Listek. Materina smrt. (Spisal Al. Kokelj.) (Konec.) Tudi mati je pozneje pozabila njegovo nepokorš6ino ter mu je zopet skazovala svojo ljubezen. On jo je pa tudi prisr6no ljubil ter ji pošiljal iz mesta raznih darov o njenem godu, o Božiču, o Veliki noči itd. Večkrat je bila tudi pri njem v mestu ter se je igrala z malimi unuki in unukinjami. Prav dobro so se vzeli skupaj in to po vsej pravici, saj pravijo ljudje, da 6im starejši postaja 6lovek, tem bolj je podoben otroku. Ker je bila torej taka Ijubezen med njima, so takoj, kakor hitro je bila ona nevarno zbolela, pisah ponj, da naj pride domov, toda njega ni bilo ob določenem 6asu. To je Se bolj pove6alo zmeSnjavo. Mladi Dolinar in Dolinarica sta jokala, otroci so jokali, ker so videli, da o6e in mati isto delata. Posli pa tudi niso bili za nobeno rabo. In kolikor bolj se je približčval ve6er, tem slabejSa je bila mati. Videti je bilo, da se je res približala njena zadnja ura; le tu in tam je Se odprla oči in srpo pogledala okrog postelje stoječe Ijudi. Izgovarjala je tudi posamne besede, kakor: »Jezus, Marija — Joj- mene, rešite me« itd. Na Jakoba je bila revica že popolnoma pozabila. Že so bili užgali mrtvaško sve6o, doma6i so pokleknili okrog njene postelje in molili litanije vseh svetnikov tako gore6e kot malokdaj v življenju. Stara mati pa je mirno spala, bila je že bolj podobna mrli6u kot živemu 6loveku. Še enkrat je odprla o6i, Se enkrat se je stresla in njena blaga duša se je ločila od telesa ter je splavala v zgornji boljši svet ob šestih zve6er na dan sv. Tomaža apostola. Oj, kak nered je bil zdaj pri Dolinarjevih! Vsi so letali sem in tja. Nihče ni vedel, česa bi se lotil. Iz zvonika župnijske cerkve pa se je oglasil veliki zvon ter je glasno naznanjal ljudem, da se je preselila v ve6nost jedna najlepših duš tistega kraja. Ves nemir po vasi je naenkrat potihnil; gotovo se je vsak vaš6an pobožno prekrižal in izmolil jeden ali dva o6enaSa za njeno duSo. Naglo so se bili sešli bližnji sosedje, tolažili so doma6e, naredili mrtvaški oder za ranjko ter jo takoj položili nanj. V roke so ji dali molek in sv. razpelo, okrog glave so ji nadevali raznovrstnih podobic in na vsaki strani odra so prižgali tri sveče. K nogam so postavili posodico z blagoslovlieno vodo, da so jo mogli poSkropiti oni, ki so prisli molit. Tako je ležala stara žena na mrtvaSkem odru. — Pri Dolinarjevih pa je bila tista no6 jedna najbolj žalostnih: nihče ni o6esa zatisnil, ker so bili vsi preveč vznemirieni in potrti. II. Nič ni stalnega na svetu; jeden 6lovek odide, drugi pride, jeden se rodi, drugi umrje. Teh mislij so bili tudi ljudje, ko je drugo iutro zvonilo z vsemi zvonovi umrlej Dolinarici. «Stara je bila, dolgo se je branila smrti, na zadnje pa jo je vedar le pobralo*, tako je rekel marsikak vaščan. In zopet drugi je menil: «Dolgo je živela, a Se premlada je umrla,tako dobrih gospodinj je malo». In res, da je bila stara Dolinarica dobra gospodinja in izvrstna mati, to se je pokazalo tudi pri njenej smrti. Ves dan so jo hodili ljudje škropit od blizu in dale6, majhni in veliki, ženske in možki. Marsikatera ženica se je bridko zjokala pri njenem odru, poSkropila jo in pobožno molila. Druga jo je zopet kazala malim otrokom reksi: «Vidi8, tu leži Dolinarjeva mama, katera te je tako rada imela. Le poklekni in pobožno mbli, da bo v nebesih prosila za te!> In mali otroci so storili, kakor so jim ukazale mamice; pokleknili so, sklenili drobne ro6ice in molili za ranjko. Vsi, o cela vas, cela župnija in Se daljni ljudje so kazali veliko sočutje do Dolinarjevih. Sožalnih telegramov seveda niso poSiljali, tudi ne vencev in pisem, a raolili 80 povsodi za-njo in sorodniki so najemali m.-Se. In tisti ve6er, ko so jo drugi dan imeli pokopati, je bilo pri Dolinarjevih toliko ljudij kot v6asih po zimi v cerkvi, kakor so pravili pozneje. Posebno sorodniki so bili razven Jakoba vsi zbrani. Uganjevali so, kaj bi ga bilo zadržalo, a gotovega niso mogli nič izvedeti. Glavna govorica pa se je sukala le okrog ranjke ter so zopet in zopet naštevali vse njene dobre lastnosti. 0 tu je bilo pač drugače kot je pri gospodi v mestih! Ondi izro6e doma«5i tujcem skrb za človeka, ko enkrat umrje, sami pa ga zapuste in jedva pogledajo, kako je napravljen na mrtvaškem odru. Da bi molili za rajnega ali dali za kako sv. mašo, to jim pride le malokedaj na misel. Toda treba je, da zapustimo za nekaj časa to našo družbo in pogledamo, kje je Jakob. Njega takrat ni bilo v Ljubljani, ko je dobil z doma pismo, marveč Sel je bil radi neke sodnijske preiskave v nasprotni riel dežele. A priSedši nazaj spoznal je takoj nevarnost, v katerej je bila mati, ter se je nemudoma podal na svoj rojstveni dom. Tisti večer, ko je bilo zbranih pri Dolinarjevih toliko ljudij, korakal je ravno po klancu proti vasi navzgor. Mlad, močen mož ga je spremljal in mu nesel malo prtliago. Bilo je precej temno; nebo so pokrivali oblaki in droben sneg je po malem naletaval. V 6asih se je vzdignila burja ter mu ie nesla sneg ravno v o6i, a vkljub temu je korakal dalje. Da mu je mati umrla, to je bil izvedel že na potu. Kake misli so li navdajale našega Jakoba tedaj ? Nikakor ne vesele; zelo bridko mu ie bilo pri srcu. Umrla mati mu je bi!a pred očmi, mati — Ieže6a na mrtvaSkem odru... Tista dobra ženica, ki ga je tako skrbno vzgojila, ki ga je najprej u6ila Boga spoznavati in Ijubiti, tista je torej mrtva. In zdaj jo bodo dejali v grob! Ondi bo trohnelo to srcč, ki je njega tako sr6no ljubilo. Take in jednake misli so ga navdajale, ko sta korakala s spremljevalcem proti vasi navzgor. Srce Jakobovo je bilo nemirno, oko mu je včasih porosila solza, kat6ro pa je naglo obrisal. In glej, že sta pred doma6o hiSo, že čujeta glase znanih ljudij! Še jeden korak in Jakob stoji na pragu rodne hiSe. Počasi gre po veži, stopi v sobo, kjer so bili ljudje, a on se niti ne ozre na-nje, niti ne re6e kake besede, marve6 gre naravnost k mrtvaSkemu odru. Pogleda mater, poškropi jo, poljubi ji čelo, poklekne in moli.... Ljudje so seveda obmolknili kakor bi trenil ter so presenečeni gledali ta prizor. — In drugi dan so pravile matere svojim otrokom po celej vasi, po celej župniji in še dalje, kako rad je imel Jakob svojo mater, da je celo mrtvo poljubil, kako je inolil vpričo ljudij, čeprav ie tako imeniten gospod itd. Omeniti moram, da se je zdelo vse to Ijudem tistega kraja nekaj nenavadnega. Kaj se je še dalje godilo ta večer pri Dolinarjevih, ne bom popisoval. Da ni bilo nobenega veselja ia prave govorice, to lahko vsak razume. A povedati ho6em zopet, kak je bil Dolinari6in pogreb. — Drugo jutro sešlo se je bilo ondi dokaj ljudij; doma so le tisti ostali, ki niso mogli iti. Staro mater so zabili v rakev, potem pa so vsi navzoči zmolili kleče6 jeden rožni venec za njeno duSo, kakor je Se dandanes navada na Gorenjskem. Po končanej molitvi so vzeli Stirje možje rakev na svoje rame ter so nesli staro Dolinarico k ve6nemu pokoju — v hladno zemljo. Niti j6dnega venca ni bilo na rakvi, niti kake druge okrasbe razven križa, kateri se je že od daleč svetil. Prva za rakvo sta stopala Jakob in Ivan, za njima so se vrstili drugi sorodniki, sosedje, prijatelji, znanci in ve6 beračev, kateri so tudi hoteli svoji dobrotnici skazati poslednjo čast. Niso bili pokriti, niso se razgovarjali med sprevodom, niso gledali okrog kakor delajo po mestih, marve6 mirno, po6asi so se pomikali naprej in molili sv. rožni venec. Ko so pa bih prišli že blizu cerkve, so jim prisli duhovnik nasproti; blagoslovili so truplo in odšli. Obi6ajne pogrebne slovesnosti tu ne bom popisoval, ker je to vsakemu manj ali bolj znano. Povem naj le, da se je marsikdo bridko zjokal, ko so gospod vrgli prsti na rakev in molili pogrebne molitve. Ob enem pa je navzoče tolažila sladka nada, da bo ta blaga žena enkrat zopet vstala iz groba v lepšem, častitljivejšem telesu. Da, vstali bomo enkrat, v lepšem, 6astitljiveišem telesu v boljše življenje, kjer ne bode ve6 nobene bridkosti. Ko je bil pogreb končan, odšli so nekateri domov, drugi so ostali še nekaj časa na pokopaliSču, škropili so grob z blagoslovljeno vodo in izro6ali dragi ranjki zadnje pozdrave. O te dobre ženke ljudje pa6 niso kmalu pozabili! Prešla je zima in prišla je zopet ljuba pomlad; mnoga cvetica je bila vzcvela in zopet zvenela, mnoga lastavica se je povrnila v naSe kraje in zopet odletela na topli jug, a doraači in drugi ljudje so jo imeli še v živem spominu. Najbolj so jo pogreSali mali Dolinarjevi unuki, s katerimi se je blaga žena tako rada igrala in kratkočasila. In po vasi so izpraševali otroci svoje matere: «Kje pa je Dolinarjeva mamica zdaj?» In rekle so jim, da zdaj gleda ljubega Boga v nebesih in da )ih bo pri njem zatožila, ako ne bodo pridni. In mali so verjeli in obljubili, da bodo vedno pridni. Jednako tudi Jakob ni pozabil svoje mamice. Na njenem grobu je dal napraviti lep spominek in, kedar je prišel po leti s svojo družino v domačo vas, vselej je obiskal tudi pokopališče, grob svoje matere. In mali unuki so trgali rože na njenem grobu ter jih nosili s seboj v mesto za spomin. — Dolinarjeva hisa pa še zdaj stoji in vse je Se v redu pri njej kot je bilo nekdaj; gotovo je pri njej Se isti blagoslov, katerega ]e bila izprosila rajna mati.