Wolfgang De l i n- Ed ward Sangmeister, Die Steinzeit im Ries, Katalog der Steinzeitlichen A ltertüm er im M useum Nördlingen (Mate­ rialh efte zur B ayerischen Vorgeschichte, H eht 3), 1954, 54 str., 20 tab., 1 priloga in 2 plana. V vrsti kataloških objav gradiva Bavarske, ki jih izdaja Zavod za varstvo k u ltu rn ih spomenikov (Bayerisches Landesam t für D enkm alpflege) pod u re d ­ ništvom W ern erja K räm erja, je v tretjem zvezku izšla kam ena doba »Riesa po gradivu, ki je v m uzeju v N ordlingenu. A vtorja W olfgang D ehn in Edw ard Sangm eister, ki sta objavila to gradivo, sta istočasno obravnavala tudi še sta­ rejšo bronasto dobo te pokrajine. Nam en kataloga je isti kakor tudi ostalih, ki so do sedaj izšli in ki so jih v Nem čiji začeli redno izdajati. Tako je gradivo dostopno tudi drugim znanstvenikom , ki dobijo vpogled v vso zadevno p ro ­ blem atiko. Istočasno je pa gradivo obvarovano vsaj z objavo pred strahotam i kake nove svetovne vojne, ki bi uničila dragoceno znanstveno gradivo, k a te ­ rega ne bi bilo več mogoče nadom estiti. P oudarek p ri vseh podobnih katalogih je na risbah, ne pa na slikah, katere uporabijo le kot ilustracijo. Tako so 'tu d i v našem katalogu podani vsi predm eti v risbah, ki nudijo veliko bolj vero ­ dostojno sliko gradiva in raznih fines, poleg raznih prerezov, kakor bi pa nudile fotografije, ki so podane le v n ek aj prim erih. Sam opis predm etov je izredno k ratek in zgoščen. N aznačene niso niti dim enzije predm etov, tem več je le pri tolm ačenju slik podano razm erje risb glede na naravno velikost p re d ­ metov. Skoraj podobno zgoščen je tudi opis najdišč, d alje ku ltu rn ih plasti in ustreznih najdb, k je r so dani le n ajb o lj pomembni podatki poleg literatu re. T ako je mogoče v enem zvezku zbrati tudi večje število gradiva, posebno če im am o že poprej objavljena posam ezna najdišča z obširnejšim opisom tako najdišč kak o r tudi k u ltu rn ih plasti, s klasifikacijo in tudi z opisom gradiva. Poleg čisto kataloškega dela sta av to rja v posebnih poglavjih podala geo­ grafsko sliko te pokrajine in sestavo tal. V obširnem poglavju sta se izčrpno dotaknila zgodovine raziskovanja, k je r p odajata tudi ustrezno literatu ro in m esto, k je r so najdbe danes shranjene. Pred vsakim katalogom , ki je raz­ d eljen na starejšo kam eno dobo ter m lajšo kam eno dobo skupno s starejšo bronasto dobo, je tudi kronološki oris k u ltu rn ih skupin v glavnih obrisih z glavnim i najdišči. Posebej so pa obravnavana najdišča tudi na kataloški način. Med najpom em bnejšim i najdišči starejše kam ene dobe so »Ofnet« jam e poleg večjega števila drugih najdišč. N ajdbe v prv ih pripadajo od m usterijena do m ezolitika. Svetovno znani so tudi pokopi lobanj v Ofnetu. O stale jam e, v k o lik o r so nudile gradivo, p rip ad ajo pa starejši in sred n ji kam eni dobi. V glav­ nem so zastopane razne stopnje m usterijena. orinjasiena. solutrena, m agdaleniena in tardenoasiena. Y katalogu pa nimamo risbe gradiva, k er je gradivo po drugih m uzejih, ne pa v N ordlingenu. M lajša kam ena doba je v te j p o k rajin i zastopana z večjim številom najdišč, ki prip ad ajo raznim k u ltu rn im skupinam . Skoraj vse neolitične kulture Južne N em čije so tu zapustile svojo sled. Med prvim i skupinam i, ki so naselile Ries, je treb a šteti t. i. linearno trak asto keram iko, k atere nosilci se označujejo kot potujoči poljedelci. V endar p a ta skupina ni popolnom a enotna te r je pri n je j mogoče razlikovati nekoliko stopenj, k ak o r so flom bornski stil te r stil trakov, izpopolnjenih z vbodi. Z adnja stopnja je m lajša od prve. Redki so pa tu posa­ mezni drugi stili, kakor je prim er z w etterauškim in pa worm seškim. K arak te­ ristični m aterialni elem enti te kultu rn e skupine so razne keram ične oblike te r razno kam eno in roženo orodje, med ostalim tudi srpi iz krem ena. Bolj redki so klini in sekire v obliki kalupa. Veliko bolj skrom no je zastopana t. i. S tichbandkeram ika. trak a sta k e ra ­ m ika. izpolnjena z vbodi, ki ima ravno tako n ek aj tipičnih keram ičnih oblik z n je j lastno ornam entiko. Ta skupina se v mnogočem n aslan ja na linearno trak asto keram iko, na drugi strani pa im a tudi elem ente rosenske keram ike, ki je v te j p okrajini veliko bolj izrazita, kakor pa p re jšn ja . Ta se od k u ltu re trak a ste keram ike razlikuje že po naselbini, ki je o d k rita na Goldbergu, tako po legi, kak o r tudi po velikosti in obliki kolib. Med trak a sto in rösensko nim am o povezave niti v keramiki. Stične točke med niim a bi mogle biti le v kalupastih sekirah. Na tem elju posam eznih stratigrafskih m om entov sklepata avtorja, da je rösenska mogla biti istočasno z linearno keram iko. M ihelsberška k u ltu ra p rih a ja na tem elju stratig rafsk ih podatkov najdišča na G oldbergu m ed rösensko in altheim sko kulturo. Za sedaj je pa še m alo ra z ­ iskana. N ajm očneje zastopana je za sedaj altheim ska k u ltu rn a skupina. Po najdišču na G oldbergu so naselbine te skupine im ele skupine kolib šotoraste oblike, ki so bile združene v večje vasi. P rebivalci so se pa bavili z lovom in s poljedelstvom . Tipična m aterialn a k u ltu ra obsega n e k a j posebnih keram ičnih oblik in kam eno orodje, m ed katerim so zopet tu d i srpi. Začetek altheim ske skupine bo po m nenju av to rjev padel na konec polne neolitične dobe. Y Riesu je najdena tu d i k u ltu rn a skupina zvončastih čaš, vendar pa ni izrazita, m edtem ko so n ek atere druge k u ltu rn e skupine zastopane le s kakim keram ičnim fragm entom , često med drugim k u ltu rn im inventarjem . G robovi zgodnje bronaste dobe so pa p rek rili naselbine zvončaste čaše, tako da ni vedno jasno, ali ta k i grobovi mogoče ne prip ad ajo sam i k u ltu rn i skupini zvon­ častih čaš. V endar je pa glede na grobni inventar to dokaj dvomljivo. Josip Korošec M a x Hundt, Das karolingische R e i h e n g r ä b e r f e 1 d von Felkendorf-Kleetzhöfe im Landkreis Kulmbach (Die Plausen- burg, Schriften für H eim atsforschung und K ulturpflege in O stfranken, B and 6), K ulm bach 1953, 168 str., 8 slik, več risb v tekstu in 1 plan. Med edicijam i, ki jih izd aja društvo » P rijateljev Plausenburga« je k o t šesti zvezek izšla m onografija grobišča v Felkendorfu, k i jo je napisal nje razisko­ valec M ax H undt. Grobišče je bilo raziskovano, potem ko je bilo pri g rad n ji ceste slučajno odkrito, že 1936. leta. K ljub tem u pa, da je za objavo bila m ono­ g ra fija p rip ra v lje n a že 1938. leta, ni bila p rej n atisn jen a zaradi avtorjevega političnega zadržanja, k ak o r sam trdi. G robišče v Felkendorfu spada v vrsto m anjših grobišč z grobovi v v rstah in relativno skrom nim i pridevki. K ljub tem u pa im am o tu n ekaj zanim ivosti, ki jih je potrebno omeniti. T ak prim er p red stav ljajo n. pr. sami grobovi, ki so podobno k ak o r pri nas na Bledu včasih delno vkopani v skalnata tla in obdani s kam nitnim i ploščami, podobno kak o r je tudi p ri n ek a te rih naših dalm atinskih nekropolah zgodnjega sred n jeg a veka. Posam ezni grobovi so bili tudi nekoliko globlje, od 40 do 75 cm globoko vsekani v skalo, vendar samo za posam ezne dele telesa, najv ečk rat za glavo, m edtem ko je ostali del telesa bil vkopan v gram oz, k e r se je tam skala nehala. O snovna o rien tacija skeletov je bila od zahoda proti vzhodu. A vtor sklepa tudi, da so posam ezni skeleti ležali na deski, pri n e k a te rih je pa mogel ugotoviti poogljeni les, ki ga tolm ači kot ostanke ritu aln eg a ognja pred pokopom itd. Od pridevkov so se našle le okrasne igle, obsenčni obročki s S-petljo ali pa brez n je, zapone, n ek a j steklenih biserov, noži, kresilo, n ek aj prstanov in dva ključa. A vtor je podal zelo obširno in natančno potek izkopavanj, način dela te r p rik lju č il svojem u poročilu tudi razne analize m ateriala in zemlje. Posebno zanim iv je pa njegov način p o d ajan ja in njegov poskus dokum entacije, k i se, čeprav kaže, da avtor ni arheolog v pravem pom enu besede, nekako ne sklada z njegovo izjavo, da delo ni moglo biti tiskano v času H itlerjevega režim a. Na sploh pa to delo meče neko čudno luč na arheološko vedo. C ilj avtorjevega dela, k a r tudi sam priznava, je b il ovreči obstoječe hipo­ teze o b iv a n ju Slovanov v severovzhodnem delu B avarske. Po njegovem m n en ju m ajhno število Slovanov tu ni moglo sprem eniti sliko germ anskega prebivalstva, kot je niso mogle sprem eniti ciganske naselbine K ulm bach-bayretskih m ejn ih grofov, ali pa kak o r je ni m ogla sprem eniti doselitev H ugenotov (str. 122). K olikor so sploh Slovani sem dospeli, so bili ali v ojni u jetn ik i, ali pa poljedelci, ki so se pa naglo asim ilirali s tam kajšnjim i p rebivalci (str. 125). Ne glede na vprašanje, ali je grobišče v F elkendorfu slovansko ali g er­ m ansko, k er imamo na eni stran i tu k a j predm ete, ki se m orejo po današnjem sta n ju znanosti označiti kot slovanski (S-obročki, kresilo in n ek ateri drugi m om enti), m edtem ko so drugi danes popolnom a tu ji slovanskim k ulturam (igle in n e k a te ri stekleni biseri), ali pa so za kakršno koli opredeljevanje atipični, k ak o r n. pr. noži, je zanimiv av to rjev način dokazovanja. Predvsem sm atra, da je zgrešeno iskati analogije v istočasnih grobiščih TUrinške in v Vzhodni N em čiji,