Pesmica o lučkih gasilcih
Za 45 letnico gasilstva v Lučah, leta 1957, je prizadevni član društva, Albin Breznik, napisal pesmico, ki jo objavljamo.
45 let minulo že, ko gasilsko društvo ustanovilo se.
Marsikaj v tem času smo doživeli, kar za trajen spomin bomo imeli
*
Precej smo si uredili, mnogo stvari si nakupili.
Potem vojna nastala je, precej članov pobrala je.
*
Pobrala tudi velik stvari, da treba jih je nadomestiti.
Potem smo zopet nakupili, najpotrebnejše si uredili.
*
Gasilsko društvo je nevtralno, je pa tudi požrtvovalno!
Žrtvuje se podnevi in ponoč, ko bližnji rabi nujno pomoč.
*
Kjer gasilec pojavi se, tam nesreča je, gorje.
Naj se zaveda vsak občan, gasilec usmiljenje Samaritan.
*
Ustanovnih članov nas je deset, prvi predsednik star že 85 let.
Vse druge smo že izgubili, naj počivajo mirno v gomili.
*
Imamo aktiviste, naraščaj, precej močna četa je sedaj.
In zopet lahko delamo in bližnjemu pomagamo.
*
Zato pa enkrat še poudarjam, aktivne člane opozarjam, da čuvajo, branijo našo imovino in prelepo domovino!
Gasilstvo v Lutah
И
«TOos
izdano v počas tev 85 letn.ce obstoja društvene organizacije gasilstva v Lučah n kot slavnostna publikacija ob otvoritvi novega gasilskega doma.
Luče1998
Gradivo za brošuro so pripravili:
Janez Zamernik, Vinko Moličnik, Bogomir Supin in Aleksander Videčnik Uredil:
Aleksander Videčnik
Slike so iz zasebnih zbirk, gasilskega arhiva, nove posnetke pa je naredil Bogo Supin, mlajši
Izdalo: Prostovoljno gasilsko društvo Luče, zanj Janez Zamernik Tisk: Dikplast Celje Naklada: 800 kom
Beseda predsednika društva
Ko smo pred nedavnim praznovali 85 letnico Gasilskega društva Luče, so nekateri starejši člani dejali - 85 let človekoljubnega dela je za nami! Veliko truda, dela in pripadnosti gasilstvu je bilo potrebno, da smo ohranili društvo na visoki strokovni ravni, hkrati pa Članstvo povezali v prijateljski krog. Ob visokem jubileju smo si zadali nalogo zgraditi nov, sodoben gasilski dom v Lučah. Tako smo sklenili, 90 letnico bomo praznovali v novem domu!
To nam uspeva ob nenehni pomoči naše občine in predvsem njenega župana Mirka Zamernika.
Novi dom bo omogočal strokovno delo, saj današnji čas, ko imamo gasilci opraviti z nesrečami vseh vrst, zahteva ustrezne pogoje za uspešnost društva, saj imamo v svojih vrstah dobro usposobljene gasilce in uspešno vodstvo. V naši sredi delujejo ženske in veterani, ki so ogledalo preteklega dela za dobrobit prebivalstva in družbe. Življenje društva je kot veriga, vsak člen je določeno obdobje, če le eden manjka, ni več verige, ni več nadaljevanja. Zato smo danes ponosni na rodove, ki so pred nami skrbeli za razvoj in delo gasilcev v Lučah. Hvala jim! Prisrčna hvala pa tudi našim sokrajanom, ki so vedno pokazali razumevanje za naše potrebe. Z vsem spoštovanjem se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo danes veseli novega doma v Lučah! Prepričan sem, da se tudi v naprej lahko nadejamo vse podpore.
Še nekaj besed o gasilstvu na sploh! V preteklosti nismo le priskočili na pomoč nesrečnikom, ki jih je prizadela ognejna ujma, ampak smo skrbeli tudi za kulturno in družabno življenje v kraju. Naše delo je prostovoljno, je odraz človeške volje pomagati vsakomur, ki pomoč potrebuje. Takšno delo pa plemeniti človeka, ga postavlja za zgled! Trudili smo se pritegniti čimveč mladine v naše vrste, ker bo le na ta način našlo naše delo nadaljevanje. Želeli smo nuditi našim članom strokovno izobraževanje, saj danes biti gasilec ni več enostavno. V tej smeri bomo delovali tudi poslej v upanju, da bo živelo človekoljubje, ki ga gasilci izkazujejo še naprej v dobro rodov, ki nam bodo sledili.
Janez Zamernik
Sporočilo poveljnika
Tako pomemben dogodek, kot je otvoritev novega gasilskega doma, me in nas navdaja s ponosom na prehojeno pot Prostovoljnega gasilskega društva v Lučah. Gotovo ne bi doživeli današnjega slavja, če bi naši člani in prebivalci Luč in okolice, ne bili tako vneti za gasilstvo.
Naše društvo pokriva zelo zahtevno območje, saj je največje in najredkeje poseljeno v naši državi. Krajevna skupnost Luče obsega 10.600 ha površine, kije poleg vsega še zelo razgibana, saj je višinska razlika od 450 m do 2350 m nadmorske višine. Prav zaradi takšnega, predalpskega ozemlja, šteje naše območje le 6 prebivalcev na hektar površine.
Vas Luče obkroža 6 zaselkov in 6637 ha iglastih in 1172 ha listnatih gozdov. Poleg tega je na našem območju 2791 ha pašnikov in travnikov. Naj predstavim posamezne naselja:
Luče	461	147	1	16	19
Krnica	280	67	140	6	3
Konjski					
vrh	165	36	70	1	2
Podveža	163	63	135	2	2
Podvo-					
lovljek	188	50	120	2	2
Raduha	284	75	212	3	1
Strmec	138	42	126	1	4
Skupaj	1679	480	840	27	33
V nadaljevanju navajam podatke za čas po osamosvojitvi, vse do danes. Naše območje je kraškega značaja, kar pomeni, da kar pogosto prihaja do pomanjkanja pitne vode. Ta skrb ostaja vse leto! Poleg višinske razlike, je težava tudi z oddaljenostjo, saj je zadnji naseljeni objekt oddaljeno od Luč kar 21 km. Tako smo v času od leta 1991 do 1998 prepeljali 692.000 litrov vode.
Zaradi velike požarne ogroženosti gozdnih površin na izrazito strmem terenu, smo razmišljali tudi o alpinistični gasilski enoti v našem gasilskem društvu. Ta šteje sedaj 10 članov, ki so vsestransko sposobni ukrepati v izrazito planinskem okolju. To so dokazali tudi z vajo, dne 6. novembra 1993. Sedaj razpolaga naše društvo z najsodobnješo alpinistično opremo v vrednosti skoraj dveh milijonov SIT. Enota seje dokazala že v dveh posegih in to na solčavski strani Raduhe in na Velikem Vrhu nad Logarsko dolino. V obeh primerih je bil vzrok požara, udar strele.
Dobro delo operative se kaže v preprečevanju požarov in delu z mladino, pri čemer velja poudariti visoko požarno-vamostno zavest prebivalstva. Da smo sorazmerno malo posredovali pri požarih je temu dokaz. Vzroki požarov so bili: v štirih primerih, dotrajana električna napeljava, enkrat so požar povzročili otroci, enkrat smo gasili travniški požig, enkrat pa je požar povzročil pretrgani daljnovod. V vseh navedenih primerih ni bilo poškodb med gasilci. Seveda skrbimo za usposobljenost članov v operativi z raznimi tečaji in tekmovanjih. Slednjih se udeležujejo, pionirji, mladinci, člani, članice in veterani. Naj povemo še to - pionirska desetina ima povprečno starost 8 let, veterani pa častitljivih 78 let. Na obe desetini smo še posebno ponosni! Naša ženska desetina je v samem vrhu na območju Zgornje Savinjske doline. Člani kategorije A in B dosegajo nekje rezultate "zlate sredine".
Naj poudarim, tako uspešno delo lahko omogoče le prijateljstvo in sloga 155 članskega kolektiva našega gasilskega društva.
Navedimo še strukturo članstva: Pionirji = 10 članov, med 7 in 11 let starosti Mladinci = 6 članov, med 11 in 16 let starosti Pripravniki = 13 članov, med 16 do 18 let starosti Pripravnice = 3 članice, med 16 in 18 let starosti Članice = 19 članic, med 18 ni 55 let starosti Člani = 104 člani, nad 18 let starosti. Po telesnih sposobnostih pa članstvo delimo: Gasilska - alpinistična enota =10 članov Operativnih članic in članov = 76 Veteranov =12 članov Častni člani = 6
Po strokovni izobrazbi in pridobljenih nazivih pa ima naše društvo takšen sestav:
Častniki II. stopnje = 4 Nižji častniki II. stopnje = 5 Nižji častniki I. stopnje = 6 Nižji častniki = 7
Gasilec II. stopnje = 9 gasilk in 52 gasilcev Gasilec I. stopnje = 2 gasilki in 4 gasilci Gasilec = 8 gasilk in 26 gasilcev.
Tako sem predstavil Prostovoljno gasilsko društvo Luče. Trdno upam, da bo še v naprej prevladovalo prijateljstvo, sloga, spoštovanje in zavest za pomoč človeku v stiski. Naj mi bo končno dovoljeno, da vabim vse podporne člane našega društva, da ostanejo privrženci gasilstva. Želim, da bi bili požari redki in čim manj vode na nepravem mestu.
Vinko Moličnik
Nekaj o občini Luče
Že pred prvo svetovno vojno j; občina Luče t^la uspešna v svcjem delovan'u. Tedaj je štela 1580 preb"' ralcev, stat' pa navaia, da e zajemala 156 posestev, 100 koč in 69 najemnikov. Obsegala je 11.170 ha površin.
Javna šola je bi'a ustanovljena leta 1873, njeni učitelji pa so se vsestransko razdejali za korist kra;a in napredka Kraj sam se prvič omenja leta 1241, sa ie tu bn upravn urad gornjegraiske fevdalne gospoščine
Prvotna cerkev je 1 la zgr< lena že pred letom 1426, sa_ j; v gorn'^gra ikem urbarju iz tega leta že omenjena. Sedanja cerkev sa Lovrenca pa je bila zgrajena v letih od 1641 do 1690. To seveda ne pomeni, da so tako dolgo gradil ampak se lahko domneva, da e v tem času dob 'a sedanjo podobo, lahko tue s prezidavami. Lučka krajina je pravi naravni park in je že od nekdaj pnvab jala ob) kovalce od b.izu in daleč. Zato so imeli razmeroma kmalu že doka ure ;no turist no ponudbo in svoj e turistično društvo. Zanimiv podatek z leta 1936 pove, da so tista leta v povprečju našteli v kraju po 1700 nočnin letno. Kar ne čud ob dejstvu, daje Luče središče obsežnega plan iskega območja in izhodišče številnih planinskih in drugih poti. Za hitrejši gospodarski razvoj kraja in občine je nedvomno ogromno storil župnik Franc Lekše, znani slavist in vsestransko gospodarsko razgledan človek. Bil je dolga leta (1897 do 1926) v Lučah n pobudn k za ustanovitev bikorejske zadruge, hranilnice, vrste družil koi itn1 ti gospodarskih ukrepov in nenazadnje tudi ja lstva. Tud: jicer so Luče imele znane udi kot so skladatelj Blaž Arnič, dolgoletni učitelj Anton Pustoslemšek, župnik, sla1 ist m pobudnik gospodarskega razve i, Franc Lekše, politik in pub^cist, Rasto Pustoslemšek, pi sadevni culturn: delavec Ludvik Mašat in še b in lahko naštevali.
Začetki prvih gasilskih enot
Še ob začetku 18. stoletja je bilo večina naselij pretežno iz lesenih hiš. Pogosti požari so uničevali premoženje ljudi in ogrožali obstoj večjih krajev. Zato je stara Avstrija postopno predpisovala občinam določene protipožarne ukrepe, ki pa še vedno niso dovoljevali ustanavljanje gasilskih društev. Leta 1825 je bila izdana Požarno-gasilska odredba (18.marca), ki je prva te vrste v tedanji državi. Vsebina je bila usmerjena v hitro odkrivanje požarov, preprečevanju, uspešnem gašenju in navodila za ravnanje na pogašenih požariščih. Na temelju te odredbe so pričele občine nabavljati prvo gasilsko orodje, kije seveda bilo zelo enostavno. O kakšnih brizgalnah še ni bilo govora. V središčih občin so uredili "požarne lope" in znotraj občine urili "požarnike", ki jih je vodil "komisar" imenovan s strani župana. "Kadar je bilo plat zvona zaradi požara, so torej hiteli požarniki na kraj nesreče s posodo in večjimi prtiči...," tako opisujejo tedanjo pomoč proti požarom. Postopno so vendarle prihajale prve ročne brizgalne tudi v naše kraje in s tem je gasilstvo dobilo drugačne organizacijske oblike, hkrati pa tudi ustrezen poduk. V mestih so se že ustanavljala gasilska društva, ki pa so bila sprva v rokah nemških trgovcev in obrtnikov in so pogosto služila kot raznarodovalni dejavnik. Povsem drugače je bilo na deželi, kjer so gasilska društva postajala jedro slovensko naprednih sredin.
V času nekdanje Jugoslavije, so v tridesetih letih prevladovali vplivi centralizma in militarizma v gasilskih vrstah. Društva so se spremenila v čete, povelja so bila celo nekaj časa vojaška, torej srbska. Banovinske gasilske zveze so se preimenovale v "gasilske župe" in tako smo dobili za naše območje, Gasilsko župo v Gornjem Gradu. Na vseh ravneh organiziranosti gasilstva je bilo občutiti delovanje osrednje župe v Beogradu, kar je pomenilo zastajanje razvoja. Slovensko gasilstvo (v Dravski banovini - pretežni del sedanje države) je veljalo za bolj razvito, od tistega na Jugu tedanje države. Seveda je prihajalo do odporov, toda moč je bila v Beogradu! In končno, tudi na praporih tedanjega časa so bili napisi, ki so jih nosile tudi vojaške zastave, le da so ti v naših krajih bili slovenski. Tudi grb na praporih je bil državni (jugoslovanski) in ne morda slovenski.
Prapor Gasiiske čete Luče iz ieta 1937
Bogomir Supin, poveljnik v letu 1937, slikan poleg prapora
Ustanovitev Požarne brambe v Lučah
Že leta 1894 so naši občinski možje sklenili nabaviti gasilsko brizgalno. Tako je, kot smo že omenili, velevala oblast, ko je naročila občinam skrb za požarno varnost.
Seveda so tiste čase bile na voljo le enostavne ročne brizgalne zato so takšno, po naročilu župana, nabavili tudi v Lučah . Dolgo je samevala in rjavela v zadruški uti. Nihče se pač ni zanimal za to orodje.
Kot smo že omenili, so na pobudo župnika Franca Lekšeta, leta 1912 in to po pridigi, med katero je domači župnik kar hudo okregal Lučane, ki imajo sicer brizgalno, društva pa ne, vendarle stopili odločno v priprave za ustanovitev Požarne brambe. Končno so 2o. avgusta istega leta pripravili ustanovni občni zbor. V prvem odboru so delovali: Vinko Jezernik, kot predsednik - Franc Dežman, kot podpredsednik, Ivan Rop, kot tajnik - Ivan Rose, kot blagajnik -Ivan Dežman je bil orodjar - Ivan Srmčnik, odbornik - Franc Grabner, odbornik in Anton Žager kot odbornik. Iz vrst tedanjega članstva so znani: Janez Golob, Ignac Rose, Alojz Polanšek, Gregor Strmčnik, Anton Breznik, Vinko Robnik, Ivan Nadlučnik, Franc Nadlučnik, Filip Volčanžek, Albin Breznik, Erjavc Valentin, Ivan Breznik, Jakob Breznik, Maks Ložekar, Leopold Ložekar, Anton Logar in Franc Zamernik.
Ustanovna seja in vse ostale so bile pri Poberinu, saj društvo še ni imelo svojih prostorov.
Prvi vidni napredek so dosegli, ko so leta 1913 pozidali gasilski dom, prav na mestu sedanjega. Stavba je bila pritlična, velika kakih 80 kvadratnih metrov. Poleg nje je stal leseni stolp. Kmalu so nabavili ročno brizgalno na vozu, kar je že pomenilo posodabljanje orodja. Kot dolgoletnega predsednika društva velja še posebej omeniti omeniti Vinka Jezernika - Hočevarja.
Gasilski dom v Lučah leta 1927
Po poplavi v letu 1927 je bil dom zelo poškodovan
Gasilstvo po prvi svetovni vojni
Svetovna vojna je seveda zelo omejila delo gasilskega društva, kakor tudi vseh drugih društev v kraju. Člani so bili v vojaških enotah po raznih frontah Evrope. Šele po breobratu so pričeli spet delovati. Časi so bili težki, na vsakem koraku je bilo čutiti posledice štiriletnega vojnega časa. Tudi gasilci niso imeli sredstev, da bi uredili in posodobili svojo opremo. Koje leta 1931 gorela Mangelčeva hiša, seje izkazalo, da gasilci brez vaj in ustrezne opreme ne morejo biti učinkoviti. Krajani so z grozo opazili nemoč gasilcev in se seveda osvestili, da bo nujno poskrbeti za sodobno opremo. Hiše so bile domala vse krite z leseno kritino in vsaka iskrica je lahko bila usodna. Zato je novi odbor društva, ki je bil izvoljen leta 1933, zastavil odločno pot k posodobitvi orodja in usposobljenosti članstva. Predsednik je postal Josip Boitin, poveljnik pa Ludvik Mašat, šolski upravitelj v Lučah. Za denarne posle je skrbel Anton Breznik. Članstvo se je pomnožilo in pomladilo. Že leta 1934 so nabavili prvo motorno brizgalno in nove cevi. Ob izredni pomoči prebivalcev je bila motorka plačana že ob blagoslovitvi, torej takoj. Leto za tem, so nabavili ustrezen voz za motorko. Slovesno paje bilo leta 1937, ko so lučki gasilci razvili svoj prvi prapor. Pod novim vodstvom so pričeli redno vaditi in se strokovno usposabljati. Ko je zagorelo v Solčavi, so hiteli Lučani na pomoč, saj je njihova brizgalna zatajila in kaj bi bilo brez lučke pomoči si lahko predstavljamo, če vemo, da so solčavske hiše bile vse krite z lesom.
Gradnja novega doma
V Lučah je bilo čutiti potrebo po dvorani za razne kulturne prireditve in predvsem za igre. Prvotno so gasilci imeli precej zahteven načrt za veliko zgradbo v planinskem stilu. Seveda je to zahtevalo veliko denarja in ker tega niso imeli, so se odločili za skromnejšo stavbo. Leta 1939 so pričeli z deli. Spet so domačini priskočili svojim gasilcem na pomoč z lesom, denarjem in delom. Na zimo je bil dom pod streho! Toda za kritino je zmanjkalo in gasilcem sta posodila denar stari Metulj in Zgornji Ložekar. V tem času je postal poveljnik
Prost, gasilska četa	^Ti'
j v	Luče, dne poilnega pečata.
Župa:'Gornjigrad
Lučani!
Kakor j c zu a no, jc pričela gasilska čela graditi gasilski dom. Čemu nov dom, — saj je še stari dober! Tako bi si mislil, kdor ni pogledal v notranjost starega doma. Ako bi si ga ogledal, bi videl, da ni dovolj Tračen, da vsled vlažnosti omet odpada, da gasilsko orodje, ki je vredno nad stotisoČ dinarjev rjavi, da se je moralo radi tega izločiti veliko inventarja iz gasilskega doma, med njim tudi draga motorna brizgalna, ki mora bici skozi celo zimo v privatnem stanovanju in se je radi njene velikosti vsak brani vzeti v svoje stanovanje.
Od gasilske čete ima korist samo vas — bi si kdo mislil. Kdo bo plačeval, ako bi požar upepelil: ccrkev, Šolo, župnišče, občinski hiši in druge naprave? Odgovor: Kmetje!
V	novem domu bo velika dvorana. Za veselice? Ne! Veselica se vrši enkrat letno in še ta se vrši na prostem. Dvorana je predvsem namenjena za razna kmetijska zborovanja, kmetijske tečaje in predavanja.
Ali so kmetom potrebna zborovanja, predavanja in tečaji, kateri so povrhu še brezplačni? Neki kmetijski strokovnjak, ki je po nalogu banske uprave pregledal gospodarski napredek v vseh občinah v našem srezu, se je izrazil: Luče so v tem oziru na zadnjem mestu v našem srezu. Žal, da je povedal resnico. Ozrimo se malo nižje Luč in videli bomo, da je dosti gospodarjev, ki so postali s pomočjo Lučanov - miljonarji! Koliko teh pa imamo v Lučah? Časi zahtevajo, da se tudi kmet organizira in s tem bo pomaga no tudi našemu obrtniku in delavcu.
Dvorana je tudi namenjena za razne gospodinjske tečaje in predavanja, zdravniška predavanja, razne predstave; sploh za vse, kar bi lahko Lučanom koristilo.
L-uČam! Vse to nam je potrebno, da ne bodo Luče zaostajale v napredku. Podlaga 7.2 splošni napredek pa bo gasilski dom, ki bo dom Lučanov. Od njega bomo imeli korist mi in naši potomci, zato naj vsak podpira, da bo doni do jeseni pod streho. Pomagajte pri gradnji s kulukom, obiskujte prireditve, ki bodo prirejene v ta namen, kdor pa more, naj pomaga z malim zneskom, ali s kakimi drugimi darovi. Stran s politiko, ki nam ne prinaša drugega kot razprtije in bodimo složni.
V	slogi je moč!
Gradbeni odbor gasilske Čete.
Bogomir Supin in tajnik učitelj Maks Zupančič. Žal pa je dograditev doma prekinila nemška zasedba.
Nemci gasilskih društev niso ukinjali, ker so jih zaradi vojne potrebovali. Poveljnik je postal stari Bleyer, njegov pomočnik pa Slovenec, Bogomir Supin. Dobili so 30 novih oblek, nekaj orodja, naredili so strop v dvorani, toda gasilske vrste so se redčile zaradi vpoklicev in odhajanja v osvobodilne enote.
Po letu 1945
Prve organizacijske oblike gasilskih društev so bile v luči tistega časa, podrejene notranji upravi. Društvo se je preimenovalo v Gasilsko četo Luče. Tedaj je bil predsednik Albin Breznik, poveljnik pa Bogomir Supin. Prvi občni zbor je bil 1. februarja 1948. Gasilci so imeli 15 članov in 10 pionirjev. Za predsednika so izvolili Albina Breznika - poveljnik je postal Bogomir Supin - tajnik pa Ludvik Mašat. Občni zbor na katerem so ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo pa je bil 2. avgusta 1948. Takoj za tem, 19. avgusta 1948 so sklicali sestanek na predlog krajevne organizacije ZK in na njem izvolili nov upravni odbor PGD Luče v tejle sestavi: predsednik Rok Podbrežnik, poveljnik Franc Zamernik, tajnik Ludvik Mašat in blagajnik Anton Ajnik. V nadzorni odbor so izvolili člane: Ivan Kosmač, Viktor Metulj, Franc Berginc in Franc Selišnik. Delegata za Gasilsko zvezo v Mozirju sta postala Ivan Kosmač in Bogomir Supin. To vodstvo je nato vodilo društvo kar nekaj časa. V letu 1957 so imeli v društvu naslednje ustanovne in častne člane: Vinko Jezernik, Ivan Jezernik, Franc Grabner, Ignac Rose, Albin Breznik, Ivan Breznik, Gregor Strmčnik, Ivan Strmčnik, Janez Golob, Vinko Robnik, Anton Breznik, Ludvik Mašat in Jože Boitin.
Bogomir Supin, poveljnik leta 1939
Ludvik Mašat, poveljnik 1933 do 1939
Hiter vzpon društva
Po letu 1952, ko je postal predsednik Ferdo Jerovčnik, se je gasilsko društvo v Lučah povpelo na zavidljivo raven. Tako organizacijsko, kot tudi po uspešnosti. Predvsem je bila tedaj zasluga vodstva, daje uspelo pridobiti v svoje vrste številne mlade člane, tako je članstvo narastlo kar na 70 rednih gasilcev. Seveda seje kmalu pokazalo, da število članov ni merilo za uspešnost. Nedejavni so pač zapustili gasilstvo. V tem času so razmišljali o povečanju gasilskega doma, ki je postal pretesen. Res so leta 1958 gradbena dela zaključili, uredili pa so tudi zunanjost doma, oder in dvorano. Se isto leto so dom v celoti elektrificirali. Res smemo trditi, da je bilo prav gasilsko društvo najprizadevnejše pri elektrifikaciji v kraju.
Upravni odbor PGD Luče so v letih 1959 - 1961 sestavljali: Ferdo Jeročnik, predsednik - Ivan Krivec, podpredsednik - Ivan Prepadnik, poveljnik - Albin Rihar, podpoveljnik - Bogomir Supin, tajnik - Anica Zamernik, blagajničarka - Franc Dešman, namestnik blagajničarke -Miha Pustoslemšek, referent za ženske - Alojz Kladnik, referent za mladino - Jože Breznik, referent za saniteto - Peter Jež, referent za prosveto - Viktor Metulj, referent za stroje - Anton Ajnik, gospodar društva - Albin Robnik, orodjar. V nadzornem odboru pa so delovali: Ludvik Mašat. Vinko Pečovnik in Ivan Prodnik. Za delegata v Občinsko gasilsko zvezo v Moziiju so imenovali Bogomirja Supina, sicer člana te Zveze in Ivana Prepadnika.
Leto 1958 smemo označiti kot zelo uspešno, uredili so oder, opremili druge prostore v domu in na stolp namestili alarmno sireno. To leto so beležili dva požara in povodenj v središču vasi. Gotovo spada med pomembne dogodke elektrifikacija, ki je potekala povezano med zadrugo, gasilstvom in vsemi drugimi organizacijami v kraju. Imenovali so odbor v katerem so bili: Franc Berginc, predsednik, Leopold Supin, namestnik, Bogomir Supin, tajnik in delovodja, Peter Jež, blagajnik ter iz vsakega zaselka po en predstavnik. Skupno je v raznih telesih delovalo 6o ljudi. Tako so uspeli narediti 750 km omrežja, 10 km daljnovoda, 2 zidani TP in vse ostale potrebne naprave. Slavnostno otvoritev elektrifikacije so pripravili 16. februaija 1958.
Gasilci pred domom na Florjanovo leta 1997
Gasilski dom v letu 1958, tedaj je bila v Lučah razstava ovac
Petdesetletnica
Na zboru dne 22. januarja 1961 so sprejeli sklep, dabo društvo med letom slavilo svoj jubilej - petdeset let delovanja. Predlagali so tudi odlikovanja III. stopnje, ki naj bi jih prejeli: Ludvik Mašat, Ferdo Jerovčnik in Bogomir Supin.
Odličja naj bi prejeli člani s stažem od 10 do 50 let. V maju tega leta so na občnem zboru izvolili nov upravni odbor v temle sestavu: Franc Zamernik, predsednik - Janez Prepadnik, poveljnik - Bogomir Supin, tajnik - Albin Rihar, blagajnik - Anica Zamernik, za žene -Vinko Ježovnik za mladino - Jože Breznik, za saniteto - Ivan Krivec, za stroje in odborniki Anton Breznik, Ivan Prodnik, Albin Zamernik in Anica Vidmar. Nadzorni odbor: Ludvik Mašat, Peter Jež in Leopold Supin.
Petdesetletni jubilej so proslavili zelo slovesno, dne 16. julija 1961. Po svečanosti je bila velika vrtna veselica.
Ob tej priliki so prejeli odlikovanja: Ferdo Jerovčnik, za zasluge III. stopnje, tako tudi Bogomir Supin, dočim je prejel Ludvik Mašat odlikovanje za zasluge II. stopnje.
Značke za dolgoletno sodelovanje so prejeli (Zveza ni imela na voljo značk za 50 let, zato so podeljevali tiste za 40 let): ustanovni člani -Franc Grabnar, Albin Breznik, Ignac Rose, Janez Golob, Vinko Robnik, Anton Breznik, Filip Volčanšek. Častna člana: Ludvik Mašat in Jože Boitin za 30 let. Rezervni člani za 40 let: Anton Breznik, Ivan Prodnik in Jakob Robnik. Za 30 let: Janez Vršnik, Jože Lihteneger, Anton Ajnik, Viktor Metulj in Janez Pustoslemšek. Franc Vršnik, za 20 let in Franc Berginc za 10 let. Med aktivnimi člani so bili odlikovani: za 30 let - Albin Robnik, Ferdo Jerovčnik, Bogomir Supin, Rok Podbrežnik, Jože Breznik in Leopold Supin. Za 20 let - Vinko Pečovnik, Franc Zamernik in Franc Moličnik. Za 10 let - Franc Kladnik, Albin Rihar, Alojz Plesnik, Albin Zamernik, Albin Rose, Peter Jež, Franc Dešman, Franc Pečovnik, Franc Breznik in Ivan Krivec.
Ustanovni člani ob 50 letnici društva - z leve Anton Breznik, Albin Breznik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, Hace, Selišnek, Grmel in Janez Nežin
Gasilke slikane ob 50 letmci društva
Razne ujme
Luče so od nekdaj bile ogrožene, tako od Savinje, kot od Lučnice. Savinja je poplavljala v letih 1933, 1961, 1965, 1966, 1967 in ob takih prilikah rušila mostove, ter odnašala vse kar, ji je bilo izpostavljeno. Tudi Lučnica je večkrat podivjala. Najhuje je bilo 1. novembra 1990, ko je vodna ujma naredila ogromne škode na mostovih, hišah in drugih zgradbah, tri hiše je celo porušilo in odneslo. Sloje za pravo katastrofo! Lučnica je povzročila velik plaz, ki je zasul strugo in nastalo je pravo veliko jezero, ki je grozilo Lučam. Spodnja vas je stala najmanj meter pod vodo. V takih razmerah je bilo reševanje zelo otežkočeno, saj sta kraj in okolica bila odrezana od sveta. Gasilci so skupaj s prebivalstvom storili vse kar seje v danih okoliščinah storiti dalo.
V obdobju od 1980 do 1989 je bilo deset intervencij gasilcev. Pri tem je sodelovalo 435 gasilcev in kakih 180 krajanov. V letih od 1990 do 1998 pa so gasilci 10 krat intervenirali s 745 gasilci in preko 690 krajani. Na pomoč so jim priskočili še gasilci iz sosednjih enot z 51 gasilci.
Naj sežemo še nazaj v čas druge svetovne vojne. Tedaj je bilo požganih veliko stavb: šola in župnijšče v vasi Luč, Zgornji Zavratnik v Raduhi, Loka Arta in večina planinskih, pa tudi pašniških koč. Med večje požare uvrščamo tele: žaga, hiša v Strugah, gospodarsko poslopje pri Metulju, Spodnji Klinar v Krnici, hlev pri Ložerkaskem Lojzu v Krnici, hlev pri Suhovršniku v Solčavi, hiša pri Matku v Solčavi, hlev pri Podpečniku v Konjskem vrhu, kašča pri Zgornjem Jerovčniku in hlev na Koklejski pustoti.
Ravnatelj šole in predsednik KS Luče, Šulek, Franc Hnberšek, predsednik občinske zveze, Bogomir Supin, Gustl Breznik, Ivan Krivec in stari Ramše ob obletnici
Posodabljanje opreme
Prv kombi so gasilci nabavili leta 1970. To je bil dejansko začetek obsežnejšega posodabljanja opreme in orodja. Pri zbiranju denarja so z razumevanjem sodelovali tudi orebivalci. kot vedno, kadar so gasilci prosili za pomoč.
Poveljnik je v svojem pcroč 'u, v tem zapisu, nazorno prikazal terenske zahtevnosti območja, ki ga lučki gasilci pokrivajo. Seveda so že ka kmalu uvideli, da brez avta s cisterno ne bo šlo. Res so uspeli zbrati potreben denar in les, tako so leta 1983 kupili avto -cisterno, ki se je doslej že neštetokrat še kako dobro izkazal. Leto kasneje so dobili drugi kombi, za moštveni prevoz. Seveda so vseskozi stremeli za posodobitvijo ostalega gasilskega orodja in reševali! i pripomočkov. Danes smemo trditi, da je Prostovoljno gas sko društvo Luče ustrezno oprem M eno in kar je še pomembne_,še, dobro usposobljeno.
Ob 75 letnici so krstili motorko Ziegler (1987)
Sedanje vodstvo društva
Odbor, ki seda /odi lučke gasilce so 'zvolili na občnem zboru leta 1993 v tejb sestavi:
Janez Zamernik, predsednik - Vinko Mohunik, poveljnik - Peter Breznik, blagajnik in podpredsednik - Bogon r Supin, tajnik. Čla li upravnega odbora so še: Ivo Kumer, Ivica Kumer, Joško Dešman, Zoran Zamernik, Viki Smrečnik, Peter Pečovnik, Mirko Pečovnik in Ana Naroločnik. V nadzornem odboru pa delejujejo: Avgust Breznik, Franc Breznik in Alojz Hudobreznik. V letu 1998 šteje Prostovoljno gasilsko društvo Luče 164 rednir članov,od teh je častnikov in nižjih gasilskih častnikov 21, častn h članov (veteranov) je 8, starejših veteranov 9, rezervnih članov 19, opretivnih članov je 73, mladincev, starejših pionirjev m pripravr kov je 23 in pionirjev 11. Med članstvom je 22 žen v. Društvo se ponaša kar z 500 podporam. £lar i, večina njih jo kmetov,
sicer pa so med temi člar tue posesHki n družme Ob tem velja še enkrat poudariti, da se lučko gas sko društvo lahko ponaša s vsestranskim razumevanjem prebivalstva, kije pripravljeno priskočiti vselej na pomoč, ko je to potrebno. Gasilstvo je pač v veliki meri odvisno od podpore ljudi, ki živijo na območju, kjer društvo deluje. Hkrati pa naj omenimo dobro sodelovanje z obč: 10 Luče ii Obe nisko gasilsko zvezo. Pros tovorno gasilsko društvo Luče se nadeja tudi v bodoče vsestranske podpore doma in v Zvezi.
Pionirji ob prvem kombiju
Dogodki skozi čas
Nabava praporov: prv: prapor v letu 1937, drugi v letu 1965 in mladinski leta 1981.
Motorne brizgalne: ročna leta 1912 in ročne motorne - leta 1934, 1965, 1987 in 1978-79.
Avtomobili: orodni kob leta 1970, cisterna TAM v letu 1983, orodni kol TAM leta 1984, terenski voz Lada v letu 1988 (izrabljen ob povodnji leta 1990), terenski voz Lada, leta 1996. Gradnja gasilskih domov: prvi leta 1913 je imel leseni stolp, leta 1940 so zgradili nov dom z dvorano, podaljšali so ga v letu 1958, ko so uredili tudi oder za razne predstave. Zaradi gradnje novega, več ega, so ta dom porušili leta 1997. Nov večnamenski dom so pričeli graditi leta 1998.
Obletnice društva: 40 let - 25. 7. 1952; 45 let - 1957; 50 let - 20. 7. 1962; 60 let - 21. 5. 1972; 70 let - 18. 7. 1982; 75 let - 22. 8. 1987; 80 let - 18. 7. 1992 in 85 let - 1998.
Veterani v Mozirju (1986), kjer so bili najstarejša skupina na tekmovanju
Veteran leta 1994. Z desne prvi, predsed";k Janez Zamen1'" in peri, mentor Hudobreznik
Predsedniki lučkega gasilskega društva:
1912 do 1933 Vinko Jezernik, namestnik Franc Dežman
1933 do 1941 Jože Boitin,
med drugo svetovno vojno Bleyer starejši,
1944 do 1948 Albin Breznik,
1951	do 1952 Ludvik Mašat,
1952	do 1961 Nande Jerovčnik, 1969 do 1984 Ivan Krivec, 1984 do 1993 Janez Prepadnik,
od 1993 Janez Zamernik, namestnik Peter Breznik.
Poveljniki
1912 do 1933 Ivan Prodnik
1933 do 1938 Ludvik Mašat, podpovc':nik Bogomir Supin 1939 do 1941 Bogomir Supin
1941 do 1944 Jože Bleyer, podpoveljnik Bogomir Supin 1944 do 1948 Bogomir Supin
1948 do 1950 Franc Zamemik, podpoveljnik Franc Kladmk, za mladino Franc Gracun
1950 do 1952 Alt i Rose, podpoveljnik Franc Gracun 1952 do 1954 Franc Zamernik. podpoveljnika Rok Podbrežnik in pozneje Bogomir Supin
1954 do 1956 Bogomir Supin, podpoveljnika Franc Zamernik, pozneje Anton A al
1956 (šest mesecev) Anton Шјшк^ podpoveljnika Janez Prepadnik in Albin Rihar
1956 do 1984 Janez Prepadnik, podpovebnika Zvonko Breznü n Alojz Hudobreznik
1984 do 1989 Alb;n Rihar, podpove,;mk za mladino Alojz Hudobreznik
1989	do 1990 Alojz Hudobreznik, podpoveljnika V.iJco Moličnik in Mitja Urtelj
1990	do danes, Vinko Moličnik, podpoveljnika Mitja Urtelj in Joško Dešman.
izlet gasilske župe v Logarsko dolino leta 1936
Vaja gasiiske župe Gornji Grad, pri kmetu PodbrežniKu, v Logarski douni leta 1939
Tajniki, blagajniki in referenti za mladino
1912 do 1933 Ivan Rop, tajr>''c - Ivan Rose, blagajnik 1933 do 1941 Ivan Rop, Ludvik Mašat in Bogomir Supin, tajniki, Anton Breznik, blagajnik, referent za mladino Bogomir Supin 1941 do 1944 Ivan Rop, tajnik - Anton Breznik, blagajnik - referent za mladino Bogomir Supin
1944	do 1945: Bogomir Supin, tajnik - Anton Breznik, blagajnik -referent za mladino Bogomir Supin
1945	do 1948: Ludvik Mašat, tajnik - Anton Breznik in Anton Ajnik, blagajnika - referent za mladino Bogomir Supin
1948 do 1950: Ludvik Mašat, tajnik - Anton Ajnik, blagajnik -referenti za mladino v obdobju 1951 do 1952 Franc Kladn Franc Breznik, Vinko Krebs in Franc Gracun
1951	do 1952: Franc Berginc, tajnik - Anton Breznik, blagajnik
1952	do 1953: Gustl Brezn tajnik - Anton Breznik, blagajnik, referent za mladino Franc Gracun
1953 do 1955: Mai a Zibovt,r| Franc Ro'bniK, tajniKa - Anton Breznik, blag^jn.k - referent za mladino Franc Kladnik
1955	do 1956: Franc Robnik in Marija Jami "k, tajnika - Anton Brezr'k n Mai a Jamnik, blagajnika - referent za mlad to Albin Robni'c, st.
1956	do 1969, Bogomir Supin, tajnik - Marija Jam: 'k, blag^iničarka Franc Kladnik in Alojz Hudobreznik za mlad o
1969 do 1970: Bogomir Supin, tajnik - Leopold Supin, blagajnik -
V	nko Pečovnik in Zvonko Brezn referenta za mladino
1971 do 1974: Bogomir Supin, t; nik - Leopold Sup. , blagajna -Zvonko Breznik, referent za mladino
1975 do 1989: Supin Bogomir, tajnik - Leopold Supin 1 Peter Breznik, tjlagajn ka - Alojz Hudobreznik, referent za mladino 1990 do 1993: Bogomir Supin, ta iik - Peter Breznik, blagajni!* -Janez Zamernik, referent za mladi iö
1993 do 1998: Bogomir Supin, tajnik - Peter Breznik, blagajnik -Alo z hudobrezn c, referent za mladino
1998 do danes: Bogomri Supin, ta' ik - Peter Hudobreznik, blagajnik - Alojz Hudobreznik, referent za mladino.
Ob vseh teh podatk velja posebe apozoriti, da Bogorr r Sup' i bil vsega kar 42 let tajnik Prostovoljnega gas ikega društva Luče.
Intervencije v letih 1980 do 1989
V	teh le*-h je bilo vsega 25 itervenc: od tega so 11-krat gasi' in dvakrat pomagal pi poplavah.
V	obdobju od leta 1990 de 1998 pa so beleži1 54 ntervenc , v vseh p merih je šlo za požare.
V	letu 1997 so pomagali odprav/iati posledice žleda. Leto 1997 paje že bilo vznamenju p četka gradnje novega doma. Preselitev opreme je terjala veliko dela in skrbi. Stari dom pa so podrli do konca oktobra tega leta. Že decembra J^ bil novi dom pod streho! Vse leto 1998 pa
spet zahtevalo polno skrb nov gradnji. Pri vseh navedel h de h so v veliki me i pomagaH gasilci. Seveda pa je bila r h glavna skrb ohran'tev intervene'iske sposobnos. ■, ktjub novogradr ;n preselitv opreme
Krst kombija v letu 1984 je opravil Ivan Krivec
Prikaz plezanja na Iglo - planinska enota PGD Luče (1997)

Gasilsk- dom v gradnji (1998)
Gasilski dom je gotov (1998)
SPONZORJI
Zavarovalnica Triglav d.d., območna enota Celje,, Mauborska cesta 1
Adriat e
Adriatic, zavarovalna družba d.d., Koper, poslovna enota Celje, Lava 7
D ikjilast
DIKPLAST - Kregar Ivan s. p., Celje, Bernekerjeva 2a
Knjižnica DC, 67
PRÜSTOUOLJNO
I ^ ж. ■ I ^т. 'fir ■ ■
0087008