400
s k j a e r o d d e ter ima 71° 11' severne širine. Vzhodno od tega rtiča je širok zaliv, ki ga loči od Nordkapa; le-ta je višji, nevljudnejši, ter ima 71 ° 10' 24" severne širine, je torej 1 km južnejši od svojega brata. Ker je mnogo impozantnejši od tega, je preslepil starodavne zemljepisce, da so njega proglasili za „ Severni rtič", ter je tako spravil Ezava ob prvenstvo. Ko so sovodobni Izaki-geografi spoznali zmoto svojih prednikov, so zmoto sicer radevolje priznali, vendar pa Nordkapu njegovega imena niso mogli več vzeti.
Dež je prenehal popolnoma, ko smo zagledali pred seboj črno, visoko, hudo razjedeno in razpo-kano skalovje. „Nordkap, Nordkap!" ta klic je odmeval po parniku in je privabil na krov še one, ki so se slučajno mudili v kabinah. Pozabili smo na vse skrbi; ki so nas mučile še nedavno; nepremično smo zrli v pusto pečevje, dasi smo pečin ta dan videli že več ko dovolj. Ko smo se vozili tik mimo rtiča, smo brali visoko gori na skalah razna imena, kakor Thalia, Ophir, S. M. S. Hohenzollern itd. To so imena parnikov, ki so obiskali Nordkap; mornarji
SEVERNI RTIČ
so splezali tja gor ter ovekovečili svojo ladjo. Pred seboj zagledamo norveški parnik „Kong Harald", ki je  ravnokar izkrcaval potnike.  Nekako  ob  devetih popoldne se usidramo tudi mi. (Dalje.)
Chantecler.
Zložil dr. Leopold Len ar d.
Priklical iz temnih globin si solnce na višave! —
Od vsepovsod zemlje ti sin zaoril je pozdrave . . .
Pripeljal žareči si dan na zemljo odpočito,
predramil si pestro ravan v skrivnostni sen zavito.
Ko stopiš na črno zemljo s ponosno svojo nogo
in v mračno pogledaš nebo, pobrskaš prah z ostrogo,
ter silni povzdigneš glas svoj
v sanjavi, tihi noči, prikaže se solnce takoj
in beli dan napoči!
Umetnik si velik zares, ki stvariš taka čuda!
Zamaknjen v te tihi je les in zemlje črna gruda .. .
Pohlevnih kokoši slavi "navdušena te četa
in lepa fazanka strasti do tebe je razvneta.
R vendar v življenja ti čar prilit je tudi pelin . . .
zavida za slavni tvoj dar te sosed tvoj petelin.
1 Chantecler je naslov drami francoskega pesnika Rostanda, ki je tvorila lansko sezono svetovno senzacijo. Glavni junak »Chantecler" (petelin) si domišljuje, da ima skrivno   moč,   da  s  svojim  petjem  zjutraj   prikliče solnce.
Krdelo pohlevnih le ptic,
katerim grebeš jame, edino v preslavni poklic
preroški tvoj verjame.1
Kokoši mu to verjamejo in na to se opira njegovo neomejeno gospostvo v kurniku. Cela drama se vrši med kokošmi na dvorišču in med divjimi ptiči v gozdu.