdinova turistično-planinska pot.
TRŽNICA - Tržnica je bila v petek dobro obiskana, cene pa v poprečju kot prejšnji teden. Fižol je bil po 7 - 10 din kilogram, kumare po 4, solata po 8, zelje po 5, krompir po 4, rdeča pesa po 8, čebula po 5 in paradižnik po 6 din kilogram. Tudi cene sadja se niso spremenile: jabolka so bila po 5 — 6 din, hruške po 7, borovnice po 10 in breskve po 10 din kilogram. Jurčkov spet ni bilo, kilogram lisičk pa je stal 8 din.
ROJSTVA - Rodile so: Marta Jadrič iz Ulice like Vaštetove 17 -Nado, Slobodanka Koželj z Ljubljanske ceste 20 - Vesno in Anica Mikec iz Adamičeve 3 - dečka.
SMRTI - Umrla sta: Marko Bar-tolj, star 17 let, delavec iz Ločne 44, in Kristina Oblak, stara 76 let, upokojenka z Glavnega trga 31.
- Ena gospa je rekla, da se bo naučila kar plavati, saj pešci tudi na konzolnem mostu niso več varni, ker po njem dirkajo stari in mladi pijani kolesarji in mopedisti.
Dne 5. in 6. avgusta 1973
bo licitacija pri carinarnici Ljubljana
Carinarnica Ljubljana bo dne 5. in 6. avgusta 1973 prodajala na javni dražbi potniške avtomobile in ostalo blago.
Avtomobile v nedeljo, 5. avgusta 1973, v prostorih šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure naprej, ostalo blago pa v ponedeljek dne 6. avgusta 1973 od 8. ure naprej v prostorih carinarnice Ljubljana soba 13/11, Šmartinska 1 52 a.
Ogled avtomobilov in ostalega blaga (vhod z Letališke ceste), in vplačilo kavcij bo možno samo v soboto, 4. avgusta 1973, od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Carinarnici Ljubljana, hala D.
AVTOMOBILI	Začetna	cena din
l.o.	a. AUDI 100 IS, letnik 1972, zaleten	30.000
2. o. a. MERCEDES 200 D, letnik 1965, nevozen	20.000
3. o. a. MfeRCEDES 220 D, letnik 1969, reg. motoija	20.000
4. o. a. FORD CAPRI 1500 L, letnik 1970, nevozen	18.000
5. o. a. MERCEDES 250, letnik 1972, reg. motorja	15.000
6. o. a. VW 1200 letnik 1967, nevozen '	15.000
7. o. a. FIAT 1500 letnik 1970, nevozen	.	14.000
8. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1965, nevozen	13.000
9. o. a. OPEL DIPLOMAT, letnik 1965, nevozen	11.000
10.	o. a. VW 1200, letnik 1964, nevozen	10.500
1	l.o.a. VW 41 1 L, letnik 1970, zaleten	10.000
12. os. a. PEUGEOT 404, letnik 1966, nevozen	10.000
13. os. a. RENAULT 16 TS, letnik 1971, zaleten	10.000
14. o. a. FIAT 850 SPECIAL, letnik 1969, zaleten	10.000
15. o. a. FORDTAUNUS 17 M, letnik 1967, zaleten	9.000
16. o. a. VW 1300 letnik 1965, nevozen	9.000
17. o. a. FORDTAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten	8.000
18. o. a. FIAT 1 24, letnik 1968, zaleten	' 8.000
19. o. a. RENAULT 16, letnik 1967, zaleten	8.000
20. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen	8.000
21. o. a. VW 1200, letnik	1965, nevozen	7.500
22. o. a. OPEL KADETT	1)00, letnik 1967, zaleten	7.000
23. o. a. OPEL REKORD	CARA VAN, letnik 1968, zaleten 7.000
24.0. a. OPEL REKORD	1900 letnik 1968, zaleten	7.000
25. o. a. VW 412 LE, letnik 1972, zaleten	7.000
26. o. a. VW COMB1 BUS, letnik 1966, nevozen	7.000
27. o. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1967 reg. motorja 6.500
28. o. a. OPEL KADETT, letnik 1966, zaleten	6.000
29. o. a. VW 1300, letnik 1966, zaleten	6.000
30. o. a. FIAT 850, letnik 1969, zaleten	6.000
31. o. a. FIAT 850, letnik 1967, nevozen	6.000
32. o. a. OPEL KADETT 1100, letnik 1966, zaleten	5.000
33. o. a. OPEL REKORD L, letnik 1965, nevozen	5.000
34. o. a. RENAULT 4 L, letnik 1965, zaleten	5.000
35. o. a. OPEL REKORD, letnik 1968, zaleten	5.000
36. o. a. FORDTAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten	5.000
37. o. a. VW 1600 TL, letnik 1967 zaleten	5.000
38. o. a. RENAULT 10, letnik 1968, zaleten	5.000
39. o. a. OPEL KADETT COUPE, letnik 1967, zaleten	5.000
40. o. a. NSU PRINZ 1200 C, letnik 1970, zaleten	5.000
41. o. a. MERCEDES 180 D, letnik i962, zaleten	5.000
42.0. a. FIAT 850 ŠPORT COUPE, letnik 1970, nekompl. 5.000
43. o. a. FIAT 1500, letnik 1965, nevozen	4.500
44. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen	4.000
45. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965zaleten	4.000
46. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten	4.000
47. o. a. VW 1 200, letnilc 1965, nekompleten	4.000
48. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen	4.000
49. o. a. VW 1200, letnik 1965, nevozen	4.000
50. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten	4.000
51. o. a. V\V 1200, letnik 1962, nevozen	4.000
52. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1963, zaleten	3.500
53. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen	3.500
54. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, zaleten	3.000
55. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1961, nevozen 3.000
56. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen	3.000
57. o. a. MERCEDES 220 S, letnik 1962, nevozen	3.000
58. o. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1965, nevozen	3.000
59. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, nevozen	3.000
60. o. a. FIAT 1100 D, letnik 1965, zaleten	3.000
61. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen	3.000
62. o. a. CITROEN DS 19, letnik 1965, zaleten	3.000
63. o. a. FIAT 1100 D, letnik 1968, zaleten	2.500
64. o. a. OPEL KADETT, letnik 1964, nevozen	2.500
65. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, nevozen	2.000
66. o. a. MERCEDES 220 SB, letnik 1962, zaleten	2.000
67. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen	2.000
68. o. a. CITROEN DS 21, letnik 1968, reg. motoija	2.000
69. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, zaleten	2.000
70. o. a. MERCEDES 190, letnik 1962, zaleten	2.000
71.0. a. VW 1600 VARIANT S, letnik 1965, zaleten	2.000
72. o. a. OPEL jCADETT, letnik 1966, zaleten	2.000
73. o. a. FIAT 125 SPECIAL, letnik 1971, reg. motorja	1.500
74. o. a. VW 1200, letnik 1960, zaleten	1.500
75. o. a. VW 1200, letnik 1959, nevozen •	1.500
76. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1959, nevozen 1.500
77. o. a. OPEL REKORD, letnik 1972, reg. motoija	1.000
78. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, zaleten	1.000
79.0. a. OPEL REKORD, letnik 1964, reg. motorja	1.000
80. o. a. FIAT 850, letnik 1968, reg. motorja	1.000
81.0. a. FIAT 600, letnik 1961, zaleten	1.000 82^o. a. FORDTAUNUS 12 M, letnik 1967, reg. motorja 1.000
83. o. a. DKW 1000 S letnik 1962, nevozen	1.000
84. o.a. OPEL KADETT letnik 1964, zaleten	800
85. o. a. STANDARD 1100 letnik 1957, nevozen	500
86. o. a. FORD CAPRI 1700 GT, letnik 1969 brez reg.	500
87. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, reg. motorja	500
88. o. a. OPEL KADETT, letnik 1963, brez motorja reg. kar. 600
PONOVNO NA LICITACIJI:
89. o. a. FIAT 1300 letnik 1969, nevozen	17.000
90. t. a. MERCEDES 319, nosil. 1500 kg, 1.1964, nevozen 15.000
91. o. a. VW BUS, letnik 1963, nevozen	12.000
92. o. a. FORDTAUNUS 17 Ki 2000 S, letnik 1968, zaleten 9.000
93. o. a. FORD TAUNUS 17 M letnik 1967, zaleten	8.000
94. o. a. OPEL KADETT COUPE letnik 1969, zaleten	7.000
95. o. a. LANCIA APPIA GT, letnik 1965, zaleten	4.000
96. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen	6.000
97. o. a. FIAT 850, letnik 1967, zaleten	6.000
98. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten	5.000
99. o. a. MERCEDES 190, letnik 1960, nevozen	5.000
00. o. a. OPEL KADETT, letnik 1965, zaleten	5.000
01.0.a. OPEL REKORD,letnik 1862, nevozen	5.000
02. karoserija za o. a. RENAULT 8, letnik 1973	3.500
03. o. a. OPEL KADETT letnik 1965, nevozen	3.500
04. o. a. avto PEUGEOT 403, letnik 1961, nevozen	3.500
05. o. a. VW 1500 letnik 1963, zaleten	3.000
06. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten	3.000
07. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen	2.000
08. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1959, zaleten 1.400
09. o. a. DKW 306, letnik 1959, nevozen	600
10. o. a. FIAT 1100 letnik 1963, reg. motorja	500
11. o. a. FIAT 1100 letnik 1963, reg. motorja	500
12. o. a. FIAT 1100 letnik 1963, reg. motorja	500
13.0.a. FIAT 1500, letnik 1960, reg. motorja	500
14. o. a. ALFA ROMEO GIULIA, letnik 1962, reg. motorja 500
15. o. a. ALFA ROMEO GIULIA, letnik 1962, reg. motorja 500
16. o. a. FIAT 1100 letnik 1958, reg. motorja	500
17. o. a. FIAT 1100 letnik 1960, reg. motorja	500
18.0. a. FIAT 1100 letnik 1958,reg. motorja	500
19. o. a. FIAT 1100 letnik 1958, reg. motorja	500
20. o. a. OPEL CONSUL, letnik 1962, reg. motorja	500
21. o. a.FORD CONSUL, letnik 1962, reg. motorja	"	500
22. o. a. FIAT 1100 letnik 1963, reg. motorja	500
23. o. a. FIAT 1100 letnik 1965, reg. motorja	500
24. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963 brez registracije 300
25. o. a. 6.300 kg rabljenih avtomobil, delov	15.000 n ostalo blago (motorji za avtomobile, motorna kolesa in drugo).
Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana.
Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, ki so določeni za ogled blaga t. j. v soboto, 4. avgusta 1973 vplačati 10 % kavcijo od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svojega podjetja.
Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago znaša 500 din.
Vsak kupec avtomobila, oziroma motorja nosi stroške event. vtisnjenja šifrskih številk motorja ali karoserije.
Po dvigu blaga iz carinskega skladišča, carinarnica Ljubljana ne bo priznavala nobenih reklamacij v pogledu kvalitete in kvantitete blaga.
V	nedeljo, 5. avgusta 1973, ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v soboto., 4. avgusta 1973.
Vse informacije o javni dražbi lahko dobite na telefon štev. 316-588 od 30. julija 1973 dalje.
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
VABIMO NOVE
SODELAVCE!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
— komisija za kadre in splošne zadeve objavlja prosta delovna mesta: ZA OSREDNJO ENOTO V NOVEM MESTU: REFERENTA za strojno knjiženje v računovodstvu z dokončano administrativno šolo in dvema letoma prakse. Prednost imajo kandidati z opravljenim izpitom za strojno knjiženje na knjižnem stroju ASCOTA; REFERENTA v plačilnem prometu s srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in dvema letoma prakse; REFERENTA v kreditnem oddelku za devizne posle s srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in dvema letoma prakse; REFERENTA blagajnika s srednješolsko izobrazbo in dvema letoma prakse; KVALIFICIRANO KUHARICO z dvema letoma prakse; TELEFONISTA z nepopolno srednješolsko izobrazbo in dvema letoma delovne dobe; DVA PRIPRAVNIKA s končano ekonomsko srednjo šolo. ZA EKSPOZITURO V METLIKI: DVA REFERENTA s srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in dvema letoma prakse. Na razpolago je eno družinsko dvosobno stanovanje v Metliki. Rok objave velja do zasedbe delovnih mest. Za vsa objavljena delovna mesta, razen pripravnikov traja poskusna doba dva meseca. Interesenti naj pošljejo pismene prijave s kratkim življenjepisom in navedbo strokovne izobrazbe Komisiji za kadre in splošne zadeve pri DBH Novo mesto
ZA PRODAJALKE!
Mercator
Veletrgovina Mercator, TOZD HRANA, Ljubljana, Tržaška 37/b. sprejeme za svoje prodajalne v Ljubljani ŠEST UČENK ŽIVILSKE STROKE. Kandidatke, ki so uspešno končale osemletko, naj se čimprej osebno zglase na upravi podjetja v Ljubljani, Tržaška 37/b.
p PRIVOŠČITE Sl |P* TO ZADOVOLJSTVO!
UMI
a.ifiJOo
KUHARICE
Osnovna šola Cerklje ob Krki sprejme v delovno razmerje kvalificirano kuharico. Rok prijave: 8 dni po objavi. Stanovanja ni.
OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ PRODA
DROBILEC ZA KAMEN — izklicna cena je 6.500.— din
Obvezen je 10 odst. polog izklicne cene; zasebniki ga morajo položiti v gotovini, udeleženci iz družbenega sektorja pa lahko položijo ček.
V	izklicni ceni ni zajet prometni davek.
Licitacija bo dne 30. julija 1973 v upravnih prostorih podjetja ob 10. uri za družbeni sektor in ob 11. uri za zasebnike.
DELO NA ZELEZNICI!
PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO sprejme takoj v redno delovno razmerje več delavcev za KRETNIKE, ZAVIRAČE in PREMIKAČE NA POSTAJAH
OD METLIKE DO LJUBLJANE,
OD SEVNICE DO TREBNJEGA NA DOL.,
OD GROSUPLJEGA DO KOČEVJA
Pogoji: starost od 18 do 35 let, po možnosti vojaščine prost. Prošnje sprejema
PROMETNA SEKCIJA Novo mesto.
Kolodvorska 1, 68001 NOVO MESTO
ISKRA želi priučiti in zaposliti VEČJE ŠTEVILO DELAVK
ISKRA tovarna električnih aparatov LJUBLJANA
sprejme na delo v obratu Predstruge, Videm — Dobrepolje VEČJE ŠTEVILO DELAVK za priučena dela v elektro stroki
Delo je organizirano v dveh izmenah.
Sprejete kandidate bodo morale uspešno opraviti dvomesečno poskusno delo.
Prednost pri sprejemu bodo imele kandidatke s končanimi 8 ali 7 razredi osemletke, stare 15 do 25 let.
Prošnje pošljite na naslov: ISKRA, tovarna električnih aparatov, Ljubljana, Savska cesta 3, do 31. 7. 1973.
iskra;
popusta
do 31. avgusta
kredit do 10000 din
Iskra Panorama Aries črno-beli televizor
* •
Iskra Panorama 73 barvni televizor
Iskrine televizorje Panorama dobite v trgovinah z elektrotehničnimi izdelki in v Iskrinih prodajalnah — v Ljubljani, Mariboru in Izoli
Razpisna komisija za imenovanje direktorja SIGMAT BRESTANICA
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Za kandidate, ki se bodo prijavili na razpis, veljajo poleg I splošnih pogojev še naslednji:
a. strojna fakulteta II. stopnje z najmanj 2 letoma prakse na vodilnem mestu;
b. višja tehnična šola z najmanj. 4 leti prakse na vodilnem mestu;
c. srednja tehnična šola z najmanj 6 leti prakse na vodilnem mestu.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: SIGMAT Brestanica, „Razpis direktorja".
M
nama
TRGOVSKO PODJETJE „NAMA" LJUBLJANA,
Tomšičeva 2,
objavlja prosto delovno mesto
SNAŽILKE
ZA BLAGOVNICO V KOČEVJU
Pogoj: najmanj 6. razredov osnovne šole.
Delo za nedoločen čas, poskusno delo en mesec.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi.
aOn.,^/
f
Vsak, ki do 31.7. kupi zmrzovalno skrinjo Gorenje in že ima enega od večjih gospodinjskih strojev Gorenje, prejme kot nagrado mesoreznico Gorenje.
JUeOTEHNIKA
Mercator
OBIŠČITE BLAGOVNICO
V TREBNJEM!
r
V oddelkih TEKSTIL, POHIŠTVO, TEHNIČNO BLAGO IN ŽELEZNINA nudimo veliko izbiro vsakovrstnega blaga.
Zlasti opozarjamo na izbiro gradbenega materiala, saj' imamo prav vse, kar potrebujeteza gradnjo hiše. Blagovnica je odprta od 7. do 12. in od 14. do 17. ure.
TOZD GRADIŠČE TREBNJE
TEDENSI^kic
R
Petek, 27. julija - Gorazd Sobota, 28. julija - Nevenka Nedelja, 29. julija - Marta Ponedeljek, 30. julija - Maksim Torek, 31. julija - Ignac Sreda, 1. avgusta - Peter Četrtek, 2. avgusta - Alfonz
BRESTANICA: 28. in 29. 7. ameriški barvni film „Cena oblasti11. BREŽICE:27. in 28. 7. ameriški barvni film„Amerikanec v Evropi,, 29. in 30. 7. španskb-italijanski barvni fi-lm„Topovi za Kordobo.”31. 7. in 1.8
ameriški barvini film „Krvava mati”
ČRNOMELJ:	1.	8.	francoski
barvni film „Malo, mnogo, strastno11.
KOSTANJEVICA:	28.	7.
italijanski barvni film „Dolarski dež“. 1. 8. ameriški barvni film „Dnevnik jezne gospodinje".
MIRNA: 28. in 29. 7. „Človek z zahoda11.
NOVO MESTO: 30. in 31. 7. nemški barvni film „Življenje v dvoje11. 1. in 2. 8. italijanski barvni film „Nevidni sovražnik11.
RIBNICA:	28. in 29.	7.
francoski barvni film „Osamljena volkulja11.
ŠENTJERNEJ: 28. in 29. 7. „Diabolik11.
TREBNJE: 28. in 29. 7. ameriški barvni kavbojski film „Mož z imenom konj11.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM v uk vajenca za parketno plastiko. Vinko Novak, Podturn 3, Dol. Toplice.
IŠČEMO GOSPODINJO za manjšo družino v Ljubljani. Nudimo sobo s kopalnico. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Slavka Bučar, Irča vas 75, Novo mesto.
DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši in lepa vajeniška nagrada. Pogoj je, da ima 6 razredov osnovne šole, da je priden in pošten. Ivan Rober, dimnikarski mojster, Ribnica na Dol.
SPLOŠNA BOLNICA NOVO MESTO sprejme več delavk za dela na oddelkih in v pralnici. Podrobne informacije dobite v personalni službi uprave bolnice.
SLUŽBO IŠČE
S 1. SEPTEMBROM sprejmem otro-' ka v varstvo. Naslov v upravi lista (2002/73).
KVALIFICIRANA natakarica s triletno prakso išče službo v trgovini ali gostilni. Ponudbe pošljite pod: „PROSTA NEDELJA11.
STANOVANJA
ODDAM veliko nedograjeno sobo v novi hiši s sončno lego na Griču. Marija Iljaž, Sotelsko 29, 68270 Krško.
MLADA ZAKONCA - študenta, redno zaposlena, nujno potrebujeta sobo v Novem mestu. Ponudbe pod: „REDNA PLAČNIKA14.
ODDAM opremljeno sobo in garažo. Mirana Jarca 36, Novo mesto.
MLADOPOROČENCA brez otrok nujno potrebujeta opremljeno sobo s kopalnico ah souporabo kopalnice v Novem mestu. Ponudbe pod: „BREZ PREDPLAČILA11.
ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (1882/73)-
Motorna vozila
PRODAM malo rabljen traktor Fer-guson 35 s priključki. Franc Žerjav, Curnovec 22, Sromlje pri Brežicah.
PRODAM ali zamenjam za osebni avto registriran^poltovorni kombi, letnik 1964. Naslov v upravi lista (2009/73).
ZASTAVO 750, letnik 1972, prodam za 19.500 din. Informacije in ogled v četrtek in petek med 16. in 18. uro pri: Dimitrič, Glavni trg 9, Novo mesto.
PO UGODNI CENI PRODAM NSU 1000, letnik 1971. Jankovič, Jerebova 20, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, starejši tip, in nov kompletni magnetofon-traznzistor, po zelo ugodni ceni. Oglasite se pri Kotarju, Brod 17, Novo mesto.
PRODAM rabljen fiat 750. Cena po dogovoru. Franc Blažetič, Uršna sela 80.
PRODAM FIAT 850, letnik 1971, dobro ohranjen. Može, Dvor pri Žužemberku.
PRODAM dobro ohranjen avto Škoda MB 1100 delux. Tone Koncilja, Straža, blok 86, telefon 84-556.
PRODAM moped T 12 v dobrem stanju. Bon, Zagrebška 6 a, Novo mesto.
POCENI PRODAM zastavo 750 z radioaparatom. Avgust Pavšelj, Družinska vas 41, Šmarješke Toplice.
V NOVEM MESTU prodam takoj po ugodni ceni in v dobrem stanju fiat 850, letnik 1969. Naslov
PRIBLIŽNO 1500 metrov nove ceste vam na ugodnem terenu izkopljem v treh dneh. Opravljam tudi druge buldežerske izkope. Pišite na naslov: KGM, Mali Cirnik 3, 68232 Šentrupert na Dol.
POROČNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
asi
ojci- ^
v upravi lista (1881/73). PRODAM fiat 600 D. Jakelj, Ragov-ska 30, Novo mesto.
PRODAM
MALO MLATILNICO malo rabljeno, prodam. Alojz Jarc, Ivanja vas 8, 68216 Mirna peč.
POCENI PRODAM opremo za dnevno sobo. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Slakova 2 a, stanovanje 8, Novo mesto.
PRODAM spalnico z vložki, kopalno kad (1,20 m), kombinirano peč in umivalnik. Naslov v upravi Usta (2005/73).
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na štiri plošče znamke Gorenje poceni prodam. Kovačič, Nad mlini 55, Novo mesto.
PUNTE za gradnjo hiše poceni prodam. Kovačič, Nad mlini 55, Novo mesto.
UGODNO prodam rabljeno spalnico. Jožica Sajevic, Majde Sile 7, Novo mesto.
PO UGODNI dimenzije 7, 9,10, 12. Košiček, Žužemberk 89. dimenzije 7, 9, 10, 12. Košiček, Žužemberk 89.
PRODAM pet dobro ohranjenih avtomobilskih gum 155-13 ali zamenjam za drva. Cejan, Zagrebška 6, Novo mesto.
PRODAM dve postelji svetle barve po ugodni ceni. Fani Peršina, Volčičeva 13, Novo mesto.
PRODAM kuhinjsko kredenco. Zupan, Valantičevo 6, Novo mesto.
KUPIM kombi WV ali FORD. Bedet Bugari, Šolska 6, Novo mesto. KUPIM (tudi pokvarjeno) stensko zaprto uro na tri uleži. Naslov v upravi lista (1902/73).
POSEST
HIŠO NA MIRNI, zgrajeno do prve plošče, z vso dokumentacijo prodam. Informacije pri Ivanu Smoliču, Mirna 46.
PRODAM manjše posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, lahko tudi posamezno, na Kamnem potoku pri Trebnjem. Poizve se pri Milki Novak, Trebnje 18.
PRODAM vinograd in sadovnjak s pridelkom, zidanico (vikend) z inventarjem ter tisoč litrov vina. Naslov v upravi Usta (1904/73).
PRODAM zidanico s stanovanjem v Kotu in 15 arov novega vinograda v zelo dobrem stanju ter nekaj njive. Dostopno z osebnimi avtomobili. Jože Ogulin, Vrčice 8, Semič.
PRODAM 42 arov sadovnjaka v Leskovcu, predvidenega za gradbene parcele, obdanega s smrekami. Cena ugodna. Marija Iljaž, Sotelsko 29, 68270 Krško.
PRODAM enostanovanjsko hišo z vrtom v Mokronogu. Ogled: Mokronog 42.
V NOVEM MESTU prodam hišo, garažo in vrt. Naslov v upravi lista (2022/73).
RAZNO
Dragima sestrama REZKI MATOH iz Paderšičeve 22 in ANICI ŠENICA iz Kristanove pošiljajo iskrene čestitke za njun praznik, ostalim pa lep pozdrav vsi njuni iz Podturna. Čestitki se pridružuje tudi prijateljica Karolina z družino.
Kolegici Anici Bradač iz Maribora iskrene čestitke za dvojni praznik. Milena.
ANICI REPAR iz Podhoste pri Dolenjskih Toplicah iskreno čestitajo za njen praznik in ji žele mnogo lepega ter izpolnitev vseh skritih želja vsi njeni sorodniki in prijatelji. Stari ata in mama želita, da bi bila vedno tako pridna. Slavico in Jožico pa lepo pozdravljamo.
Iskreno se zahvaljujem porodni-ško-ginekološkemu oddelku bolnice Novo mesto za pozornost in lepo darilo ob odhodu v pokoj, MILENA.
Podpisani Jože Šterbenc iz Srednjih Radenc št. 1 preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel o Mihaeli Kranjac iz Srednjih Radenc št. 2. Žaljive besede sem izrekel v razbuijenosti.
Barbara Škedelj, Ratež 13, Brusnice, opominjam Faniko Hrovat, Ratež 1, Brusnice, naj preneha z lažnivimi govoricami in prekliče trditev, da jo napadam. V resnici je namreč ona mene na mojem domu grdo napadla z raznimi psovkami.
Nudim vam vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne, naročila sprejema BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO.
DIJAKI, SREDNJEŠOLCI! Angleški, francoski, slovenski jezik, kemijo, biologijo inštruiram od 8. do 14. ure. Mrzlikar, Žužemberk 26.
MAMICE! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetar-stvu ARMIČ, TRŽAŠKA 52, LJUBLJANA.
vse
od temeljev
do strehe
^SLOVENIJALES
LJUBLJANA
VAM NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH:
VIZM AR JE, PLEMLJEVA 68
GOSP RAZSTAVIŠČE g HALA D
DOMŽALE f A. SKOKA 20
ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO;
OKNA, VRATA. LADIJSKI POD-OPAŽE,
PARKET;
KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO
PEČI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI;
INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: VIŽMARJE: 51-566^
GOSP. RAZSTAVIŠČE: 312-598 DOMŽALE: 72-397
OBIŠČITE NAS!
ARHITEKT išče primeren prostor za atelje v Novem mestu, po možnosti v centru. V poštev pridejo tudi večji podstrešni prostori ipd. Ponudbe pošljite na upravo lista.
-Kje je obratovodja, da mu povem, kako poležavate na delovnem mestu:
-Tukaj!
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega sina in brata
MARKA BARTOLA
iz Ločne pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter podarili vence in cvetje.
Posebno pa se zahvaljujemo požrtvovalnim sosedom, podjetju „Novograd41, Tovarni zdravil Krka, tovarni Novoles, župniku, godbenikom, pevcem in govornikom.
Hvala vsem, ki ste nam pomagali in bili blizu ob boleči izgubi.
Žalujoči: mama, ata, brat, sestra ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki ste s cvetjem in spremstvom na poslednji poti počastili spomin našega predragega ata
JOŽETA STIPANIČA, p d, FRANCINOVEGA
iz Kloštra 5,
Gradac v Beli krajini
se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo požrtvovalnim sosedom za vsestransko pomoč in sočustvovanje ter za lepo slovo ZB Gradac Zahvaljujemo se vsem, ki so se poklonili pokojnikovemu spominu ter ga počastili s številnim cvetjem in ga spremili na njegovo zadnjo pot.
Globoko žalujoči: žena Malka, sinovi in hčere z družinami ter drugo sorodstvo Klošter, 20. julija 1973.
ZAHVALA
Ob težki in boleči izgubi dragega moža in očeta
IVANA UDOVČA
iz Korit pri Dobrniču
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, Lovski družini in Gasilskemu društvu iz Dobrniča, godbenikom iz Trebnjega, kolektivu tovarne zdravil Krka, kaplanu za obred in tovarišu Jeriču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Mici, hčerki: Marinka z družino in Vil-
ma
— S te strani srce še kar dobro slišim.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din 7 Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriših dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani Usta 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
' VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 600, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored ob 4.30 do 100
PETEK, 27. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja. 9.20 Glasba vam pripoveduje. 10.20 Po Talijinih poteh 11.00 Poročila - Turistični iijpotki za naše goste iz tujine. H.20 Z nami doma in na poti. U.30 Kmetijski nasveti - Alojz Senegačnik:	Posebnosti novega
zakona o dedovanju kmetijskih 12.40 Z domačimi 13.30 Priporočajo 14.30 Naši poslušalci in pozdravaljajo. 15.30
za turiste. 16.00 18.15 „Signali4
zemljišč, ansambli, vam ...
Čestitajo Napotki ..Vrtiljak4
propagandna oddaja. 19.00 Lahko noč, otroci!. 19.15 Minute z ansamblom Valterja Skoka. 20.00 .,Naj narodi	pojo“.	20.30
vTop-pops 13“. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Resede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 28. JULIJA:	8.10
'-lasbena matineja. 10.20 Kličemi stovišče. 11.00 Poročila -'uristični napotki za naše goste iz ujine. 12.30 Kmetijski nasveti ->r. Tatjana Stupica: Obdelovanje al z rotovatorji ah frezami. 12.40 -ez travnike	zelene.	13.30
’tiporočajo vam...	14.10 S
Pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak". 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa	Kovačiča.	20.00
Radijski radar.	21.00	Zabavna
fadijska igra - Paolo Levi: „Metode inšpektorja Righija“. 22.20 Oddaja Za aaše izseljence.
! NEDELJA, 29. JULIJA: 4.30 -8.0p Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Karl Heinz Gies: »T^žko je spoznati prave junake“. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši... Največje itke so bile v Bosni in Hercegovini, r na Hrvaškem. 10.25 Pesmi boja dela. 10.45	-	13.00 Naši
♦oiušalci čestitajo in pozdravljajo - J vmes ob 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna - J. Kerr: Shujševalne, kure. 15.05 Popularne operne melodije. 16.00 Radijska igra - Palantus:	„Hvalisovi
vojgčak“. 19.00 Lahko noč, otroci! 20j00 V nedeljo zvečer. 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
PONEDELJEK, 30. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila Turistični napotki za naše goste iz “*j(nev 12.30 Kmetijski nasveti -r. Jože Forčej:	Rast	telic in
fjifcova zrelost za osemenitev. 12.40 domače. 13.30 Priporočajo vam. • •	14.30 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak". 17.10 Zveneča imena 19.00 Lahko noč, otroci! 19.1: Minute z Dobrimi znanci. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Zaplešite z nami.
TOREK, 31. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja. 9.20 S pesmico v počitniški dan. 10.15 Poletna potepanja. 11.00 Poročila — ; ristični napotki za naše goste iz ume. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Žarko Vozelj: Ultracid, uspešno
sredstvo za zatiranje rastlinskih škodljivcev.	12.40 Slovenske
narodne pojo: Mešani zbor Svoboda Domžale p.v. Antona Juvana ter Vaški kvintet. 13.30 Priporočajo vam .. .14.10	Ali jih poznate?
(izbor sklad za mladino). 14.40 „Na poti s kitaro". 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Popoldanski popularni koncert.
18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka. 20.30 Radijska igra - Ivan Tavčar: Grajski pisar. 22.15	Od popevke do popevke.
SREDA, 1. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v avgustu. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ...	14.30 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 17.10 Operni koncert. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22.15 Revija popevk.
Četrtek, 2. avgusta: 8.10
Glasbena matineja. 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Ivan Kuder: Nasveti za pitanje bikov na težo 500 do 600 kg. 12.40 Slovenske narodne pesmi v priredbah. 13.30 Priporočajo vam .. . 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
22.15 Za ljubitelje jazza.
RA0I0
BREŽICE
Četrtek, 26. julija: 16.00 -
16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15 -16.30 Aktualnost tedna, Novo v knjižnici, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame ter filmski
pregled. 17.00 - 18.00 Glasbena oddaja Izbrali ste sami.
SOBOTA, 28. JULIJA: 14.00 -
17.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. 17.00	-	17.15
Kuhajte z mano. 17.15 - 18.00 Jugo ton vam predstavlja, Za naše najmlajše, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam.
NEDELJA, 29. JULIJA: 10.30 Domače zanimivosti - Združevanje kmetov v okviru Slovenija vina (po razpravi kooperantov na Bizeljskem) - Za naše kmetovalce: Jože Vovk -O proizvodnji jagodičevja — Poročilo s seje skupščine občine Krško — obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00 -
16.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
RADIO
SEVNICA
Nedelja, 29. JULIJA:	10.30
Reklame in oglasi - 10.50 Po domače - 11.05 Obiskali smo vzorno kmetijo Jožeta Štorbeja -11.15 Zabavna glasba, z uganko -11.40 Nedeljski intervju - 12.00 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila -
12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev —	14.30 Zaključek programa.
Sreda, 1. AVGUSTA:	16.00
Poročila - 16.10 Reklame in oglasi — 16.30 Po domače 16.45 Minka Galetova: Šolske počitnice - 16.55 Iz diskoteke naših poslušalcev — 17.25 Kotoček za šoferje - Martin Češenj: Zakaj vzvratno ogledalo? — 17.35 Mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo -	18.00 Zaključek
programa.
Sobota, 4. AVGUSTA: 1^.00 Sobotni vrtiljak - 16.15 Pet minut za.. . - 16.20 EPP I. del - 16.30 Poročila - 16.35 EPP II. del -
16.45 Mini anketa -	17.00 'Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo.
SMMM ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■
MMIMMBMMMMMMMMB
+l Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: ivan Vidic, član Pionirja Novo mesto; Martin Janšek, Anton Rajer, Muhamed Hodžič, Ivan Škufca, Marko Vene in Jože Srebrnjak, člani Novograda Novo mesto; Marjeta Klemenčič, Cveta Tomšič, Jožica Kirn, Ana Dragan, Vida Hočevar, Marija Cervan, Peter Mali, Jože Škufca, Martin Avbar, člani Novoteksa Novo mesto; Metod Tisovec, Anton Vidmar, Alojz Može, člani Novolesa Straža; Milka Papež, Cvetka Zupančič, Fanika Mrak, Jože Hočevar, Ana Arkar in Ivo Moravec, člani Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Franc Zorc, član Osnovne šole Dolž; Jožica Furman, Antonija Boltez, Bariča Umek in Franc Košnrlj, člani Industrije obutve Novo mesto; Marta Zorc in Marija Sašek, gospodinji iz Dolža, Ivan Šimenc, član GG Novo mesto; Alojz Ko$ir, član Opekarne Zalog, Jože Bregar, kmet iz Dobrave; Jožica Turk, Darinka Poljane in Lerka Štukelj, članice Skupnosti pokojninskega zavarovanja Novo mesto; Jože Čopič, Miran Dobravec, Martin Remih, Danijel Klepec, Zdenka Prizmič, Alojz Trontelj, Boris Pavlin in Ludvik Hočevar, člani UJV Novo mesto; Jože Primc, obrtnik iz Črnomlja; Franc Kraševec, član Elektro Novo mesto; Tilka Golob, članica Zavoda za zaposlovanje Novo mesto; Štefka Simič, članica Dolenjke Novo mesto; Jože Novak, član PTT Novo mesto; Jože Bartolj, klepar iz Stanske vasi.
iZ NOVOMEŠKE*^® PORODNiŠNiCE&te
Pretekli teden so v novoemški porodnišnici rodile: Breda Jerman iz Črnomlja - Petro in Sonjo, Ljudmila Virant iz Ljubljane -Igorja, Silva Marjetič iz Segonij -Anico, Dragica Kovačič iz Žubine -Renato, Martina Brlogar iz Gabrijel
— Marjeto, Marija Matkovič s Tanče gore — Anico, Stanislava Primc iz Črnomlja — Jožeta, Jožica Hrovat iz Drganjih sel - Franca, Helena Bračun iz Stolovnika - Andreja, Marija Grabušek iz Rosalnic -Nives, Slavka Ziherl iz Sela -Franca, Ana Kren iz Dolnjih Sušic -dečka, Cilka CemiČ iz Cirja -dečka, Anica Rataj iz Otočca -dečka, Nataša Novak iz Črnomlja -dečka, Jožefa Pevec iz Škovca -deklico, Jaruška Husak iz Smolenje vasi - dečka, Angela Veselič z Belčjega vrha - deklico, Terezija Pucelj iz Žužemberka - dečka, Marija Praznik iz Grmovelj - dečka, Ana Longar iz Dolenjskih Toplic -dečka, Betka Lončar iz Gorenje vasi
— deklico in Jožica Bregant iz Žalovič — dečka. Čestitamo!
V brežiški porodnišnici so rodile: Terezija Kostrevc iz Pišec — deklico Marija Jeler iz Reštanja - Vido; Ana Javeršek iz Kunšperka - dečka; Anica Novak iz Krškega — Matjaža; Marija Henčič iz Novakov - Jasno, Anica Jurkas iz Rigonc - Roberta; Frančiška Vegel iz Dol. Skopic -dečka; Anastazija Sauer iz Otoka -dečka; Kristina Žibert iz Šentlenarta — Romano; Magda Prišlin iz Gregurič brega - Nevenko; Ivanka Sečki iz Sevnice - Mirana; Marija Kovačič iz Podgorja -Stanislava; • Ana Jagodič iz Samobora - Renato; Marija Ogorelc iz Vel. Obreža - Igoija; Zdenka Seketa iz Dola - Andjelka; Brigita Ninkovič jz Brežic - Andrejo; Martina Žalig iz Bizeljskega -Alenko; Rozalija Stopar iz Prušnje vasi - Marjana; Ana Štajminger iz Samobora dečka. - Čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Frančiška Novosel je padla s skednja in si poškodovala glavo; Djurdja Oršič si je poškodovala glavo pri prometni nesreči; Ivica Petravič je dobil notranje poškodbe pri prometni nesreči; Marjan Černoš je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Barbara Lončarič je padla v stanovanju in si poškodovala levo koleno; Jože Račič se je udaril na motorju po levi nogi; Vida Cvetkoviča je ugriznil konj na trebuhu; Nežo Zupančič je ugriznil pes; na levo nogo; Edvard Dolmovič se je zaletel z motorjem in si poškodoval desno nogo; Ana Butara je padla z voza in si poškodovala hrbtenico.
UMRLI SO
V brežiški bolnišnici so umrli: Jandre Balen, vojni invalid iz Bestovja, star 78 let; Anton Taškar, upokojenec iz Sevnice, star 73 let; Marija Valenči, upokojenka iz Kapel, stara 69 let; ^Jlezabeta Kelhar, gospodinja iz Bizeljskega, stara 71 let; Marija Mihelin, gospodinja iz Brezovice, stara 79 let; Katarina Fiorini, gospodinja iz Sombora, 88 let; Franc Omrzel, kmet iz Volčjega, star 43 let.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 29. JULIJA: 8.45 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj.) - 9.40 Po domače z ansamblom P. Kosca in oktetom Pirnat (Lj.) - 10.10 Kmetijska oddaja (Bg.) . — 10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti — barvni film (Lj.)
- 11.50 Poročila (Lj.) - 11.55 TV kažipot (do 12.15) Nedeljsko popoldne (Po domače s kvartetom Do in Jožetom Kampičem, Ljudje in zemlja, Šport (Lj.)) - 18.05 Poročila (Lj.) - 18.10 Ob pravem času - angleški film (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.)
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 Mladinski studio (TgJ - 21.15 Dobre stare melodije (Zg.) - 21.30 Športni pregled (JRT) - 22.00 Poročila (Lj.) PONEDELJEK, 30. JULIJA:	16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 18.15 Obzornik (Lj.) -
18.30 Pustite jih živeti - serijski barvni film (Lj.) - 19.00 Mladi za mlade (Sk.) - 19.45 Risanka (Lj.) -19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 S. Dinovski
- S. Micković: Smilevski kongres -drama TV Sk. (Lj.) - 21.35 Video kasete -	5. odd. Azra Halilovič-barvna odd. (Lj.) - 22.05 Poročila (Lj.)
TOREK, 31. JULIJA:	17.15
Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.35) (Bg.) - 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Velikiin majhni - oddaja TV Zagreb (Lj.) -
19.00 Naše kače — barvna oddaja (Lj.) - 19.25 Triglavska trilogija za troje smuči - barvna oddaja (Lj.) -19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) -
20.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir -barvna TV nadaljevanka (Lj.) -21.15 Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj.) - 21.35 Kulturne diagonale (Lj.) - 22.05 Poročila (Lj.)
SREDA, 1. AVGUSTA: 15.15 Ilindenski kajak - posnetek iz Treske (do 16.45) (Sk.) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Mačkon in njegov trop - barvni film (Lj.) -
19.00 Kratek film (Lj.) - 19.15 Zabavna glasba (Sa.)	-	19.45
Risanka (Lj.) — 19.50 Cikcak (Lj.)
- 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 Amerikanec v Parizu (Lj.) - 22.20 Likovni nokturno: Lojze Spacal -barvna oddaja (Lj.)	-	22.35
Poročila (Lj.)
ČETRTEK, 2. AVGUSTA: 15.15 Ilindenski kajak - posnetek iz Treske (do 16.45) (Sk.) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 18.10 Obzornik (Lj.)	-	18.25 Izbor
športnih in turističnih filmov: Stare igre - barvni film (Lj.) - 18.55 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 Tv dnevnik (Lj.) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) - 20.40 Četrtkovi razgledi: Soho (Lj.) -
21.30 Prigode dobrega vojaka Švejka - III. del barvne nadaljevanke (Lj.) - 22.30 Poročila (Lj.)
PETEK, 3. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) - 18.15
Obzornik (Lj.) - 18.30 Pet pedi -I. oddaja (Lj.) - 18.55 Doktor na
Fohodu - serijski film (Lj.) - 19.20 lavanje: Ohranitev življenja (Lj.; -19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) -20.35	Retrospektiva
jugoslovanskega filma k sodobnemu izrazu - Sofka (Lj.) - 22.35 XXI. stoletje (Lj.) - 22.00 Poročila (Lj.)
SOBOTA, 4. AVGUSTA: 17.00 Obzornik (Lj.) - 17.15 Atletska tekmovanja moških za evropski pokal - prenos iz Celja (JRT Lj.) -19.20 Pravniki - serijski barvni film (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) — 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Igre brez meja -barvna evrovizijska oddaja (Lj.) — 22.00 Šerif v New Yorku - serijski barvni film (Lj.) - 23.15 TV kažipot (Lj.) - 23.35 Poročila (Lj.)
C?
BREZ BESED
STANKO
ŠKALER
I
‘	.	Ta-
krat je ogrsko plemstvo voditelja tega upora, kmeta Jurija Doža, kaznovalo to ko, da so ga kronali z razbeljeno železno krono. Čeravno tega grozovitega dajanja sodobniki niso zapisali v kakšnem zgodovinskem delu, se ga je plemstvo na Ogrskem in Hrvaškem dobro spominjalo in tudi Škofu Dra-škoviču ni bilo neznano.
Da je škof enako kazen namenil Gubcu, pa je razen še živega spomina na Dožev up>or vplivalo še nekaj. Draško vić v pismu cesarju sporoča, da
io	kmetje Gubca „nedavno razglasili Z(j kralja To je moglo škofa pripelja-} misel, da bi za kazen izbral ravno ronanje. S tem je lahko tudi na zunaj Pokazal zaničevanje in posmeh kmeč-etnu uporu in njegovemu voditelju. akšno kazen je z odobravanjem spre-
jelo vse plemstvo na Hrvaškem, saj je v svojem brezumnem zmagoslavju kar tekmovalo, kdo bo bolj brezsrčno kaznoval upornike. Zato so predlagano kazen za Gubca z veseljem pozdravili. Poleg grozovitega maščevanja jim je kazen pomenila tudi prijetno zabavo, ki je prišla ravno v pustni teden.
S kronanjem se je maščevanja željnemu plemstvu zelo mudilo. Uprizorili so ga že 15. februarja, na prvo nedeljo po pustu. Ban Draškovič in plemstvo očitno nista mogla čakati cesarjevega odgovora, v katerem naj bi bil potrdil predloženo kazen. V štirih dneh gotovo ni moglo priti banovo pismo k cesarju in njegov odgovor nazaj v Zagreb. Ban in plemstvo nista hotela počakati niti toliko, da bi bili glavna preživela voditelja upora temeljito zaslišali in jima šele na podlagi
zasliševanj in njihovih izpovedi izrekli obsodbo.
Plemstvo je hotelo že prvo nedeljo po zadušenem uporu nadomestiti to, kar so zaradi upora zamudili na pustno nedeljo in na pustni torek (S. in 10. februarja,). Zato so z Gubcem uprizorili krvav pustni sprevod. Na zagrebških ulicah je bilo zbrano plemstvo in meščanstvo, staro im mlado. Svojo maščevalnost so hoteli zadovoljiti s tem, da bi opazovali, kako bodo mučili in usmrtili,,kmečkega kralja”.
Ujetnika so pripeljali iz zapora in ju vodili med množico po ulicah.
Med zbranimi je šel glas: „Glejte ga, zdaj prihaja kmečki kralj”.
Bleda in izmučena sta stopala kmeta, obdana s stražniki, med podivjano drhaljo po mestnih ulicah. Za sprevodom so šli rablji z mučilnim orodjem.
V	rokah so imeli v ognju razgrete klešče in so z njimi trgali meso s kmetov.
Na trgu, kamor je prihajal krvavi sprevod, se je ob ognju prerivala množica ljudi. Vsi so se hoteli naslajati z mukami, ki so jih namenili kmečkemu kralju. V ognju je že bila pripravljena žareča železna krona; v zabavo vsem zbranim naj bi jo posadili Gubcu na glavo.
„Sedaj boš dobil krono. Takšnemu kralju, kot si ti, se bo prav lepo podala,” so zasmehovali bližajočega se Gubca.
Stražniki so ujetnika suvali med podivjano množico do ognja, kjer naj bi se zgodil najbolj strašni prizor tega dne.
„Ali je mogoče, da so mi škof in plemiči prisodili tako strašno kazen? “ je mislil Gubec, ko je videl v ognju žareti krono, spleteno iz železne žice.
Ob pogledu na prepadeni Gubčev obraz se je maščevalna sla na trgu zbranih gledalcev še stopnjevala. Rablji so s topimi obrazi stali ob ognju in čakali na svoj zverinski posel.
„Kralj mora imeti tudi krono, kot mu priliči. “
,JVaj živi kmečki kralj! Vivat! Eljen!“ so se mešali klici iz množice.
Okoli ognja zbrani plemiči veljaki so rabljem dali znamenje. Gubca so tedaj posadili na nekoliko zvišan sedež, rabelj je prijel klešče. Z njimi je iz žerjavice izvlekel žarečo „krono”, jo v visokem loku vzdignil nad množico in se bližal Gubčevi glavi.
Izmučeni kmečki prvak tega ni več videl. Zaprl je oči, mrtvaško bledi obraz so mu orosile potne srage, ustnice so drgetale. Podivjana množica se je umirila. Rabelj je krono počasi nasadil na kmetovo glavo. Razbeljena kovina se je oprijela glave, ožgala kožo, se zagrizla v meso.
Iz svežih ran so pritekli curki krvi. Po pepelnato sivem obrazu so rdeče kaplje polzele na razbeljeno, ranjeno telo, ki so ga stresali predsmrtni krči. Maščevalnost plemstva je bila zadovoljena. Kot da so se z mučenjem enega človeka hoteli maščevati vsem upornikom. Čez več kot tristo let je počastil Gubčeve predsmrtne muke slovenski pesnik Anton Aškerc s pesmijo Kronanje v Zagrebu, kjer proti koncu pravi:
Ves narod kronan si z mano,
s kraljevoj venčan zdaj častjo...
S	krvavečo glavo, z zevajočimi ranami, ki so jih izdolbli v telo z razbeljenimi kleščami, so peljali Gubca na morišče.
Plemstvu še ni bilo dovolj maščevanje. Hoteli so podaljšati njegove muke več, kot je zmoglo telo. Na morišču so ga čakali štirje konjeniki, da so razčetverili izmučeno telo, kateremu je smrt pomenila samo še rešitev.
Podobno smrt kot Gubcu so prisodili tudi Pasancu. Razčetverili so ga isti dan.
Šestdeset let po tem grozljivem dejanju je madžarski zgodovinar Gubčevo smrt opisal samo z naslednjimi stavki: „Gubca, zloglasnega vodjo kmetov, ki so si ga razglasili za kralja, so na veliko veselje plemstva in njihovih poveljnikov ujeli živega in pripelja-
li	v Zagreb. Tu je bil skupaj s Pasan-cem, poveljnikom v kmečki vojski, obsojen na najhujšo kazen. Z razgretimi kleščami so mu strahotno raztrgali telo, na glavo so mu posadili razbeljeno železno krono, na koncu pa so ga kot razbojnika raztrgali na štiri kose. Tako je dobil zasluženo kazen za svoje hudodelstvo in za to, da se je razglasil za kralja. ”
Poveljnik Uskokov Thum je bil prvi plemič na Kranjskem, ki je zvedel o Gubčevem kronanju v Zagrebu. To mu je sporočil mokriški gospod Štefan Gregorijanec, ki se je skoraj gotovo udeležil krvavega sprevoda in kronanja v Zagrebu.
Pogovor z Andrejem Čebularjem že prvič steče tako, kot da si njegov znanec. To je človek, ki sproti podira pregraje med ljudmi. Precej tegp je v njegovem značaju, nekaj pa se je tudi priučil.
„Dolgo šolo imam za sebojpravi, „in življenje je najboljši učitelj. Že zdavnaj sem spoznal, da človek ne sme biti malenkosten in zamerljiv. Slovenci, ki sicer veljamo za marljive ljudi, smo bili in smo še v medsebojnih odnosih preveč ozki. Zaprti smo med hribi in to zaprtost razodeva tudi naše ravnanje. Širine in sproščenosti sem se navzel pri Holandcih, kjer sem preživel malo manj kot dvajset let. Tam je vse ena sama ravnina, ki sega po morju tja do Amerike.
V Holandiji sem delal pri rudniku in imel opravka z raznoterimi ljudmi, s Fran cozi, Belgijci, Madžari, Poljaki, Italijani in Jugoslovani. To mi je dalo trajne izkušnje, veljavne vsepovsod, kjer morajo ljudje živeti v delovnem sožitju. Napadalnost ni dobra, človeku ne smete nikoli pokazati zob, vsakega posebej je treba preučiti, spoznati in prespati jezo ali slab vtis. Kakršni ste do ljudi, takšni bodo oni do vas. Sam sem take vrste, da se dobrega velikokrat spomnim, slabo pa takoj pozabim, ker zagrenjenost zapira pot v družbo. “
Andrej Čebular govori tekoče nemško in holandsko, pa tudi angleščina mu ni čisto tuja. Po njegovem prepričanju Slovenec mora obvladati še kako tujo govorico. Kdor na primer v Krškem sede v avto in se vozi tri ure, pride povsod do meje in že mora spregovoriti besedo, dve po italijansko, nemško, madžarsko ali hrvaško. Ob tem je hitro povedal, kako je bilo, ko je prišel k njim na obisk stric iz Amerike. Svojo angleščino je stric samo malo poslovenil,
potem pa se je čudil, kako da ga Andrej vse razume, drugi domači pa nič. Seveda mu je nečak hudomušno pojasnil, da bi bil tudi on na istem, če ne bi za silo poznal angleščine
Tako se je v pogovoru predstavil Andrej Čebular, dobitnik častnega priznanja z medaljo Ivana Vajkarda Valvasorja v Krškem. To najvišje občinsko priznanje so mu podelili letos kot ustanovitelju kovinarske obrtne zadruge, ki je pod njegovim vodstvom zrasla in male delavnice v veliko tovarno.
Čebular se je z bratom izučil ključavničarske obrti doma pri očetu v Krškem. Vojsko je kot prostovoljec služil pri mornarici, potem pa je 1927 odšel s trebuhom za kruhom. Zaposlil se je na Holandskem. Tam ga je zatekla tudi vojna. Klic domovine po obnovi ga je 1946 privabil domov. Z bratom je začel ključavničarsko obrt in 1954 sta z 29 delavci ustanovila obrtno kovinarsko zadrugo. Vsak delavec je tedaj prispeval po dvajset tisoč dinarjev pologa, da so dobili tri milijone dinarjev posojila za novo delavnico.
Zadruga se je širila in kmalu zaposlila 300 ljudi. Pod prizadevnim Čebularje-vim vodstvom je v desetih letih zrasla nova tovarna na desnem bregu Save. Andrej je tedaj z lahkim srcem odšel v pokoj.
,JVaši fantje (s tem misli na nekdanje vajence in pomočnike) so danes vsi mojstri v Kovinarski,“ pove s ponosom. Kako tudi ne? Kovinarska je del njegovega življenja, del njegovega truda, uspeha in zadovoljstva, da je tudi rodnemu mestu v prid lahko uporabil strokovne in organizacijske izkušnje, ki si jih je nabral v tujini. Na Krško je zelo navezan in zanj je kos desnega obrežja Save, ki ga s pogledom zaobjame z okna domače hiše, najlepši kraj na svetu. JOŽICA TEPPEY
0 Slišal sem glas iri zvenelo
• je moje srce:
— Tovariši! Če se ozremo, 9 bomo videli, da v preteklosti £ nismo ravnali prav. Ne in še a enkrat: ne! To je tudi pn-f vedlo do stanja, kakršnega W imamo danes, to nas je stalo 0 težke milijone, to je zadrža-£ lo naš razvoj za nekaj let, za a nekaj desetletij. Poskušali f smo, a smo izhajali iz gnilih w temeljev, naša pot je bUa vi-0 jugasta in luknjičava, name-0 sto ravna in asfaltirana. Kot a vojaški konj smo bili; nismo J videli ne na levo ne na de-w sno. Še celo naprej ne. Šli
BOREC SONČNE PRIHODNOSTI
smo skozi gozd, pa nismo videli dreves, zapeljani smo bili, zaverovani, slepi v največji svetlobi, gluhi v ropotu, svoja semena smo trosili po neplodnih tleh, svoj znoj smo razlivali po rekah, svoje žulje smo skrivali pod rokavicami, svojo energijo smo spuščali po neprevodnih žicah razvoja. Bili smo kot
dojenček, ki potrebuje za obstoj materino mleko, a mu lahko ponudimo le repo, korenje, krompir in ohrovt. V svoji otopelosti smo menili, da odkrivamo pulfer v tubah, a smo lulali zoper veter in ijoveli levu naproti... Tega ne sme več biti! To moramo izkoreniniti, izpuliti s sržem vred. To moramo
zadušiti, še preden je zadihalo, to moramo pohoditi z okovanimi čevlji, zabiti v zemljo pet klafter globoko, izsesati iz telesa našega naroda. In bomo storili tako. Pri svoji časti, preteklosti in moči jamčim, da bo tako, tovariši! Preteklost je pokopana, večno mrtva, upepeljena, je ni, je sapa, zrak, ničla,
je sramota naše preteklosti ...!
Slišal sem glas, zvenelo je moje srce in hlepel sem po svetli prihodnosti. Pa sem vprašal soseda, stoječega tik mene:
„Kdo je vrti mož, ki tako pogumno riše našo preteklost? “
Pa mi je poleg mene stoječi odvrnil:
„To je mož, ki je gradil našo sramotno preteklost!“
TONI GAŠPERIC
Pol ure ni hotela umreti, toda nobena zvijača ji ni pomagala. (Foto: S. Mikulan)
Najlonska vrvica s premerom 0,35 mm, na kateri je bil pripet trnek MEPPS-5 (AGLIA), se je močno napela in vztrajni ribič je vedel, da tokrat ne bo šlo kar tako. Počasi je vlekel pa spet popuščal in spet vlekel itd. Utrujenemu je priskočil na pomoč upokojeni major Lajko Mitič in skupaj sta po polurnem „boju“ potegnila iz vode — 95 cm dolgo in več kot 9 kg težko ščuko, ki je gotovo ena najlepših trofej Novomeščanom dobro znanega ribiča Nikole.
D. R.
»Zverina me je najprej hudo obdelala, nato pa me je odvlekla 30 metrov vstran,« še spominja 63-letna Marija Kmet, ki še vedno leži v šok sobi
„Medved je napadel nabiralko gob, 63-letno Marijo Kmet iz Gornjega Podšumberka, ko je v torek, 17. julija zjutraj, četrt ure od doma v gozdu nabirala lisičke. Od doma je šla ob šestih, ob sedmih je še slišala zvonjenje, drugega pa se ne spominja. Medvedji je poškodoval glavo, roke in noge, jo odvlekel 30 metrov vstran in jo pustO. Tam so jo popoldne okoli pol treh našli Kocjančičevi. Kmetovo so odpeljali v novomeško bolnišnico/4
Tragedijo, ki jo je v tej kratki vesti nakazal naš žužemberški dopisnik Milan Senica, je v ponedeljek dopoldne dopolnila sama Kmetova, ki še vedno leži v šok sobi na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice:
„Dobila sem zdravila proti bolečinam, zato se lahko pogovarjava,“ je dejala iz obvez in mavca. Za hip sem pomislil: „Še sreča, daje preživela!” Desnico so ji amputirali nad zapestjem. Levica ji je mirovala v nekolikanj okrvavljenem povoju.
Leva noga je počivala v mavcu. Glava na levi strani je bila obložena z gazo. Ugrizi na obrazu so še ji začeli celiti.
„Tisto jutro,“ je začela pripovedovati, „sem se sklonila v grm, da bi odtrgala lisičko. Nenadoma je grm zašumel, iz njega je planila zverina, se postavila na zadnje noge in me s šapami zbila v drug grm. Nisem se še pobrala, ko me je spet napadla. Z gobcem me je. Strgala mi je predpasnik, z glave pa ruto in me začela gristi. Otepala sem z rokami, pa me je spet zgrabila in me začela vleči.
Spominjam se še, da me je vlekla kakšnih dvajset ali trideset metrov, potem pa me je pustila. Ne vem, zakaj je to storila. Tam so me našli, me zavili v plahto in odnesli. Ampak
tega se ne spominjam. Zbudila sem se šele v bolnici.“
Poskušal sem zvedeti, če kaj ve, kako medvedi večkrat napadajo na Kočevskem, pa se je razgovorila: „Brala sem v časopisih. Tudi Dolenjski Ust rada vzamem v roke. Lansko zimo je medved napadel v naših krajih. Nekega lovca je hudo zdelal, rešili so ga psi, da ni bilo po njem ... Jaz do zdaj še nikoh nisem videla medveda, čeprav sem doma v hosti: hiša je komaj petnajst metrov od nje. Leto za letom sem hodila globoko v gozd, ne da bi se mi bUo kaj zgodilo. Ko sem bila tako po petdesetih letih brezskrbne hoje za gobami že skoraj prepričana, da sem nedotakljiva, se me je zverina polotila. Zdaj pa imam ..
Govorila sva o tem, da miren medved, če ni razdražen, ne napade, pa je pristavila: „Mogoče je bila sa-. mica, z mladičem kje blizu, pa se je zbala, kdo ve. Ne vem, tako težko je bilo, tako hudo . . .Ah mislite, da bom vse to preživela, je kaj upanja? “
Nisem ji znal odgovoriti.
„Še tole zapišite: če te zverine ne bodo ubili, ne bom preživela, zagotovo ne bom. Tako nevarna je, nevarna . . . Tudi druge bi lahko, kot je mene. Vem samo tole; nikoli več ne bom šla v gozd, niti koraka ne bom več naredila,... Pa pošljite mi Dolenjski list, da mi bo za spomin."
Obljubil sem, da ga bo dobila.
Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da so lovci v okolici Sel-Šumberka našli velikega mrtvega medveda, za katerega domnevajo, da je napadel Kmetovo. Medved je bil obstreljen in je poginil zaradi hudih ran.
I. ZORAN
Spet trije mrtvi
V silovitem avtomobilskem naletu na avtomobilski cesti pri Veliki vasi so v nedeljo tri ure in pol po polnoči umrli: voznik, 30-letni Zlatko Kabur iz Jedinščice, 26-letni Antonije Zlatevski iz Novega mesta in Albina Čepin s Senovega, oba Kaburjeva sopotnika v taunusu NM 198-46. Sopotnika 25-letni Mirko Lipar iz Semiča in Branka Hribar iz Brestanice sta huje ranjena. Hkrati z ranjenci iz ponesrečenega novomeškega vozila so v novomeško bolnišnico odpeljali potnike iz kombija nemške registracije H-MY-87: voznika, grškega državljana Athanasisa Tsitalisa, njegovo ženo Marijo (25 let) in sopotnika Georga Keresiotisa.
Taunus novomeške registracije je vozil od Čateža proti Novemu mestu pravilno po desni strani ceste. Okoli 500 metrov od priključka pri Drnovem, kjer je cesta povsem ravna, je pripeljal naproti po levi strani kombi Volkswagen nemške registracije. Vozili sta strahovito trčili. Kombi je zasukalo za 180 stopinj, taunus pa je obstal na nadvozu poljske poti povsem razbit. Vzroki nesreče, ki je ena najhujših letos na našem območju, Še niso znani.
„Nikoli več v hosto,“ pravi 63-letna Marija Kmet. Spomin na medvedje šape je preveč grozljiv. Upa, da bo kmalu okrevala. (Foto: I. Zoran)
Denar ali življenje!
Dva roparja sta ponoči obiskala 63-letnega Alojza Rozmana v Grčvrhu pri Mirni peči
V noči od 16. na 17. julij je gospodar Alojz Rozman, kmet z Grčvrha, mimo spal v sobi, njegova žena in 4-letna vnukinja pa sta prenočevali v sobici na podstrešju. Rozmana je prebudil tepež. Dva neznanca sta ga mlatila po glavi in telesu. Čeprav ju je prosil, naj ga pustita,
Tako se je končala vožnja 17-letnega Davorina Iršiča. V nedeljo popoldne se je brez izpita in z neregistriranim starim mercedesom vozil okoli blokov v Kristanovi ulici. Zaradi prehitre vožnje je neveščega mladeniča zaneslo v rob pločnika s tako silo, da se je avtomobil prevrnil. Na srečo ni bil nihče ranjen. Kaj pa, če bi v tistem trenutku kdo pripeljal naproti ali če bi bili na pločniku ljudje? (Foto: Bartelj)
nista pokazala nobenega usmiljenja.
„Ves denar ali življenje!“ sta večkrat ponovila. Potem je priletni kmet v temi vstal, vzel iz suknjiča pri peči 210 din in jih izročil roparjema. Ponovno sta mu zagrozila, da bo mrtev, če ni dal vsega denarja, potem sta sama brskala po stanovanju. Premetala sta vso posteljnino, iskala v kuhinji in v kleti, toda ker nista nič našla, sta odšla. Šele potem si je Rozman upal klicati na pomoč in je priklical ženo s podstrešja. Bil je laže poškodovan.
Ta večer je bilo vlomljeno tudi v vinsko klet Ane Rozman. Klet je le 50 m stran od hiše v Grčvrhu, kjer so imeli roparski obisk.	R.	B.
PESEK GA JE ZASUL
21. julija zjutraj se je v peskoko-u pri Mirni pripetila obratna nesre-a: 32-letni Anton Povhe iz Blata je s strojem nakladal pesek, medtem pa delavci niso prenehali kopati, čeprav jih je opozoril. Nenadoma se je pod nogami kopača Franca Šimca odtrgala večja količina peska in potisnila Povheta ob stoječi traktor. Pesek ga je tudi podrl in zasul. Delavci so Povheta takoj odkopali in poškodovanega odpeljali v bolnišni-
Kristina Trkovnik (na sliki) se prizadeva, da bi pri KUD v Željnah ustanovili tudi skupino narodnih noš. Ona narodne noše tudi dela. (Foto: J. Primc)
Spet narodne noše |
V Željnah pri Kočevju jih organizira Kristina Trkovnik
V Željnah pri Kočevju ustanavljajo pri KUD skupino narodnih noš. Posebno se prizadeva za ustanovitev KRISTINA TRKOVNIK iz Željn 18, invalidska upokojenka, stara 54 let, ki narodne noše tudi dela.
„Imamo že -10 članic, zdaj bodo pristopili pa še fantje. Narodno nošo sem imela že v stari Jugoslaviji, pa sem jo potem nekomu darovala. Zdaj, ko so se spet začele prireditve z narodnimi nošami, sem si jo znova naredila in hodim po prireditvah. Bila sem na kmečki ohceti in drugod. Jeseni gremo v Dobrnič na proslavo AFŽ.“
„Narodna noša sestoji iz nogavic, spodnje kikle, zgornje kikle, predpasnika, ošpetlja, rute, dveh robcev, sklepanca, avbe, marele in cekarja. Vse to velja nekako do 1.500 din.“ „Ne, s kočevskim turističnim društvom pa še ne sodelujemo, ker smo komaj začeli. Sicer pa pri nas tudi še ni takih večjih prireditev.44
„Zdaj hodim okoli in malo uživam. Prej nisem imela časa, je bilo veliko dela z otroki.44
S KOLOM NAD SOSEDA
21-letni Alojz Ferle je 16. julija o mraku na samotni stezi pričakal 54-letnega soseda Karla Slaka iz Martinje vasi pri Šent-lovrencu, ko se je vračal iz službe. S kolom je začel udrihati po njem in mu zlomil zgornjo čeljust, kar štejejo za hudo telesno poškodbo.
Ferle je šel drugi dan mirno v službo, domnevajo pa, da je to storil iz maščevanja, ker sta se
?red nekaj dnevi s Slakom sprla, rijavljen je javnemu tožilcu.
Ščuka je prijela
Presenečenje iz Krke
Upokojeni kapetan Nikola Djura-ševič v petek sam sebi ni mogel verjeti, da mu je umazana Krka postregla s tako obilnim zalogajem.^ Od sedme ure naprej je „namakal44 ^trnek v vodo pod jezom pri „Žagi44 v Novem mestu, okoli desete, ko je že obupaval nad slabim ulovom, pa se ie zeodilo: