Tedenske novlce, Velikonočne pobožnosti v mariborski stolnici. iV letošnjem velikem tednu so se vršile obiSajne pobožnosti ka,kor druga leta. Stolna cerkev je bila izvanredno dobro obiskana. Med obiskovalci je bilo tudi mnogo častnikov in vojakov Med častilci svetega križa smo veliki petek opazili tudi najvišje vojaSke dostojanstvenike, Popoldne ob petih je imel profesor dr. Anton Medved zadnjo postno pridigo. V soboto^ ob šestih zvečer se }e obhajalo vstajenje. Procesija pa letos ni šla okoli stolnice, ampak je bila vsled izvanrednih razmer samo v cerkvi. Vodili so jo, noseč Najsvetejše, prevzvišeni nadpastir sam. Velikonočno nedeljo je bila ob desetih pontfikalna slovesna sv. maša Njih Ekscelence ob navzoCnosti vojaških in drugih zastopnikov raznih uradov. Mnogoštevilni verniki so prejeli po sv. maši od prevzvigenega Nadpastirja papežev blagoslov. Kakor veliki teden, je bilo posebno med slovesno službo božjo v nedeljo prav izbrano petje, kakoršno se le malokje sliši. Mlli darovl v žlvežu za najpotrebnejše med ubožci. Vsled prisrčne prošnje našega premilostnega Nadpastirja z dne 8. marca 1917 so požrtvovalni prebivalci Lavantinske škofije spet pokazali svoje usmiIjeno srce ter so radi stradajočim ubožcem prepustili živeža, kolikor so ga mogli sami utrpeti. Nabralo se je približno: 750 kg povojenega mesa in kiobas, 900 kg slanine in masti, 20 kg masla, 1000 kg kislega zelja, 31 kg graha, 7129 kg fižola, 19 kg svežega sadja, 300 kg suhega sadja, 28.388 jajc in lepa svota denarja. — Ta živila dobi 24 rudokopnih in tovarr niških podjetij na Stajerskem za svoje mnogoštevilne delavce. ki izdelujejo to, kar je v obrambo domovine neobbodno potrebno. Razen tega .je bilo za veliko noč obdarovanih do 700 mariborskih družin s primerno pisanko. Duhovniška vest. C g. Franc Schrelner, kaplan v Žalcu, je bil na velikonočni pondeljek dne 9. aprila umeščen na župnijo St. Ilj pri Velenju. Pohvalno prlznanje. Graško vojaško poveljstvo je izreklo vl6. g. monsignor.ju vojaSkemu superior]u lAntonu JakliC za njegovo požrtvovalno službovanje tekom ¦ vo:ske svoje pohvalno priznanje. Težko ° peracijo je pred mevi prestal v Gradcu vojni ku-at in dubovnik Lavantimke škofije, č. g. Jos^r> VW.ko. S^qi ie h->\<* »¦» iz^en nfvamntti. Iz pošte. PoŠtna aspirantinja Ana Sevnik je dobila mesto poštne odpraviteljice v St. Vidu pri Ptuiu. Iz davčne slnžbe. RaBunski oficijal Jože! MaJhen ie imenovan za raCunskega revidenta 9. Cinovnega razreda. Erepka beseda poslanca Stranskega. OlomuSld Mst ,.Pozor" poroča: Poslanec dr. Adolf Stransky zahteva v posenni vlogi na jnsfčno miirstrstvo, da naj justični minister da po državnem pravdniku obtožiti nekatere iraenoma navedene nemškonacionalne poslance veleizdaje, katero so zagrešili s tem, da so skušali pregovoriti ministre, da naj prelonvjo ustavo ter protiustavnim potom odločijo oele deže'e od  monarhro. Dr. Rtransky priftakuje, da bo imel. justifinl minlster toliko pogunJa, da bo ščitil ustavo države in nastopil proti naftelstvu nemškega Nitionalverbanda. Kot priCe se naj easlišijo najvišji dvorjanik princ Hohenlobe, cesarski namestnik na Moravskem baron Heinold, notranji minister Handel, bivSi ministrski predsednik Korber in sedanji ministrski predsodnik grof Clam-Martinic. Bcrlvo za vojake. Iz bojišča se nam piše: Povsod se ustanavljajo vojni domovi za vojake. Tudi nag 97. polk ne sme zaostati za drugim:, zato bode- mo pa tudi mi ustanovili vpjiii dora- za -'vojake 97. pežpolka, da se bodo po trudapolnem življenju v strelskih jarkili mogli odpočiti nekoliko dni v iiovem vojnem dorau. Prosimo torej " dobrosrčno slovensko liudstvo, da pošlle za naš vojni dom slovenskih časopisov, knjig in iger, ki bodo služile v razvedrilo in zabavo pogumnim sinovom slovenskega naroda. V našem polku služeči vojaki so iz vseh slovenskih pokrajin: iz Primorskega, Notranjske na Kranjskem, Istre in Štajerskega, zato naj prispeva tudi vsak Slovenec in Slovenka s ka,kim darom. Vojaki bodo za vsako tudi najmaniše darilce hvaležni in še h(-.}\ hrabro branili m;lo nam domovino, Vsi darovi naj se pošiljaio na sledefii naslov: C. in kr. povelistvo pešpolka št. 97, vojna pošta 638. Molitveniki za naše vojake. Naš cesar je zaukazal, da djbi vsaa vojak, &&o si žeh, moiitveatk v svojem iaatenoem jezsku m sicer brezplačno ia na stroške vujaške uprave .¦ :^>-"^ Slovenskl vojakl na frontl za Brežlce. Iz bo- jišSa se nam piše: Podpisani slovenski lantje od 20. lovskega baona, 1. stotnije, pošiljamo slovenskim por.~srečencem po potresu mali znesek. Obenem izražamo naše srčno sočutje in pošiljamo Posavčanom iskrene pozdrave: Nadlovec Alojzij Zornik 1 K; podlovci Jožef Prelesnik 2, Aleš Kremljak 2, Jožef Bovha 2, Martin Uranjek 2, Vencel Auer 1, Karel Adler 1, Franc Cagran 1, Jožef Fleck 1, gteian Avgustin 2; patrurovodje Franc Veis 2, Nasim Paulovič 1, Rudoli Gajšek 3, Franc Trolenik 1, Rudolf Padovan 1, Ivan Rihtarič 1.20, Franc Sorec 1, Ivan Laponja 1, Franc Fon 1, Jožef Žagar 2, Jožei Florijanc 2, Ivan Kunst 1, Alojz Jergolič 1, Anton Hudovernik 1; lovci: Alojz Saboti 5, Franc Cešarek 5. Karel Milvič 4, Anton Božič 2, Edvard Maurifi 3J Franc Stražišnik 2, Jožef Znidarič 2, Martin Crnuta 2, Maks Jurič 2, Alojz Kamin 1, Franc Lukan 1, Franc Rožman 1, Ivan Dobravec 1, Karel Staube 1, Alojz Kvarttč 2, Alojz Crešnovar 2, Franc Cerkvenik 1, Anton Batista 1, Anton Puntar 1, Mat. Jan8ar 1. Mihael Frlež 1, Alojz Muraus 1, Ivan Ceh 1, Ignac Zupančič 2, Ivan Fian 1, Ignac Pevec 2, K. Luterschmid 53 Ferdinand Schogler 2; patruljovodja Jožef Blagonja 2 K; skupaj 91 K 20 v. Kakor se po časopisih čita, je okolica bolj potrebna pomoči, kot Brežice.. Zato namenimo ta dar za najpotrebnejše ponesrečence v brežiški okolici, — Slava požrtvovalnim slovenskim junakom! Nov poletnl čas. Stajersko cesarsko namestništvo razglaša: Slično kakor v lanskem letu bo tudi letos za dobo od 16. aprila do 17. septembra upeljan nov poletni Sas in sicer za vso Avsfrijo in za vse ozemlje, ki se nahaja pod avstrijsko upravo, Vse }avne in tudi zasebne ure se morajo pomakniti dne 16. aprila ziutraj ob 2. uri za eno uro naprej, dne 17. septembra ob 3, uri zjutraj pa za eno uro nazaj. Prebivalstvo se opozarja, da spremeni temu primerno tudi svoje zasebne ure, da ne bo trpelo Skode zaradi morebitne zamude sodnijskih obravnavs vlakov, Sol itd. Prošnje za oprostitev črnovoinlkov se od dne 10. aprila naprej morajo vlagati pri obžinskih uradih in ne ve8 pri okrajnih glavarstvih ali vojaškem poveljstvu. Ve8 o tem v pribodnjein ,,Slovenskem Gospodarju." Vpokllc letnlkov 1891—1872 deloma preložen. Kakor je bilo razglageno, bi morali v letih 1891 do vgtevši 1878 rojeni črnovojniki dne 16. aprila k vojakom, v letih 1877 do 1872 rojeni Crnovojniki dne 2. maja. Sedaj je pa vpoklio preložen v toliko, da gredo letniki 1891 do vštevši 1887 dne 16. aprila k vojakom, letniki 1886 do vštevši 1872 pa še le d n e 14. m a j a. Osem slnov v vojski. Cerkveni kljufiar J. Rižnik v Breznu ob Dravi ima osem sinov v vojsld. Vsi so hvala Bogu ge zdravi. Cast tamo vrlemu slovenskemu očetu, ki je toliko daroval za avstrijsko domovino! Potres na Kranjskem in Hrvatskem. Dne 10. aprila popoldne ob 3. uri so občutili na Kranjskem in Hrvatskem precej močen potresni sunek, zlasti lu žno od Brežic in v zagrebgki okolici. Iz došlih krat kih poročil se sodi, da potres ni nikjer povzročil ka ke Škode. Gospodarske novice. Težave spomladanskega obdelovanja polja. — Zadnje dni je nastopilo zopet skrajno slabo vreme. Delo na poljlh in v vinagradih je zopet najmanj za cel teden zadržano. Kmetje so si v velikih skrbeh, kaj bo lotos z obdelovan.iem polja, kaj bo s pridelki, in kaj bo pribodnje Ieto. Dolžnost vlade in vseh javnih činitel"ev je, da se preteča nevarnost odpravi in da se delo na pol ih vsaj za silo opravi. Kot stari pnjatel'i kmetskega stanu in kot zvesti državljani pozivamo vlado in vojaško upravo, da dovoli črnovojnikom čimprej obširnih dopustov, da se preskrbi vsaj nekaj semenskega krompirja ter da kmetom na razpolago dovolj vojaških konj za vprego. Sedaj ge ni vse zamujeno, radi tega bo treba storiti takoj pri- mernili korakov, da kmetsko ljudstvo ne bo prepuščeno v teli resnih časih svo]im preskromnim mo5em- Banke in kmet. Blagovni oddelck ncke velike dunajske banke je vprašal vlado, ali sme nadaljevati blagovno trgovino. Vlada je odsvetovala, Iz tega se razvidi, da je proces proti depozitni banki, ki ]e odkril veliko vojno oderuštvo, vendar dobro učinkoval. Vefiina bank si je raed vojsko ustanovila takozvane blagovne oddelke ter začela pridno trgovati z ir.dustHiskimi in kmetskimi priidelki. Bla^ovni oddelki nekaterih barik trgujejo z viuom, ši.ehoni, kotizervami kakor kaka zadruga ali blagovni trgovec. Za kmete in kmetsko zadružništvo je velika nevarnost, da postane veliki kapital še bolj gospodar n]&govili pridelkov, kakor je to bilo pred vojsko, za to se naj kmet drži svojih zadrug in brani njili neodvisnost nasproti bankam. Usnja primanjkuie zdaj po celem svehi, ne le pri nas. Cudno to ni. Približno 30 milijonov vojakov je pod orožjem. Mnogi izmed njih niso pred vojsko nikdar škornjev nosili. Pri Francozih in Angležih imajo večinoma težke, visoke škornje. Ko so se podplati izrabili, so jili le malo podplatili; navadno se vse pro5 vrže. Nazadnje morajo tudi največje zaloge poiti. Nevtralne države: Norveška, Svedska, Danska in Holandska so ob izbrubu vojske prepovedale izvažati vsakoršne kože; a usnje se je tudi tam zelo dražilo, Ko se je izvedelo, kako velike dobičke so imele tovarne, so postali ljudje še bolj razburjeni. — Največ čevljev za vojake so naredili na Angleškem. Velike tovarne (Northampton, Leicester in Ketering) delajo skoro samo za vojsko. Od avgusta 1914 do 31. decembra 1916 so samo te tovarne izdelale: 21 milijonov visokih angleških škornjev, 3 miUjone visokih francoskih, 4 milijone visokih ruskih, 4 milijone ruskih navadnih čevljev, 400.000 laških za visoke gore, 600.000 srbskih in 6 milijonov raznih angleškib za vojake, torej 40 milijonov parov le iz tega okraja. A kje pa so še vsi drugi? Na postaji Manchester-Parkroad je veliko skladišče, ki more vsako uro 100.000 parov škornjev na frorlto poslati. V Argentiniji je kupila angleška vlada 100.000 kož, francoska pa uprav vse, kar bodo imele klavnice na prodaj do konca aprila tekoCega leta. — Iz Indi'e smo pred vojsko dobivali prav močne podplate od bivclov; te živine pokoljejo na leto do 7 milijonov komadov. Zdaj }e angleška vlada prav vse knže zasegla. Tudi pri sovražnikih je usnje zelo drago postnlo. — Na Dunaju so oddali za meščane okoli 11.000 kg slabšega usn]a, vratnine, konjskih podplatov in drugih ostankov Ljudje pravijo, da s tem nikakor ne morejo izhajatL. Cene za moko pri prodaji na drobno. Stajersko oesarsko namestništvo je določiln nove cene za moko pri prodaji na drobno in sicer znaša cena za pgenično moko v občinah, ki so od bližnje železnigke ^ostaje oddal.ene do 2 km, 1 kg 55 v, za koruzni zdrob 90 v in za koruzno krušno moko 50 v. V občinah, ki so oddaljene od bližnje železniške postaje 3 —10 km, znaša cena za 1 kg pšenične moke 56 vin., za koruzni zdrob 91 v ln za koruzno krušno moko 51 v. V občinah pa, ki so od bližnje železniške postaje oddaljene vefi kakor 10 km, znaga cena za 1 kg pšenifine moke 58 v, za koruzni zdrob 93 v in za koruzno krušno moko 53 v. Cene za ostale vrste moke pa ostanejo nespremenjene. Pomanikanje semenskega krompirja. Na deželi je veliko pomanjkanje semenskega kromi irja. Ce ne bo pomoči, bo letos mnogo ljudi na deželi, posebno manjših posestnikov in viničarjftv brez krompirja, Ljudje so se zanašali na krompir, ki je bil obIjubljen od okrajnega glavarstva, a teca krompirja ni od nikoder in ga na_brž tudi ne bo. Zakaj si oblast ni poprej zasigurala semenskega krompirja, predno se je ljudstvu obljuhilo, da ga bo dobilo? Mnogi bi si bili ^aj nekaj svojega krompirja prihranili za seme. Umetnl gnoj se doM. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu nam piše, da ima seda] dovolj umetnega gno'a na razpolago. Ve6 v inseratu. Cene za les. Dunajska zveza avstrijskih lesnih trgovoev plačuje do preklica kubičri meter hlodov fborov, ielov, smrekov les) ro 50—65 K, hlode (hrastov, bnkov les) po 200—258 K, zn ostnle vrste Jesa sn ostale lesne oene nespremenjene, ker sploh ni bilo nobenega blaga na ponudho. Izvanredno živnhnn je bilo po- raševanje po mehkih deskah ;n po blodih za rudnike. Cene za vse vrste lesa sicer polagoma, toda stalno naraščajo, Raz|,>oloženje na dunaskem in na budimpeštanskem les ;em trgu Je zelo trdno. Hraeli. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo \ pretokli dobi popraševanjo po tujom hmelju nekoVko bolj živahno in tndi oone sn rosknftile za 10 K pri 50 kg. Cene za tui hmelj so se gibale med 90 do 110 K za 50 kg. Nn Cožkem bo letos obdelana samo 1 tretjina hmerskih nasadov. Mleko — zdravllno. Zdnj, ko mleka primfmjku:e, ko ga znčeli še zdravriki rabiti proti nnbuiSim boleznim. V Crnigor; so imoli v bolnici kolero. Večina bolnikov, ki so jib zdravili z navadnimi le- liili, je pomrla. Di\ H. Adler je spravil v kri nekaj skuhanega mleka. V par urah je bilo boljše. Bolniki so kmalu popolnoma ozdraveli. Neki častnik je imel hudo grižo; zdravila niso pomagala. Poskusili so z mlekom, seveda ne v želodeo, marveB so ga z vbodIjajem v meso spravili v kri, Vročina se je dvignila na 39.5 C, mleko ie začelo delovati. No5 je bila že mirna, v par dneh je bil zdrav. Tudi udnlco so z najboljšim vspehom zdravili z mlekom. Dr. Adoll Edelmann je v treh dneh ozdravil najhujše udnice z mlekom. Znano je, da ima skoro vsaka udnica zek slabe nasledke, Zlasti srčna napaka ali vnetje. srca je navadno združeno z udnico. Po mlečni uporabi izgine bolezen brez nasledkov. Nekemu bolniku, ki je imel hudo kužno bolezen, je zdravnik vbrizgal 1 kub. cm. mleka. Začelo ga je tresti, a drugi dan y bil skoraj popolnoma zdrav. — Saj tudi sami opažamo, da so vsi, ki veliko mleka užijejo, pri dobrem adravju. Vprašanja in odgovori. Zaroljo rekvirlrania živlne. Iz konjiškega okraja se nam piše: Ali so imeli že dne 13. marca t. L nakupovaloi pravico jemati za erar živino, staro pod enim letom? Kakšno ceno imajo telice pred 1 letom, Iepo debele in jako lepega plemena, Nakupovalec je prišel in jo je vzel brez gospodarjeve vednosti. Gospodarja ravno ni bilo doma. Niti 5etrt ure niso čakali, da bi bil gospodar prišel domov. Gnali so lačno telico 3 ure daleč in plačali 1 kg samo po 2 K 50 v. Stare krav&' so dražje plačevali, Denarja za telico pa še dosedaj nisem dobil, Kam se hočemo obrniti? — Ddgovor: Pred' 1, aprilom 1917 ge nakupovalci niso imeli pravioe, odjemati živine pod enim letom. Se le po 1. aprilu je prepoved klanja mlade živine preklicana, Ravno tako tudi nima nakupovaleo pravice samolastno, brez gospodarjeve vednosti odgnati živino, Nakupovalci imajo navodilo, da morajo v slučaju gospodarjeve odsotnosti se pogaJati z gospodinjo ali njegovim namestnikom (sinom, ičerjo itd.). Ako nakupovalec ni nikogar vprašal ali obvestil o oddaji telice, in ker telica še ni bila eno leto stara, se lahko pritožite pn ravnatelju graške živinske vnovčevalnice g, Schneiterju. Pritožite se tudi radi tega, ker so telico lačno odgnali, tako da ste pri tem imeli veliko izgubo, Cenili pa so Vam telico po III. vrsti, za katero se je do dne 1. aprila t. 1. plačevalo 2 K 50 v za 1 kg. Od 1. aprila naprej se take telice plaSujejo po 2 K 40 v. Denar za odvzeto živino se izplafiuje po poštni branilnici. Iz šmarskega okraja se nam piše: Ko je prišel nakupovalec v moj blev, je treščil brejo kravo po glf>-* i tako, da se ji je kri curkoraa vlila. iz nosnic. Pretilo se mi je s kaznijo., 6e krave ne oddam, dasiravno j že 18 tednov breja. Ponudila se mi je cena 2 K GU za 1 kg. Radi ljubega miru sem kravo oddala, In tako sedaj nimam s čim orati in ne voziti. Kam s naj obrnem, da dosežem svojo pravico? — 0 d g <vor: Pritožite se na ravnatelja živinske vnovftevalmce v Gradcu, g. Schneiterja. Cena je za II, vrsto krav določena na 2 K 60 v, za I. vrsto 3 K 10 v in za III. vrsto 2 K 10 v 1 kg žive teže. Zavoljo moke. Iz šentlenartskega okraja nam pišfijo: Pri trgovcu dobivamo na eno karto za kruh samo 1.25 kg moke S tem se ena oseba ne more 14 dni preživeti. Na karti stoji zapisano 2,80 kg, trgovec pa niti polovico tega ne da. Clovek lačen ne more delati, posebno pa zdaj ne, ko se je začelo težko tielo na polju in v vinogradu. Drugod dobivajo poveod 2 kg moke, samo pri nas ne. Prosimo., odgovori4e v -Slnv. Gospodarju", če sme trgovec tako postopati. — Iz Ijutomerskega okraja: Za tri tedne dobimo šamo 1 kg moke za eno osebo. Pri tako majhni množini moke nam je nemogoSe shajati. Kaj naj napravimo? — Iz laškega okraja: Mnogokrat po cele tednft nc dobimo nič moke. Ce jo "dobimo, pa dajejo trgovci na eno karto samo % kg, dasiravno nam Je okra;ni glavar iz"avil, da se v našo občino pošlje aovnl; moke za vsaki teden. Kam so naj pritožimo? — O d g o v o r: Okra*na glavarstva dobijo od vojnož:tno-prometnega zavoda moko za razdeltev med ob&;ne. Ker je pomanjkanje moVe zelo občutno, navadno okrajna glavarstva naročijo trgovcem, koliko moke morajo dati na eno karto. Karte so res na 2 kg 80 dkg, a. ker nkrajno glnvarstvo ne pošlje dovoli moke, se ie na vsako karto dolofri manf, po^ekod 2 kg, 154 kg, 1 kg, V, kg itd Ako se preprifcate, da da;p> trpovec nekaterim več moke, dnigim mn"' se takoi pr;tož;te. Na vsak naMn pa zabtevajto, da na' nreskrbi nVraJno glavarstvo vsaj toliko moke, da boste mogli živeti. Zavoljjo petroleja. Iz mnriborskega oVraja nas vpraSa'o: Naša občina, ki ima nad 220 hiš, dobi samo 80 litrov petroleja, sosednja občina pa, in>a 80 hiš, pa doM 70 litrov. Ali je to pravilvo razdoljeno? Kaj naj storlmo? — Odgovor: Opozorit6 okrnjno glavarstvo (prehran.ievalni nrad) na to nopravilno razdclite-/. — Tz šmarskega okraja nam pišejo: Ka.r «e nai obrnemo, da dobimo več petrolcja? Za oprnvIjanje del v hlevih nimamo ne trolie petroleja. Ali naj delo pri živini opravimo vse po dnevu, ko je pa toliko drugoga dela? — Odgovor: Pritožite se takoj na okrajno glavarstvo v Celle. Saj je za vse občine dologeno nekaj petroleja.