Mrl»* m»aUl ,ih ji i" »*tj» » bora |»vilj4nj;t > .1.1 if t 1* Hfl. K . pg| IfU . . 4 .. -u i-trt l*ta . s 141 . Ozn&iifta: >lh» tUf-l ipu » • plrfflj« r 11 - • 11 - r» r» (krat. ■ - tnk« гкг.п, ti-k* )кгЛ* • pmniinl^ «.■ pliii'n • j*ji> |н. priMlor«. K odprl cm n pismu slovenskim (iržaviiini ричјаштш. (Konec.) Odprtemu pismu побе. твпј |niil svetom ne, nihče ere hiti, Ila štirski rodoljubi pri njem niso imeli ničesar opraviti, to smo vrnli-li. /daj pridejo Se „Kovice." in naravnost povedo, ila jlsiiin uiti iz Ljubljane i.i in du jim tudi ni bilo mogočo pozvodoti, kdo »o pisatelji njen"u. I!:cb.vedni smo liakn bosta „Zukunft" in „Primorec" popravila, knr -'.i ■ /Insli prva — pregrešila nad javnostjo. Iz našega stnliSčn nnui je, kakor чв rekli, samo za reč, nikakor ne za osebe, torej bi uns stvarno najnovejšo pojasnilo v Novicah" našlo tam, kjer smo bili Drugačo podobo pa him zdaj vna zadeva, ako pomislimo nn praktično nnslodlio dunajske inislilikacije. Ko bi liilo prišlo odprto pismo res iz onih krogov . iz kterih se je po svetu razglašalo, da je prišlo, ni bilo dvomiti, da hi bilo slovenskim (h ivnun poslancem služilo v podlago njihovega postopanja v državnem zljnru, Zdaj je bilo udarec po vodi, krič po spomladanskem vetru, Nnši poslanci si ne dude od kfigarbotli svetovali. Kedaj sum jih že nii prosili, naj so oglasijo ua Dunaji za svoje zdihujoče rojake i» volilcc in »vojo prošnjo na g. tir. Tonmna ndresirali, o kterem smo prepričani, da je zdnj v protislovji s samim seboj. Ko Iii ne bil v toni protislovji, vsaj bi si ne megli tolmačiti dveh njegovih izrekov, kterih prvega jo iztislil takoj tisti večer, ko jc bil pri mlresni debati rešil „harmonijo" v državnem zboru, in ki se glasi: „Te mojo besede so hiie mojo mrtvaško zvonunjc," in ne dolgu po1 tem, ko je videl knko ga zapušča ljudsko zaupanje, je tožil: „To me najbolj žali, da so je vsa bradata in itebriuintn mladina od mene "brnilal* ln vendar ni poslušal niti naše prošnje, uiti javno nezaupnice dunajske mladine. Skoraj zanesljivo torej smemo pričakovati, ila su l>o tinli za zadnje odprto pismo toliko zmenil, kakor za lanski sneg, l'o tem Iii smeli svojo razgovore o njem v sredi pretrgali. Ker je vendar pismo iiuSlo ludi mnogo zagovornikov, iu zlasti ker tako očividno odgovarja mišljen jo nokterili merodajuih iu iiomorodajnih krogov slovenskih, hočemo še dostavili nekoliko besedi in opomb; zadeva sama itak mora šo priti na dnevni roil in pred po-stavodejne zbore oislajtanke, Glede priprav za zedinjenje Slavonijo hočejo nektori imeti neko stopinje — iustunzonzug", in hesedujejo o toni, kdo imn prvo, kdo znilnjo besedo, kdo edino pravico sklepati. Mi hi želeli rajo neko deljenje v delu, tako dn hi vsak delal na svojem mestu, vsi pa zn onega, eden za vse. Kar so tiče našega naroda, prišla jo zadeva v najlepši tok. V* taborili in adresull jo govorilo in še govori našo ljudstvo in brez ovinkov si™a po jedru. Slovenski časni ki so tudi že nekoliko pri delti. Dasiruviio nektori gtiur nimajo nobenegn navdušenja, vendar z množico hodijo: nobeden si ue upa — kakor se je So lansko leto godilo — misli o zedinjeni Sloveniji naravnost zumoto-vatl iu norcev hriti o našem prizadevanji. Ker venin, da navdušenje ni na prodnj iu ]iosebtto , da navdušenje s starostjo ne raslo, želeli Iii v>aj. naj hi vsi slovenski časniki če tudi So tako trezno in po salomonsko širili in razglašali vso, kar moro pripomoči k temu, da se naša ideja »korenini v prepričanji. Trnznežem bi svetovali, naj vsaj jetnljo trezneže v svoje delo in tudi te pridobe naši stvari. S r o n j s k i in okrajni zbori so v tako bližnji zvezi z narodom samim, d:i jo njih dolžnost očividna sama ob sobi ; samo to naj si zapazijo, da jo deželnemu poslancu vseluj velika podpora, alio se more sklicovati na sklepe iu želj« teh zborov. Deželni zbori morajo po naših mislih iz lastno inicijative vzeti stvar v roke, in čo bi tudi pri tem druge stvari zaležale. Skušnje zadnjih let nas uču, da „čisto opravilna dela" teh zborov niso nobene posebne J^rdo trpele, iu da solnce ni za svetom obtičalo, če so tudi le deželni odbori brez z b o r o v i h sklepov po navadi deželne davke razpisovali, boltiisča in norišča oskrbovali. — Naši deželni zbori bedo morali poprej svojo misli izreči, prodno so lin vlada hotela s Slovenijo pečnti, iti kar velja oil vlade, velja od njenega pi-ilikljnja_ drž, zbora. Naj opominjamo tu lo na besede ministra dr. Giskrn proti dr. Bleiwoisu: „() z o <1 i n j o n i Sloveniji u i a o ni v tirni n kolili deželnih /liorov ničesar bral." Molčanje dež. zborov je bilo za ti iskra dovolj, da je on o naši glavni zadevi tudi — molčal in da lin molčal, dokler molče naši znstopi. To naj bi si pred vsemi za uho zapisal slovenski deželni zbor Kranjski. Od državnega zbora, kakor zdaj no izrekamo prvič, ničesar ne pričakujemo. torej ga tudi ue hotno prosili, ila hi nam odvzel nekoliko našega dolu, ila bi stopil v imš delokrog. Do slovenskih drž. poslancev naša prošnja ne pride, ali če pride, rešuje so s kako psovavko na politično otročajo „Slov. Naroda". Slovenski poslanci resp. delegati naj si sami slavijo resno vprašanje, ali bi ne bilo njim ua korist, ako hodo v 100, sejali za slovenstvo kaj več izposlovitli, kakor izdajo slov. abecedniku, ki ves vkup ni toliko veljal, kakor su iztieslo diete enega samega teli mož. Kako su po slovenskih tleh bodi, ako se ljudski pooblaščenci s praznimi rokami vračajo od vira avstrijskega osrečbvnnja, skusili so žo več kakor enkrat — mislimo, daje ta skušnja podučljiva dovolj, da 11:1111 torej ni treba izgubljati nobeno besedo več. .Narodna pri zadevanja Slovencev. (Konec,) Dasiravno je štirskih.Slovencev dve tretjini vseh prebivalcev, vendar no morejo pn Smerlingovcm volilnem redu v najlioljih okoliščinah več kakor osoin poslancev v graški deželni zbor odposlali, in teh osem ima tam resnično pomilovanja vredno stanje. Kako se pri tem takem narodne koristi Slovencev varujejo, je očividno in v istini poslanci du zdaj niso mogli tudi najmanjšega izposlovati. Ravno tako žalostno jo razmerju Slovencev na Koroškem, Goriškem, v Primuiji iu tržaški okolici. Dosedanjo izkušnje so morale zbuditi prepričanje, da so v sedanjih UsMv, -___v es-, vimI», \ar iitopisne Mtik<- i' n iso-; IV. Baba. (Dalje.) V slovenskih narodnih pripovedkah, pomnili iu pregovorili jo baba zmerom malopridna prikazen, in sploh ima naš svet habe slalui v čislilt; o njih m nogo zlega, dobrega pa prav malo pripoveduje. Posolmo murajo snelie mnogo oil buli prestati. Ena narodna pripovest pripoveduje, du je baba hu-tela 1111 potek večer sneho prisiliti, nuj prede. Snclm hi bila rmla spat šla, liaba jo pa le v njo tiščala, tla naj prede. Ko jej bnlia tii žo nikakor miru ilalu. so oglasi Torkjln pod oknom. „Nocoj jc petek večer — ju jo Torklja svarila — pusti, baba, sneho spat!" In še-le, ku jo jo Tnrltljii trotjokrat babo svarilu, jo biibn odjeiijala, Pa celo Torkljo se baba časih V St. Vrazovi :>.) literarni zapuščini, našel sem tO-le imrmliio pripovest: Enkrat je na torek baba perilo imela. Ko jo krop pristavljala, sc ;u Torklja v diiiinikit oglasila: piisti bitim, pa beži, no de (bode) dobro za te! Baba pa 1111 to predrzno odgovori: zakaj bi piistilo, kdo mi innre v moj hiši napovedati, Torklja v drugič reče; piisti lmbti, pa beži, ne de dobro' za tel — In ko jo tudi tretjekrat brezvzpeino svari: piisli baba, pa beži, 110 a komaj kakih dvajset korakov dnljiuu smo prevalili, kur su zadnjih koles eno zdrobi, iu unga os po kamenji zaropoče. Voznik jo v prvi muli nebo in zemljo preklel, Saj pravim , ju jezno rekel ler strašno grdo ženski pogletitil, ko da ste samo oni tega krivi — Ic bab nikoli na voz nn jemati, kmalu je nesreča trt! ^.ensk ni nobena murna čmrknila, skobacali ste z voza in z menoj vred peš v Brežice šli. Voznik |je za umni šo liudu klel. Babo niso za drugo — nam jo za popotnico djal nego da hi se vse na gromadi sežgale! Iz toga so vidi, da jo svojo nesrečo 1<> ženskama na dušo nakladal. Ce noseča balm I: ;nn li;;o pokaže,pravijo, da se dotičnemu bolezen na očeh naredi, da dobi tako zvano pšeno. Ilog je bojda tnčas babo ustvaril, ko drugega nobenega posla ni več imel. Pn se tudi pripoveduje, da jc hogmoi-kegu, Imdič pa lmh.i vstvnril, k i sta se h ji) meti sobnj skuäidn, kdo bo preje človeka naredil. Pregovor pravi: linb:>, volk, baba vrag. O hudobi stare babo pripoveduje nuš narod lo-lo: Ta čas ko so Jiulju Kristusa s križem ua političnih razmerah slovenski naro>l kot narod ne more vzdržati iu ue more napredovati. Čo torej Slovenci tržijo za zediujeiijent v eu» politično upravno ob-lastje, poslužujejo se samo najivetejse pravice vsacega naroda, pravice samega sebe vzdržavati, in po mojem mnenji bi jib moral v njihovih težnjah podpirati vsak ljudski prijatelj, komur je svoboda in napredek več kakor fraza, ki se dii kakor kdo hoče v svojo namene stikati in zavijati. — Pru-vincijalna čutila za staropodedovano, celo uuitorijalna škoda, ki Iii jo morebiti prvi čas trpeti, iti kakor radi jo tudi v račun jemljemo, ue more tam odločevati, kjer gre za najviše koristi ljudskega življenja. Na taka čutila se narodu, jeziku, na kterega narod veže ljubezen do domačega in kteri kot edino sredstvo /a razširjanje omike iu kulture velja po vseh ljudskih vrstah, odloči toliko častno mesto, ila bo njegovo veče in večo izobraževanje zagotovljeno. S kratka, šole nuj nc bodo zavodi, na kterih bi so razuorodovalo. I'o teli načelih — mislimo — nnj bi se ustrezalo praktičnim potrebam; čo pa kakur pri zadnji mariborski volitvi ljudje, ki so svojemu življenju dali namen vsako gibanje narodnega čustva z največo brezobzirnostjo poteptati; kterim je gnjusoba le videti slovansko pismo ali pn pisati lo eno ime s slovanskim pravopisjem; kteri so razpisovajc učiteljske službe za čisto Imenske okraje izrekali, da jo znanje slovettskega jezika inalovažna last- tudi ni moglo ubzir jemati, ko so po edinosti težili Nemci in Italijani in h,i<,t; sj pravimo — taki ljudje geslo „nemSko-slovo nski" kot vendar jim nismo mogli odtekati svojilisimpatij. Vvresničenji le misli (ze-j„epl0 j,rcj obraz obešajo, obsoja se tako hinavčevanje sanio ob sebi; mi nn diuiti sej ni nikakoršnega sovraštva do nemškega življa; vsa liašn priza-1 momno цimeti proti temu, če kak sovražnik slovanstva v srce ganjen, da devnnja sploh ne poznajo nobenega sovraštva, Nasprotno pa bi so z usta- ju poprej dobro premišljeno obrekovanje imelo zažoljene vspehe, v naročje novljenjem državopravne podlage — v hrambo onih pravic, ki so sveta nu- j)lu]c kneemu zavrženemu odpadniku; če se pa k temu pusti igrati „Naprej somu kakor vsakemu narodu, položil najzanesljivejši in moderno državo edino i^aatavn. Slave", moramo izrekati, da jo to sleparska komedija, kakoršno si vreden temelj, na kterem bi mogli zaliaproj v prijateljski zvezi ostati s svojimi sosedi. Sedanja nepreneltnna borba za brambo narodnosti pa svet lc draži in ovira vse razmere javnega iu zasebnega življenja. — Posebno neopravičeno je očitovaiije, tla hočemo nemški jezik iztrebiti. Potrebe vsakdanjega življenja, ktere mi tako čutimo kakor naše ljudstvo, nas tiče, da so meje našo domovine osko potegi.....e, in da bi nam ne koristilo, ko bi se hoteli — kakor se nam očita — obdati s kitajskim zidom. Hogatih zakladov nemško vednosti in umetnosti bi ne hoteli odtegovati marljivim, po visi omiki hrepenečiui Slovencem, ker vemo, da znnnjo tujega jezika ue oslabujo ljubezni do lastnega naroda in domačega jezika, ampak tla se ravno vsled više omike človeško delovanje poblužuje, in da še le poleni ljubezen do domovine rodi plodovima tlela. Kakor nam je' vse to jasno iti ravno zato, ker nam ju vso to jasno, moramo vendar z vso resnobo tirjntt, da slovenski jezik ravnopraven postane v šuli in uradu, iu ila se lipelje v javno življenje. Dokler se ta tirjntev ne izvrši, ne more se reči, da bi imel slov, narod glavne pogoje obstanka; narod mora torej skrbeli, da si te pogoje iz lastnih moči vstvnrja. — Kar so tiče vpeljave slov. jezika v urade, nikakor ne preziramo sedanjih težav, kterih je posebno v tem iskati, da vsled poprejšnjega izključljivo nemškega ndgojevanpi trn ih tičilišč mnogo ui mogoče izmisliti bolj zoperne, a ob enem bolj raz žaljivo. Genius svobode se s pokritim obrazom obrača od takega proslavtjenja dobljene zmage. S pravimi ljudskimi prijatelji, naj bodo kteregakoli naroda, mislimo da iinni ni treba nobene sprave, ker med nami ne more biti nasprotja; na čela demokracije so za vse narode ista. Ako nas deimšnji liberalci dolže, da smo v ?.vczi s fevdalci in roak-cijoimrji, obračajo — neglode na to, tla ju tožba neopravičena — sulico proti sebi sumilo, kajti priznavajo, tla imamo razlogov iskati si hrambe proti tisti svobodi, ktoro nuni oni ponujajo. Taka nenaravna zveza bi pa morala že sama ua sebi pagubljiva biti za liste, ki bi jo sklepali. Taka zveza bi nam morala odvrniti srca naše navdušene, izobražene mladino, ki je naša nada in naš ponos. Druzega ne moremo pričakovati, kakor da načelom, ktera nas vodijo , k konečnt zmagi pomaga ona moč, ktero ima resnica vselej v sebi," 0opi s i. Od Drave 18. npr. |lzv. dop.) ^ Moj zadnji dopis, kterega sem služečih uradnikov, odvetnikov, bilježnikov itd. slovenskega pismenega jeziku Vam bil glede rabe slovenskega jeziku v e. kr. uradnijah na slovenskih tleh ni še toliko zmožnih, tla bi ga mogli gladko rabiti; če torej tuili nočemo poslal, tako mi jo bil pod roko narastel. da nisem mogel porabili vsega zagovarjati prcnagljevanja, zdi su natu vendar popolnoma opravičeno, oko gradiva, kar ga imam v rokah. Torej hočem denes omenjati tlveli drugih uradnih spisov, ki sta vsak svoje „medalije" vredna, in sta tako jasna, da hi se to, kar pripovedujeta, skoraj s pestjo lahko prijelo. Pri tem takem mi naš narod lirja, naj so začne slov. jezik v urade vpeljevati, nnj se zlasti zapisniki napravljeni s pričami in pri prisegah itd. spisujejo slovenski, in naj so oblastnijam naloži dolžnost, da vloge v tistem jeziku rešujejo, v kterem menda tudi ne bo treba pisati koraentara, kterega rad prepuščam vajenim so pisano, kar bi so — ko bi bilo količkaj dobre volje — dalo že zdaj sto-[pravdoslotcem in pa učenjakom naše dccemherske ustave, samo to naj po- riti brez vsake nevarnosti za uradno poslovanje. vem, da se oba sučetu okolo slovenskih vlog, ki niso v uradih našle milosti. Kar se tiče šole, morala bi so zgorej omenjena načela lako-lo de- V eiieui teh spisov že iz letošnjega leta berem to-lo uradno razongav-jausko izvrševati. Ljudska šola gotovo ai dostojni) mesto, kjer hi naj so učili ljanje: „Združena viša sodnija v Graden je naznanila okrajni soduiji vMa- tisii jeziki. Kmečki ljudje svoje otroke navadno po dve, k vcčeniu tri leta riboru: Glede na to, da se imajo prošnje za intabulacije (vknjiženje) in v v šolo pošiljajo. Ta čas komaj zadostuje, da se otroci v materinem jeziku .prošnjah stavljeno tirjutve kolikor mogočo odločno, jasno iu razumljivo spi- nauče za življenje naj potreb uejega znanja. Te okoliščine priznavajo je celo gr&ška „Tagespost", kteri bi se gotovo paiislavistični nameni po krivici očitali, izrekla, dajo pedngogična surovost, ako kdo tirja, naj se prava ljudska šola peča šo z učenjem kterega ilrnzega kakor materinega jezika. Sreduju šole naj se pri nas tako vredijo, tla bodo dajalo priliko, popolnoma v pismu in govoru naučiti se nemškeg.i in slovenskega jezika, kur so dozdaj večidel ni godilo ni glode enega ni druzega jeziku, Po načelu: „kar jo enemu pravica, ni drugemu krivica" naj se na slov. srednjih šolah suvati iu da se morejo prošnje vselej tako reševati, ka ni mogoče nastati dvombn, kteri del prošnje iu v koliko je dovoljen ali no dovoljen, in z ozi-rom na to, da seje ravno zarad tega že s patentom 14, febr. 1*04 tudi za nemške vloge v zadevali zcniljiščmh knjig predpisalo, da se imajo mesto besed „Vormerkung" uli „voraiimerkung" rabiti splošno razumljivi izrazi „iutabula-cija" iu „prucnotacijaz ozirom ua to, daje prošnja pritožnika po svoje m c el e m z a d rž a j i spisana v jezi ku, ki je tudi za rojeno in v materinem jeziku vajene Slovence „bolj nerazumljiv", da plečih na Golgalo gnali, so boje spotoma en žrebelj zgubili. Ko so potem Kristusa ua križ pribijali, iti zapazili, da jim četrti žrebelj manjka , so bili v veliki zadregi, niso vedeli, kako hi si pomagali. Premišljavali so iu tuhtali so semtertje. kaj jim jo storiti, iu kako jim je storiti V To njib tiepriliko zapazi stara baba, ki je bila ravno poleg prišla, pa jial pravi: bedaki bedasti, kaj premišljujete! donite eno nego vrli druge, pa lahko obedve zenitu žrcbljem pribijele. Zdaj вс je Judom pred očmi zasvetilo, in res kakor jim je baba svetovala, tako so storili. Stara baba, pravijo naši ljudje, je huja kut hudič, kajti kjer hudič sam nič več no opravi, tje staro babo pošlje. Stare babo se susebno rade vtikajo v zadevo mladih zaljubljencev, ter jih rade med seboj ovajajo. Posebno riulc nad dekleta segajo, ter jih s tem ob dober glas spravljajo, da vsakovrstne njilt deviško čistočo omaileževujoče zilube kakor evangeljski sovražnik ljubko med ljudi sejejo, Čul sem, da baba s tem zaljubljenca med seboj ovaja in mzdruževa, da prsti ml novega groba vzete, ncopuženo medtijti. vrže, kader so med seboj pogovarjata. — Kader se mlademu dekletu kak inozolcc ua jeziku spiči, zna reči: no, je pa žo zopet kje kaka stara baba kaj o meni lagala! Narodna pesem pravi: „Razločili so uaji (zaljubljence) budi ljudi in babe tri". — Store babo so v našem narodu sploh tndi kot čarovnico razvpite, ter svoje čnrovne skrivnosti tudi mlade deklice nče vsled pregovora: kar mladi ue vejo, jim stari povejo. V narodni pesmi zdiltne ena taka deklica, ki je bila kot čarovnica na smrt obsojena tako-le : Nesrečna coprnija Ko sem se je naučila! Zhulej vzemi balm Ki nio je naučila 1 O babi. ki jo v sumu kot čarovnica, pravijo naši ljudje: baba ve, od česa muhe krepajo, ali pa : baba zna, kaj vrag večerja ! — Kader stani baba kuj god od kakega deteta vzame, pa čo druga ui kot samo en las, potem začne dete hirati iu umlleti , baba so pa mladi. Takemu detetu se pravi, da je o b r a n o. Odvrne se to pa tako-le : od treh studencev, ki nikoli ne vsabnejo, se mora voda vzeti, iti sicer se mora proti toku zajemali, ne po toku, V tej vodi se mora «lete skopati, voda pa potem na ogonj zliti, — Kader so jo nenadoma kak hud viliur vzdignil, znala je mojtt mati reči , bog bodi z nami! so jc pa žo kje kaka stara baba obesila, da tnko grdo tuli. — Blizo Žalca jo kraj, ki so mu pravi „na Golcah." Tu jo stala svoji' dni protestantiška bogomolja. Ko seui bil tnal deček, sem tam okolo kravo pasel; tačas jc šc bilo veliko kupov razmetanih razvalin videti. Na toni kraji, pripovedujejo ljudje, so svojo dui habji setnnji bili, t. j. babo so so kupovale, predavale uli pa z dobičkom ali v zgubo zmcnjeviile. Alt ima ta pravljica v tem svoj pomen, da se ž njo na ruzvezljivi protestantiški zakon kaže, ali v čem drugem, nočem razsojevati. — Na pcpelnico sovflelji v pro-ješnjih lotih, ko tam še ni bilo toliko neniškutarije, kakor donos, iz prujev narejeno babo na javnem trgu nu dvoje razžngali, knr ima, kakor jo enkrat gosji. Trstenjak raztolmačil, mitologičen pomen. — Stare babe so boju živ barometer. Gol sem (prepričal so nisem), da čo se stare babe pod nosom pote, to skorojšuji dež pomeni. Pazite, bi na to rekli zapečkarji, če so potrdi ta skušnja, jo dobro, če pa ne, škodila no bo. Koliko vrednosti ima stara baba v narodiio-gospodurstvencin obziru, to šo do zdaj noben ekonom ni zraeuuil, in vendar hi liiltf zanimivo vedeti, koliko bab bi tehtalo enega odrasčonega zdravega moža. Stare babe niso rade lene,to je obča prikazen. Vedno kaj okolo brklajo iu stikajo; če same nimajo opravka, rado draga drugi poinorejo. Pregovor pravi : baba je babi grebla lan, samo da jej preide dan. Dasiravno pa baba rada dela, za go-spoduivujo vendar ui. Pregovor pravi: baba gospodar, volk mesar! — Bog no prizadeni več kakor eno babo pii hiši, še ta je navadno odveč. Pregovor pravi: dve babi v hiši, dva petelina na dvorišči! Kar čo toliko reči kot: rudni ravs iu kavs. Če jo babi Liza ime, pravijo, da pri tisti hiši ni treba psa. Pri tej priložnosti bi zopet zapeČkar rekel, kakor sem zgoraj povedni. Staro babo za ženo imeti, to gotovo ni nič poželjivega. Narodna pesem pravi: „stara baba, dolga noč", Druga narodna pesem pripoveduje, da je mož svojo staro babo „obesil v črni dim, ua trdi hrastov klin" in k° jo bila že do dobrega okajena „jo je stlačil v koš - pa jo odnesel v varoš ter ljudi prašni: „kaj velja ta stara kost?"—Kaj pomeni pregovor: „spmn-"adni dež, pa stare babo ples", mi ni prav jasno. Morebiti to, da odeti kot drugi nič no zdasta? ali da eden kot drugi nista dokaj vredna? uli ka-liV torej ni spisana v deželnem (landesüblich1) nli v tem okraji (bierlands) razumljivem jeziku, in da je ravno zarad te tuje pisave prvi sodnik en kos prošnjo krivo razumel; /. ozirom na to, da Ludi viša sod-uija lie more iz prve prošnje količkaj zanesljivo spoznati, kaj prosilec hoče imeti, in konečno z obzirom na to. da bi bita krajša in bolj primerna pot pri prvem sodniku razjasniti pomoto, ki je zarad nerazumljivosti prošnje nastala, knkor pa aodniji s takimi itiii;jajiviiiii pritožbami н.кПсцо delati: sklenila jc viša deželna sodnija pritožnika s svojo neopravičeno pritožbo zavrniti." Ako Vam ta štrena nesamostavnih stavkov ni iluškov zaprla, in ako pri „bliščeči jasnosti * pred sta ječe stilizneijo niste zn nekoliko čnsa prišli ob dušno oko, prosim Vas premislite in čudite se z menoj koliko sreče imamo vendar mi Slovenci. Nuj bo tudi naš jezik „nejasen, nedoločen in nerazumljiv", drl celo za ono vloge nesposoben, kterili more v nemškem jeziku vsak zakotni šušniar eno dopoldne po dva „tueetu, popolnoma sposobnih in rabljivih napraviti — nesposoben iu nejusen celo za — prošnje za intnbuiacijo. Pa ima novkretucž vendar več srečo, kakor pameti. V 29, številki „Slov. Naroda" smo brali neko nnredho g. predsednika viša deželne Boduijc dilo. 10. febr. lHli9, v kteri g. predsednik priznava, „dn jo v oko-ličji okrožne sodnije, kjer večidel samo Slovenci stanujejo, mnogo fein nicht unbedeutender theil) sodni] ški h uradnikov slov, jezika le malo zmožnih (im minder genügendem grade niiiolitig), da celo nekteri teh uradnikov slov, jezika niti no govore, še manj pa pišejo". l'o tem priznavanji gospoda predsednika bi bilo soditi, da so slovenščine zmožni uradniki tako redki, kakor bodo redki pravični nit dan Sodbe, in da jo na slovenskem Stirskem le inalo mož, ki bi bili gb.ulo znanja slovenskega jezika, tiči, kakor sta slnvnnznnua gg. Nord iu Zirkelbach. Pa kako krivična bi bila ta sodba. V kteromkoli uradu so pohlevni slovenski jeziček tudi pokaže, povsod najde moža, kteremu viša sodnija — čc do tega pride — črno na belem pritrdi, da je slovenskega jezika popolnoma zmožen. In ti možje, če tudi na slovenske nagovore slovenski uo odgovarjajo , vsaj so tako prijazni, da našemu jeziku razkrijejo, kako in kaj ali pa psu vBaj ilndć zastupiti: „Tu se miloščina ne delil D o b r o v o 1 j n i d o n e. s k i v p r e s k r b o v a u j e ubogih a в plačujejo v u b o ž li o kasol" To je pni jasno, določno in razumljivo dovolj, in stilizucija tj, 1!) jo proti tej jasnosti prava konfuziju! Nemec bi morebiti rekel „stjliibung," Iz Gradca 22. npr. л l'ZVi dop.] (No m š ko • narodno društvo.) Tukaj sc ustaiiovljn nieil Nemci nova stranka in sicer tiaro d u o - nemška, o kteri je vredno, da nekoliko v vašem listu spregovorim, kur se mi ta prikazen jako važna zdi. „Narodna ideja prinese mir mod narodo i» ne vojsko", to jc geslo to novo stranke, geslo ktero smo Slovani žo tolikrat zagovarjali, za ktero smo pa od strani dozdnnjili avstrijskih Nemcev povrnena dobivali lo zasmehovanji»; geslo kterega tn prvič med avstrijskimi Nemci iujemo in ao mu — radujemn. „Narodna ideja priznava pravico in dolžnost vsaki narodnosti, da se razvija" govoril je prvosednik tega društva v zboru 12 t. m. in daljo djal: „Namestit da hi se Nemci družim narodom kot odgojniki kulture s silo vrivali, pristuje jim najprej v lastni hiši red napraviti," Ali niso to besede, ktero mi Slovenci z obonni rokama podpišemo? Kuj lioči-uio mi druzegn, kakor da so nam Nemci kot gospodarji ne vrivajo, tcinuč nas pusto, da si sami red delamo kakor jim to mi iz srca privoščimo? Ta stranka bodo imela čeduljo več moči, ker se bo naraščala iz nemške mladine. Zc zdaj so noj bulji izmed mlajših tned njenimi vrstami. Njen ustanovitelj dr. Strohni, je eden najbolj pridnih in nnjtalentirauejih juristov; dela mnogo za izohrnženje delavcev v njih družbi, kar kaže, da je vseskozi demokratičnih misli. Med duševno bogato obdarovane spada tudi u rmrrrumtrT— •- "'- li^ttM grof Atems, vnuk prejšnjega škofa, ki so je tudi odboru pridružil. Nekdanji udje akaderaiinega društva „Orion", ktero jo več z resnimi zuastvenimi in političnimi rečmi, nego z duhomornimi „kneiperei"-jami pečalo, toroj najboljšo mladost imolo v sebi — so dali uajveči kontigent tej strauki. Tudi ponemčenegu Slovenca ne nmrijkn med njimi — kakor žalihog nikjer pri naših nemških društvih — in ta je dr. Mak, rojen Kranjec in dober govornik. — Pričakovati jo tedaj od stranko , ki je sama povzdignila zastavo narodnosti, da bodo ne samo v teoriji temuč tudi v dojanji priznala po načelu „enaka pravice za vsa" pravico varovali obstanek narodnosti tudi družim narodom, ter da jim tio hode pontočk >v zu njih razvitok tako dosleduo krivično odbijala in jemala kakor so delali Nemci do zdaj. Pričakovati jo da bodo to pravi Nemci, in da bodo svojemu narodu tudi med zatiranimi narodi vrnili dobro ime. Dozdanji voditelji iu govorniki avstrijskih Nomcov so s svojim ravnanjem t nami Slovani zakrivili, ako marsikdo med nami birokrata iu narodnega zatiralca z Nemcem v en lonec meče. Naj mlajši nemški zarod vzdigne se, naj popravi, kar so nekteri zakrivili, naj uaui germanizncije in take kulture, za ktero bi nam bilo dati evojo narodno individualnost, no vriva in uo vsiljuje, naj ima pred očmi, da to ni svoboda tudi za manjo narodo ne, ako so mora za nekaj svobodo na papirji narodnega samomora umreti: in potem bodo Nuiuci videli, da bodo imeli na mlajših Slovencih eoboriteljc za svobodo, da bodo Slovan noposiljen uijo iu holj s pridom zajemal tudi iz studenca nemške vednosti in umetnosti. Nemci naj enkrat nehajo nas Slovane, posebno pa nas Slovence iz gole „humanitoto* in kulturnoštva hoteli narodno umoriti, kar se po naših šolali in uradih zdaj godi. Ako bode tedaj ta nova stranka zavo.it nemško narodnosti hudo tudi zavest družili narodnosti spostoitovnla, ako se iz njo povzdignejo mužjo pravo in polne svobodo, prave nomško kulture, inožjo, ki bodo brez obzira podirali gospodstva in hlapčevunja željne koterijo, ki so gnezdijo po uomško-avstrijskem časnpisji iu zasedajo visoko stole v javnom življenji: voščimo jej obilo razširjenja, Končevaje moram reži še, da se jako čudim, kako jo to, da ima ta stranka prof. Schmidt-a mod seboj. Ali njoga iu njegov značaj no poznajo? Iz Trsta 22. aprila. [Izv. dop,] Ker som vam že poročal, kitko jo ravnal laški zbor z novoizvoljene! okolico, naj vam zdnj šo naznanim, kako korist njim je donesel ta zviti manever. To uganiti je prav lehko. Edina korist je, da so gospodje progresisti lehltri kako tri mesece vesele svojo zmago; kar so pa s tim osvotohlepniin činom namerjavali, njim ni obveljalo. Hermetovegn nasveta, da bi so zborovalo Inez zastopnikov okolico, vladno namestniätvo ni potrdilo iu svobodoljubni gospodje zdaj morajo pričakovati novih volitev, ktere prejšnjim lo v tem ne bodo cnnko, da bi so njih vdnle-ževnlo tako malo volileov, iu da bodo vsi prvi izvoljenci z mnogo več glasovi spet voljeni. Tumu jo porok ziinčajliost okoličilih volilecv , ktero so zadnje dni okrepčali še holj novi dokazi naklonjenosti mestnih očetov. Okoličani so že skoro vsi prepričani česa so imajo od mesta nadejati; /.daj še le djnnjski providijo, da njih v zvozi z mestom ne čaka nič, nego prozi-ranje najsvetejših pravic, zusrainovanjo in konečno robstvo. Dolnjo tedaj zdaj na vso silo, da dokažeju progresistom, ka tijitn ni treba Lahenom pete lizati. Dil jo v Hojami 19, t. m. prvi shod zatatl tabora, ua kterem hode so v prvih točkah protrosoval slovenski program in potom ločitov okolice od mesta. Tabor bode sklican prvo dni meseca junija brž ko no na Občini, ker ta kraj jo naj pripravnejši in posebno na priliko gostom, ki nas bodo počastili pri tej priči iz daljave. —• Tudi bode so vo ta no vilo v Trstu v kratkem delfilcov društvo, za ktero so je žo zdaj oglasilo čez 3ÖU udov. Osio-valo hodu so po izgledu praškega društva „Oui". Oiila predsednik g. dr. Cbleborad poslul nam je v toni tednu pravila in v svojem domoljubja ki- Najbolj mastno ve unš narod pa o bubjom jeziku pripovedovati. Ko sta bog in sv, Peter po sveln hodila, sem čul pripovedati, sla prišla tudi enkrnt do neko hiše, kjer sta na dvorišči ded in baba inntlje vezala, llabu je motljiščo držala, ded jo pa ua-nj resjo vezal. Habi ni bila nikakor prav ali je ded tako ali inako vezal: zdaj jej je bila vez pretrda, zdaj zopet pre-rahln, Drla so je nad njim, da so je grdo razlegalo po vsej okolici. Ded joj ni ne eno besedice upogovarjal, tili je bil, ko da nič ne čuje, pohlevno jo naprej nietlji) vezal, pa babo pustil so dreti. Gospod bog rečo Petru: hodi, bodi pn pomiri babo, meni se dedec smisli; baba nima nobenega razloga se tako nad njim raznašalil Sv. Peter gre na dvorišse, pa začno bubo z lepa mirili. Naj ima potrpežljivost z dedom, jo djal sv, Reler, saj vidi da dobro metljo vežo, da ni lepo, in celo greh, ku se tako liudujo, in tako zlodja nad njim. To pomirljive besede so pa babo šc-le prav vjedle iu raz-kačile. Zdaj začne tudi sv. Petra šentati, ter ga tako a psovkami obsuje, daje sv. Peter mislil, dn toča po njem pada. Sprevidel je, du z dobrim babe umiril ne bo, kajti baba je vsako njegovih pomirljivih besed grdo zabuhla. Pa vendnr je šo imel potrpljenje ž njo; čakal je, da bi vtihnila, da bo mogel vsaj do besede priti. Čakal je dolgo času, pa jo zastonj čakal, luibu si tii unjmnnjega oddušku dala, brez prestanka jo v eno mer naprej klepetala. Nazadnje je lo sv. Petru žolč zitkipel, Gro pa pripade babo, pa jo vrže nn tla, in jo gnjavi in gneti, da je babi kar jezik iz čeljusti visel. Sv. Peter zgrabi jezik, pa jej ga iz goltunca iztrga. Ko jo nazaj k gospodu bogu prišel, in povedal kako in kaj, ga je gospod bog ostro posvaril molj tega njegovega nepremišljenega ravnanja. Da bi pa za človeštvo vendar kak prid iu hason iz iztrganega babjega jezika prišel, je bog jezik blagoslovil, ter Petru ukazal, naj ga v zemljo vBadi. Sv. Peter je to storil, in iz tega babjega jezika jo potem zrastel hren, ki še dan denes v svojem perji kaže obliko dolgega babjega jezika, v svoji lutosti in roznosti, ki vsakega kdor ga je v nos duri in v jezik vgrizne, pa živo spominja, ua babjo togoto. — Skoda, ka zu to našo narodno pripovest ni Ovid vedel, on bi bil gotovo iz nje lepo metamorlozo naredil. (Dalje prih.) pečem pismu *) hvalil to blagonosno za Slovane na jugu tako važno početje. Upam da Imdo mi v kratkem mogoče Slovencem naznanili, ka žo živi v Trstu slovensko delalcev društvo. Tudi južni Sokol bodo že meseca maja peroli dobil. Naj tedaj progresisti ilolajo kar hočejo, mi bomo tudi storili, kar jo nam drago, tor pred vsem skrbeli za razvoj iu napredek našega naroda! V letošnji pomladi prikazala se je v našem mestu nova bolezen, ki jo tukajšni zdravniki imenujejo „moningitu cerebro apinale." bolezen mora biti kužua, ker govoril sem z nekim gospodom, kteremu jo v enem tednu trojo otrok vzela, Bolezen se naj pred čuti v glavo, iz glavi so jia razlije v treh urah po celem životu in potom ni več rešitve. Iz Dunaja. 22. apr. [Izv, dop.J M. —• Vaš redui dopisnik iz Dunaja H. G. je pravo zadel, če misli, da so bodo z imenovanjem grofa TaafTeja za ministorskega predsednika zdunje politično načelo nekako zasukalo in da zna biti počni) za nas Slovane zdaj bolji dnovi. Ta misel so jo poprijola tudi naših državnih poslancev, ki voliko upanja stavijo v ministerstvo Tuntlo; sploh so govori, da ministra, Giskra in Herbst žo svoja kopita iščeta, da bi drugim ministrom prostor napravila; alt so bode to pa v kratkem zgodilo, se šo no vu, veliko se vendar pričakuje od debato o gališki rosoluciji, ktere se noki hoče tudi več slovenskih poslancev vdeložiti. Ako vlada nobouu koncesije no da cizlajtanskim Slovanom, za gotovo su je nadejati, da Poljaki iu Slovenci izstopijo. Kakor zdaj reči stoje, no mislijo slovenski poslanci podpirati poljsko resolucijo; slovenski poslanci so hočejo za to potezati, da dohoda vsi narodi enako pravice, nikakor pa ne, da hi se Poljakom kaj posebnega dovolilo, Cehom iu Slovcticctn pa nič. Pa ker ni upati, da bodo Giskra ali pa Herbst, ki sta si v neprijatoljstvu posebno proti Cehom čisto enaka, v to dovolila, mogoče je, da dobodo TaaB'e, ki je za pobotanje z vsemi narodi, od cesarja povelje, novo ministerstvo sestaviti. Mogoče, da to prej do-živimo, kukflf si mislimo. Do zdaj so Poljaki vladi še nič no upirajo, volili «o tudi včeraj v delegacije svoja može, vendar ako resolucija pade, in to je čisto gotovo, tudi Poljaki v delegacijo ne pojdo. Sploh so včeraj v delegacije samo bolj „dii minonim gentium" izvoljeni; Začela so jo tudi žo generalna debata o šolski postavi in Poljaki, Slovenci iu Tirolci se postavi jako *) Pismo nam dobrn dojdo. Vrtsil.