Shod v Mariboru. Že drugikrat so se zbrali letos zaupni možje v Mariboru, da se posvetujejo o jednotni socialni organizaciji spodnještajarskih Slovencev. Kakor je prvo zborovanje meseca januarija obrodilo lep sad, kajti od istega 6asa sem za6enja naše živahno zadružno življenje, tako upamo, da bo tudi zadnji shod, ki se je vršil dne 14. septembra, važna prikazen v našem družabnem gibanju, sosebno ker se je razven na zadruge oziral tudi še na panoge nam potrebne organizacije, tako na obrtno, delavsko, žensko, služabniško in 6asniško vprašanje. Postavil se je torej na zadnjem shodu nekak program za spodnjeStajarske Slovence v socialnem oziru. Shod je bil dobro obiskan, udeležili so se ga tudi gg. poslanci dr. Gregorec, Ži6kar in dr. Jurtela. Ker se je govorilo o ženskem vpraSanju, videli smo v dvorani tudi lepo število slovenskih dam. Zborovanju je predsedoval g. dr. Matek, podpredsednik je bil g. dr. Jankovi6 in zapisnikar g. župnik Tomaži6. 0 Raiffeisenovih posojilnicah je govoril gosp. Fran Šegula. Glavni znaki pravih Raiffeisenovk so, da skrbijo z denarjem in s svetom za gospodarske zadeve svojih udov in da posojujejo samo na osebni kredit. Sklenila se je resolucija: Izvoli naj se odbor petih mož, ki poskrbi, da se prav v kratkem sestavi razlaga, pravila Raiffeisenovk in navodilo, kako se ustanovi Raiffeisenovka. On naj tudi skrbi, da se osnavajo Reiffeisenovke, kjer je potrebno ali koristno. Dobroznani organizator spodnještajarskih zadrug g. Ivan Ka6 je govoril o namenu zadrug in potrebi skupnega zadružnega delovanja. Podal je tudi sliko, kako se bodo v bodo6e naše zadruge spopolnjevale in zboljševale. Vsprejela se je naslednja resoluciia: Shod zaupnih mož, zbranih dne 14. septembra 1899 v Mariboru, želi, da se ustanovi zveza kmetijskih zadrug spodnještajarskih ter stopi v dotiko z Gospodarsko zvezo v Ljubljani. Ta zveza naj si omisli s pomo6jo gospodarske zveze v Ljubljani svojo poslovno pisarno v Mariboru, ki pa bo za Stajarsko imela proste roke v delovanju. Gosp. Jož. Somrek je porožal o zavžitnih (konsumnih) društvih. Ta društva izobražujejo ljudstvo v trgovinskem oziru, zajedno pa so mu tudi obramba proti prevelikim procentom mnogih trgovcev. Konsumi nimajo namena uni6evati trgovcev, ampak izobraževati ljudstvo in ga braniti vsakega izsesavanja. Sklenilo se je: Zbrani zborovalci uvidijo potrebo snovanja zavžitnih društev, kjer zahtevajo to krajevne razmere. Zato sklenejo, da se v olajšavo nakupovanja v zvezi z drugimi zadrugami napravi v Mariboru posredovalno središče in skladiš6e, da kmetje in delavci potrebno lahko pri druStvu naro6ajo. Najmanj se skrbi pri organizaciji spodnještajarskih Slovencev za rokodelski in obrtniški stan, čeprav sta oba stanova velike važnosti za gospodarsko-narodni napredek Slovencev. 0 tem je govoril ter razkladal potrebno organizacijo rokodelskega in obrtniškega stanu gosp. Jož. Kržišnik. Delavska organizacija na Spodnjem Štajarskem vrlo napreduje, kar kaže že lepo število delavskih društev. Zakaj in kako se delavski stan organizuje, o tem nam je govoril gosp. dr. Matek. Bila je sprejeta naslednja resolucija: Zaupni shod dne 14. septembra 1899 priporo6a za organizacijo delavskega stanu slede6a društva: a) Društva za rokodelske u6ence in mladeni6e; b) Društva rokodelskih pomo6nikov; c) Delavska društva za industrijske in kme6ke delavce. — Vsako delavsko društvo naj bo samostojno in naj se osnuje na najširši podlagi. Za vsa delavska društva pa naj se vstanovi «Zveza nepolitičnih društev katoliških delavcev za lavantinsko škofijo,» ki naj skrbi, da se obstoje6a društva vzdržujejo in krepijo, nova vstanavljajo in se zagotovi pravna pomo6 v mezdnem sporu ali sploh v prepirih, ki izhajajo iz delavne pogodbe ali iz varstvenih postav za delavce. Pravila društva za varčevanje v najmanjšem obsegu, ki naj bodo zvezana z denarnimi zavodi in našimi delavskimi in bralnimi druStvi, naj se v kratkem sestavijo in objavijo po 6asnikih. — Naša bralna društva na deželi naj v bodoee skrbe" tudi za poduk v socialnih stvareh; zato naj prirejajo podu6ne shode in skrbe bolj pridno za primerne knjižnice. Nekaj novega za vse zborovalce je bila naslednja točka «o ženski organizaciji in o patronažah.* 0 tem vprašanju se pri nas dosedaj ni govorilo, 6eprav je velike važnosti. Poro6ala je o tej to6ki gospica T. Štupca v govoru, po obliki in vsebini dovršenem, za kar je bila po ob6instvu z burnim ploskanjem zahvaljena. Sklenjena resolucija se glasi: Trdna organizacija slovenskih krš6anskih žen je v poboljšanje soeialnih razmer po vsem Spodnjem Štajarskem, kakor tudi v procvit narodnih teženj neobhodno potrebna. Da se le-ta doseže, delujejo naj naši spod. štajarski 6asniki s primernimi 61anki za razširjanje omenjene ideje. Ko je ideja primerno dozorela, naj se skliče shod slovenskih kr§6anskih žen. — Omenjena organizaeija naj se ozira: 1. Na razširjanje krščanskega narodnega duha in principjelne zavednosti med slovenskim ženstvom; 2. Na ustanovitev patronaž za delavke ali otroke delavcev; 3. Na razširjenje dobrih 6asnikov in knjig, brošuric spisanih v omenjeni namen; na boj proti nenravnemu slovstvu — tudi slovenskemu; in na boj proti postavno dovoljeni nenravnosti; 4. Na varstvo slovenskih poslov; 5. Na podporo doma6ih trgovcev in obrtnikov. 0 društvu družinskih poslov, o 6asništvu za delavsko organizacijo in o ustanovitvi socialno politi6nega društva za Spodnji Štajar se je poročalo zaradi pomanjkanja 6asa le zelo kratko. V izvrševalni odbor so se volili gg. F. Jošt, J. Ka6, Ant. KoroSec, J. Kržišnik in dr. M. Matek. Zadnjo nedeljo je bila na Teharjih že prva odborova seja pod predsedstvom dr. Mateka. Zborovanje je bilo jako živahno, ker je vsaki to6ki sledil razgovor, v katerega so zborovalci radi posegali. Naj se kmalu uresni6ijo na tem shodu izražene misli in predloženi na6rti, v blagor in korist spodnještajarskih Slovencev.