©©UMI&JMESGLAS kto XLIV - št. 99 - CENA 30 SLT Kranj, torek, 17. decembra 1991 » MERKUR <# 15% znižanje cen do 20. decembra str 12 S traktorjem prek Pokljuške soteske str. 13 Darko Škoda priznal še štiri rope Kranj, tel. 324-734 ™ Prodaja vozil OPEL in FORD. Prodajamo tudi na sejmu. VECTRAGL 1,6 i 29.900 DEM. Gote« erjevi nagrajenci Škofja Loka - Na Loškem odru je bila v nedeljo zvečer slovesnost, na kateri 5° podelili letošnje Severjeve nagrade. Za igralske dosežke v poklicnih gledališčih sta nagrado prejela W>r Samobor in Ivo Barišič, prvi iz Drame SNG Ljubljana in drugi iz PDG Nova Gorica, za dosežke nepoklicnih gledališčih pa sta si nagrado delili Vera Smukavec iz Gledališča Tone Čufar Jesenice in ™aJa Štromar iz gledališča Val. A pri ZKO Koper. Severjevo nagrado za študentske igralske dosežke P* sta si delila Tomaž Gubenšek in Natalija Ralijan, oba absolventa AGRFT. V prepolni dvorani je Občinstvo nato uživalo ob komediji Prva klasa v izvedbi igralcev Male drame Ljubljana. L. M. - foto: J«e Cigler V pričakovanju mednarodnega priznanja Svet se nam ne sme podreti Ne glede na to, ali nas bo katera država po tokratnem sestanku zunanjih ministrov Evropske skupnosti v Bruslju mednarodno priznala ali ne, se svet za nas ne bo podrl. Živeti bomo morali naprej in tudi preživeti te muke, ki bodo vsaj še nekaj časa trajale, pa naj bi nas Evropa priznala ali ne. Priznanje bi nam olajšalo navezovanje trdnejših, ugodnejših in stalnejših stikov z Evropo, odprlo bi tudi nekatere finančne pipice, veliko lažje pa bi se vključevali v razne evropske politične, gospodarske in finančne ustanove, kar je osnova za zbliževanje z mednarodnimi organizacijami s končnim ciljem sprejetja v Organizacijo združenih narodov in njena telesa. Da bi nas pa mednarodno priznanje odrešilo vseh bremen ter nas popeljalo v raj, pa je huda zmota in demagoška politična telovadba brez primere. Marsikaj od tega nam je doslej že uspelo, marsikaj pa nam bi lahko, če bi sami ravnali drugače, čeprav vse, kar se dogaja okrog nas in v kar nas vpletajo, ni naša domena. Svetovni centri gospodarske in politične moči imajo svoje računice in na njih Slovenija ni ravno najbolj bistvena postavka, i Razumljivo je, da smo glede toliko obljub o skorajšnjem priznanju nestrpni in da na trenutke delujemo čustveno, čeprav je treba čustva v takih trenutkih postaviti v zakulisje, pa je mednarodno priznanje le tako pomembna stvar, da z njim ni treba politično manipulirati in ga uporabljati za izgovor, da nekaj nočemo narediti. Ustavo lahko sprejmemo, če smo mednarodno priznani ali ne, vlado lahko menjamo ali spreminjamo brez mednarodnega priznanja, medsebojne politične odnose lahko mirneje usklajujemo brez mednarodnega priznanja, prav tako pa zastavimo boljšo gospodarsko politiko. Vse skupaj delamo za nas in ne za druge in vse, kar bomo dobrega sedaj naredili, nam bo prišlo prav, ko bomo mednarodno priznana država. Hudo pa nam bodo škodovale razne molotovke, besedne ali prave, takšne kot pred stanovanjem poslanca Šetinca. Ves svet nas lahko prizna, pa se iz svoje nesreče, v katero lezemo, ne bomo lahko izvlekli • J. Košnjek Nadzidek v OŠ Helene Puhar odprt Lepše delavnice na Zlatem polju ^anj, 13. decembra - Petek, 13., 13 minut čez 13. uro; ker dva minusa dasta plus, dva plusa pa tudi, je tudi po "vraže-\erski" plati dogodek pozitiven, je na petkovi slovenski otvo-{Jtvi nadzidka v osnovni šoli Helene Puhar v šali dejal republiki šolski in športni minister dr. Peter Vencelj. Gradnjo Nadzidka je omogočila kranjska občina, stala je okrogla dva Jjvilijona tolarjev, trije prostori pa so namenjeni oddelku za delovno usposabljanje otrok. .. Otroci in pedagogi so si lepše, prostornejše učilnice želeja Že dolga leta. Prav v času, ko občinski proračun bolj kot *dajkoli zateguje pas, so jih vendarle dočakali. Iz utesnjene, J'eprimerne stavbe na Stritarjevi so se preselili v šolo na Zlatem polju, kamor sodijo, stare prostore pa sprostili za delavnice pod posebnimi pogoji, kjer bo zdaj tudi več možnosti za boljše delo. Slavnostni govornik na otvoritvi nadzidka, dr. Peter Ven-|eU, ni prezrl, da je to edina letošnja prostorska pridobitev za ^°lstvo na Gorenjskem. Dobri materialni pogoji so osnova za ?obro šolo, vendar ne edini in najpomembnejši. Šolo ustvarijo ljudje. Učiteljski zbor je srce šole, ravnatelj mu daje !*trip, odnosi se zrcalijo v razredu. V šoli, kakršna je šola He-ene Puhar, so dobri odnosi še bolj pomembni. Odnose bo :reba izboljšati tudi zunaj šole. Gre za kulturo odnosov, je de-Ja' dr. Vencelj, ne samo za formalno materialno plat, tudi za °dnos med šolo in starši, družino, za sodelovanje pri skupni %bi za otroka. V ministrstvu skušajo, navkljub velikim de-narnim problemom, delati za boljšo šolo. • H. Jelovčan Franci Perčič, stečajni upravitelj Elana Kranj, 16. decembra - Kranjsko sodišče je ugodilo prošnji stečajnega upravitelja Igorja Trillerja po razrešitvi s funkcije, hkrati zavrnili predlog bančnikov o njegovi razrešitvi in za stečajnega upravitelja Elana imenovalo Francija Perčiča, ki je v petek, 13. decembra, prevzel posle. Perčič je bil na začetku član Trillerjeve stečajne ekipe, zapustil jo je 19. marca letos. Zanimivo je, da je Triller dan kasneje na tiskovni konferenci objavil, kakšna je njegova funkcija v Brnci. Perčič nam minuli petek izjav o Elanu ni želel dajati, napravili pa smo z njim pogovor o zamrznjenih deviznih vlogah v naših bankah, saj aktivno sodeluje v Društvu jeznih deviznih varčevalcev, ki ga objavljamo na 9. strani. • M. V., foto: J. Cigler. BOŽIČNA VOŠČILA?! Ne pozabite na božično in novoletno voščilo vašim strankam, kupcem, poslovnim prijateljem... Izberite najučinkovitejši način - objavo v Gorenjskem glasu. Pravočasno si rezervirajte prostor po tel. 218-463, fax. 215-366 500 DEM januarja in 500 marca Ljubljana. 16. decembra - Preteklo soboto je slovenska vla-da sprejela nov predlog zakona o javnem dolgu, ki ga bo na prihodnjem zasedanju obravnavala slovenska skupščina. Bistvo zelo spremenjenega predloga zakona, po katerem Republika Slovenija prevzema dolgove Narodne banke Jugoslavije (do poslovnih bank), je, da bodo morate banke do 10* januarja 1992 občanom zagotoviti izplačilo najmanj 500 DEM in enako vsoto do i. marca. Preostali del devi/nih vlog naj bi izplačevali v polletnih odplačilih najmanj ene dvanajstim vloge z ustreznimi obrestmi. Na zahtevo lastnika devizne vloge moru banka izdati prenosljive obveznice h-plačljive v 8 letih (torej do 1999), poleg prodaje obveznic v bankah po menjalniškem tečaja (f) pa bo z njimi mogoče kupiti delnice (ko bo steklo lastninjenje podjetij), odkupiti delovno dobo, plačati poračun dohodnine, 30 odstotkov carine ali plačati nakup stanovanja. Sicer pa je finančni minister Dušan Sešok povedal, da ima Slovenija trenutno 300 milijonov dolarjev deviznih rezerv in da ob začetku prihodnjega leta pričakujejo od prodaje stanovanj nov ~vaP prodaje deviz v vrednosti najmanj 600 milijonov nemških mark. Ce se bo povrnilo zaupanje občanov v domače banke, lahko pričakujemo popolno sprostitev razpolaganja t deviznimi vlogami občanov. • Š. Ž. HADIO SI.3 F/7 PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU V ŽIVO KINO CENTER KRANJ, 27. decembra ob 20. uri VEČ 0 PRIREDITVI V PSKGULPRILOGI! Najboljši športniki Gorenjske - V dvorani na Primskovem smo v petek zvečer na prisrčni slovesnosti podelili pokale najboljšim športnikom Gorenjske. Letos smo prvič podelili tudi priznanje športnemu sponzorju in priznanje za športni podvig. Prireditev so popestrili tudi člani ansambla Californija in popularna Gorenjka Helena Blagne. Večer v družbi Francija Petka, nogometašev Nakla, ter vrste sedanjih in nekdanjih športnikov je minil v prijetnem vzdušju. Več o prireditvi preberite na športni strani. V. S., foto: G. Šinik Demokrati Kranja, nastopil je naš čas ! V sredo, 18. decembra ob 17. uri pripravljamo v prostorih občine Kranj, soba št 15 pogovor z IGORJEM BAVČARJEM JELKOM KACINOM Demokrati stranka za ljudi brez frustracij! "5 TKT^TS GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 17. decembra 1991 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Nemčija res pred vsemi? V času, ko prebirate te vrstice, je odgovor na gornje vprašanje mogoče že znan. Ko jih zapisujemo, pa se še sprašujemo, ali bo Nemčija res držala besedo in prva priznala Republiko Slovenijo - ne glede na najnovejše zaplete, ki to negotovost povzročajo. Obetavno štimungo, katero je v zadnjih tednih in dnevih s svojimi decidiranimi izjavami ustvarjal nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, je v četrtek zvečer nenadno pokvaril Perez de Cuellar, generalni sekretar OZN. Zunanjim ministrom držav Evropske skupnosti, ki so te dni zbrani v Bruslju, je namreč naslovil pismo, v katerem jih odvrača od priznanja samostojne državnosti Slovenije in Hrvaške. Njegov osebni odposlanec Cyrus Vance je namreč na svoji zadnji balkanski turneji ocenil, da bi priznanje v tem trenutku stanje na teh pregretih tleh še poslabšalo. Histerično in nepredvidljivo divjanje jugovojske naj bi se v tem primeru razširilo v Hercegbosno in bogve, kam še... Slovenci smo potemtakem spet egoisti, spet gledamo le nase - ker se dobro zavedamo, da so naše možnosti brez skorajšnjega mednarodnega priznanja naše državnosti slabe in negotove. Pred njimi svarijo naši politiki, po svoje pa jih čutijo tudi državljani, ki so v javnomnenjski anketi razglasili Genscherja za najbolj pozitivno tujo osebnost leta; De Cuellar, ta zaslužni mož, ki je naredil veliko dobrega za svetovni mir, pa je ob zaključku svoje kariere za Slovence le še "zoprna faca ". Kaj torej zadržuje Zahod pred odločitvijo, da bi nas priznal? Že znano sklicevanje na nevarnost balkanskemu podobnega razpleta v Sovjetski zvezi je postalo skoraj brezpredmetno; vodilne slovanske in srednjeazijske republike bivše SŽ namreč že snujejo nove in obetavne povezave. Ostanimo torej na Balkanu in denimo, da so bojazni Zahoda upravičene. Po njih naj bi se tukajšnje razmere zapletle do tiste meje, ko ne bi bile več obvladljive in bi se nato razširile na območja, ki zaenkrat še uživajo relativno zatišje. Tak zaplet je mogoče celo neizogiben: zločinska jugovojska se gotovo ne bo ustavila, preden ji nekdo ne primaže poštene streznit-vene klofute. Odločna intervencija elitnih tujih čet bi k miru prispevala več kot modre čelade. A kdo bi umiral za ponorele Balkance, ko se ti lahko počasi in nadzorovano pobijajo in izčrpavajo sami. In zdaj se vprašajmo: Je res prav priznanje Slovenije tisto, ki bi to agonijo poslabšalo ? Jo je sploh mogoče storiti še slabšo? Govori se, da so priznanju še posebej nenaklonjeni Angleži in Grki. Zakaj ravno ti? Angleži (in lord Carrington v tem ni izjema) balkanskih razmer niso nikoli prav dobro razumeli. Ali pa so jih in so. sodeč po potezah, ki so jih vlekli, čisto navadne barabe. Njihova podpora srbskemu oficirskemu puču, ki je po 27. marcu 1941 pahnil Jugoslavijo v vojno ali pa njihova izročitev domobrancev Titovi vojski, ipd. - to pač niso dejanja, ki bi izražala politično preudarnost, zato pa je v njih toliko več sebičnosti, avanturizma in cinizma. Dejstvo, da Grki podpirajo Srbe, pa je čisto razumljivo: so si pač tradicionalno dobri. Važno je, da tisti, ki so interesno ali s simpatijami na naši strani, podpirajo in priznajo nas. Prva med temi pa je prav Nemčija. In v tem grmu tiči zajec: severnoatlantski zavezniki Nemčije se bojijo, da bi le ta po združitvi okrepila še svoj vpliv v srednji in vzhodni Evropi in tako spet postala premočna. Da bi morda spet hotela čez vse, "ber alles in der VVelt". Naj bo kakorkoli že, nam je čisto prav, da je Nemčija tokrat med tistimi, ki nam ponujajo roko v oporo. Naj bo enkrat med prvimi tudi v dobrem. Vsaj za nas! Jutri zaseda tržiška skupščina Tržič, decembra - Jutri, v sredo, 18. decembra, se bodo še zadnjič letos sešli vsi trije zbori Skupščine občine Tržič. Kar obsežen dnevni red so pripravili. Govorili bodo o usklajevanju davčne politike v letu 1992, o spremembah odloka o davkih občanov v občini Tržič, o spremembah odloka o proračunu občine Tržič za leto 1991 in o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem trimesečju prihodnjega leta. Odborniki bodo v okviru spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana obravnavali predlog za izdelavo prostorskega plana, na dnevnem redu pa bo tudi lokacijski načrt za gradnjo magistralnega plinovoda P-2921 na odcepu Retnje - Golnik. Komisija za preimenovanje ulic bo odbornikom podala poročilo o opravljenem delu in o finančnih stroških. Odborniki bodo dobili v potrditev tudi imena, kdo lahko oziroma sme podpisovati pogodbe, ki zadevajo realizacijo finančnih obveznosti Odbora za pripravo programa ob 500-letnici tržiških trških pravic. Na dnevnem redu bo še nekaj imenovanj, tako namestnika javnega pravobranilca Gorenjske in predsednika Sodišča združenega dela v Kranju ter imenovanje predstavnikov Skupščine občine Tržič v komisijah za varstvo pravic v zavodih. Odborniki bodo dobili več odgovorov na delegatska vprašanja: Kovorjani bodo dobili odgovor v zvezi z urejanjem deponije odpadkov, krajani Seničnega glede zazidave nekaj parcel, podan bo predlog boljše rešitve parkiranja ob sedanji Predilniški cesti in na Koroški cesti, krajani Leš bodo dobili informacijo o cestah v občini Tržič po rangih in o možnostih asfaltiranja makadamskih cest. Odborniki pa bodo tudi izvedeli, kako je z zemljiščem v Bistrici, kije bil rezerviran za trasiranje nove ceste iz Brezij, zdaj pa je namenjena gradnji mini tržnice. # D. Dolenc Usposabljanje slovenskih vojakov Učni center tudi v Kranju Poljče, 13. decembra - Predvidoma marca prihodnje leto bo steklo redno služenje vojaškega roka za slovenske fante v šestih učnih centrih, med katerimi bo eden tudi v nekdanji kranjski vojašnici, so med drugim povedali na včerajšnji novinarski konferenci predstavniki republiškega ministrstva za obrambo. Člani vodstva slovenske teritotialne obrambe so obenem predstavili rezultate usposabljanja prve generacije vojakov. V teritorialni obrambi so se do letos ukvarjali le z usposabljanjem rezervne sestave enot, zato je bilo potrebno pred začetkom poskusnega usposabljanja slovenskih vojakov opraviti vrsto priprav. Kljub kratkemu času za te naloge, hudim pritiskom armade na samem začetku usposabljanja, prilagajanju programa dela zaradi vojnih razmer in raznim težavam glede zagotovitve materialnih in učnih sredstev je Zasedanje radovljiške skupščine 0 proračunu in davkih Radovljica - Zbori občinske skupščine bodo na današnjem zasedanju obravnavali spremembe in dopolnitve proračuna občine Radovljica za letos, začasno financiranje proračuna za prihodnje leto, predlog odloka o komunalnih taksah, osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Anton Janša Radovljica, osnutek sprememb odloka o davkih občanov v radovljiški občini, predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za prihodnje leto... Delegati bodo odločali tudi o tem, ali ugotoviti splošni interes za zemljišča, potrebna za obnovo ceste Kamna gorica -Vrčica, in za zemljišča dveh lastnikov na trasi ceste od mostu čez Savo na Posavcu do Otoč. Kot je v Radovljici že navada, bodo delegati poslušali tudi poročilo predsednika izvršnega sveta o najpomembnejših dogajanjih, nalogah in problemih med zadnjima skupščinskima zasedanjima. • C. Z. Danes zasedanje kranjske občinske skupščine Krajevnim skupnostim po novih kriterijih Kranj, 17. decembra - Danes ob 15. uri se bodo na ločenih zasedanjih sestali zbori Občinske skupščine Kranj s ponovno obsežnimi dnevnimi redi. Potem ko so na nekaterih zborih predlagali (v DPZ pa sprejeli) pobudo za ustanovitev komisije za nadzor nad občinskim proračunom, bo obsežno poročilo o ' proračunski porabi zagotovo vzbudilo največje zanimanje. Spregovorili bodo tudi o odloku o davkih občanov, komunalnih taksah, odloku o razglasitvi arheoloških spomenikov in programu razvoja demografsko ogroženih področij. Veliko pozornosti bo v Zboru krajevnih skupnosti posvečeno tudi spremembam kriterijev za financiranje krajevnih skupnosti in dopolnitvi meril «a investicijsko vzdrževanje prostorov skupne rabe v KS. • S. Ž. prva generacija slovenskih vojakov v šestih mesecih uspešno sklenila poskusno usposabljanje sredi novembra letos, je med drugim ocenil generalma-jor Janez Slapar, načelnik republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije. Svojo oceno je podkrepil s podatki, da je več kot 70 odstotkov vojakov opravilo bojno streljanje z odličnim oziroma prav dobrim uspehom, več kot 20 odstotkov od skupnega števila vojakov pa je po končanem usposabljanju izrazilo željo za zaposlitev v slovenski vojski. Zaradi dobrih rezultatov bo osnovni pristop k polletnemu vojaškemu usposabljanju še naprej ostal enak, je napovedal predstojnik uprave za razvojna in učna vprašanja pri slovenskem obrambnem ministrstvu Bogdan Koprivnikar. Namreč v prvem delu poteka posamično izobraževanje vojakov, v drugem delu pa usposabljanje Zeleni ostajajo skupaj Ilirska Bistrica, 15. decembra - Na peti skupščini Zelenih Slovenije ni prišlo do razkola stranke kljub nekaterim takšnim napovedim. Udeleženci so presodili, da imajo prizadevanja za varstvo okolja prednost pred ideološkimi razlikami v stranki. Za njenega predsednika so ponovno izvolili dr. Dušana Pluta. Predsednik Plut je v svojem poročilu med drugim poudaril, da je sestava izvršnega odbora vzrok za številne spore in zastoje v delovanju. Menil je, da bi morali vanj vključiti več članov iz občinskih odborov in obenem ohraniti strokovnost. Kot so sklenili pozneje, bo izvršni odbor imel 14 članov iz slovenskih regij in 6 tako imenovanih strokovno-političnih članov. Čeprav je dr. Dušan Plut ocenil, da bi regionalni ek-stremizem pomenil samomor stranke, je večina kritik na račun vodstva in zlasti dveh ministrov iz stranke prišla prav iz nekaterih regij. Koprčani, na primer, so celo predlagali razrešitev ministrov Jazbinška in Tomšiča, kar pa večina ni sprejela. Na več kot 14-urnem zasedanju je bilo slišati tudi zahteve po ustreznem proračunskem deležu za varstvo okolja in izvedbi referenduma o zaprtju krške nuklearke. Na skupščini so ustanovili posebno komisijo, ki mora do konca marca prihodnje leto pripraviti osnutek besedila novega statuta stranke. Do 15. januarja pa se mora sestati novo izvoljeno predsedstvo, ki bo imenovalo tudi izvršni odbor v novi sestavi.• S. Saje Priznanja Gorenjskega odreda Kranj - Danes, ob 11. uri bo v Domu borcev - invalidov v Kranju svečana seja Odbora skupnosti borcev NOV Gorenjskega odreda, na kateri bodo svečano podelili priznanja Gorenjskega odreda za leto 1991. Za konstruktiven prispevek pri prenašanju tradicij NOB na nove generacije učencev, posebno v iskanju novih rešitev na tem področju, bodo priznanja prejeli Marjan Jemc, Srečko Toman in Jožica 2un, pisatelj Ivan Jan - Srečko, Zveza tabornikov Slovenije "Gorenjski odred" iz Cer-kelj ter Svetko Kobal -Florjan in Ivo Bernard za aktivno delovanje in konstruktiven prispevek v delu odbora skupnosti Gorenjskega odreda. • J. Kuhar AvtomarkeT.. I K C OVIMA U V02 - IZVOZ I I L B 1. I h N A Avtomobili: FIAT, ALFA ROMEO, RENAULT, PEUGEOT, FORD, OPEL, VW,T0Y0TA, SUZUKI, HONDA v prodaji na Gorenjskem sejmu od 13.12. - 22.12. 1991-HALA A Obiščite nas na sejmu ali v AVTOMARKETU, Titova 393,61321 LJUBLJANA - ČRNUČE tel. 371-176, 374-964, h.c. 372-383, vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto informacije od 8. do 13. ure. Za svobodno odločanje o rojstvu otrok Kranj, 17. decembra - Ženska frakcija pri Stranki demokratične pienove v Kranju še do 20. decembra zbira podpise za ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Svoj podpis lahko oddate na sedežu stranke. Poštna 3 v Kranju. Slovenski parlament bo o ustavi razpravljal v ponedeljek, 23. decembra. enot in posadk za razne sped' alnosti. Medtem ko so posku; sno usposabljanje organizira'1 v učnih centrih na Igu in v Pf* krah, pa bodo slovenski fantj« v prihodnje služili vojaški rok še bližje svojim domovom. Z* marca 1992 bo odšlo v Šetf učnih centrov - eden od njih bo tudi v Kranju - med 2200 i? 2400 nabornikov, v glavnem * stih, ki nameravajo jeseni n8' daljevati visokošolske študij«' Sedmi učni center v Šentvidu pri Ljubljani bo sprejel vmesno generacijo okrog 560 naborni' kov še ta mesec, januarja pa b" začela s šolanjem tudi prv* skupina bodočih podčastnikov Za učne centre bodo postopn? preuredili še nekatere vojašfl'' ce v drugih krajih, med drugi1" tudi vojašnico na Bohinjski B«; li. Vojaški objekti na Pokljuk1 bodo služili za usposabljanj' vojakov v smučarskih in alpin1' stičnih veščinah. Kot so povedali na novinaf ski konferenci, bodo potrebni kadre za učne centre pridobi'1 z javnim razpisom. Pozneje na; meravajo v Sloveniji organih' rati tudi visoko vojaško šolstvo v povezavi z rednimi univerzami. • S. Saje Mnenje republiškega ministrstva Lastnik lahko odkloni prodajo Radovljica, 12. decembra - Radovljiški izvršni svet je že pred ča-som razpravljal o tem, ali naj bi občinska (družbena) stanovanja prodali tudi tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki imajo stanovanjsko hišo oz. jo gradijo, vendar je sklenil, da bo o terfi odločal šele tedaj, ko bo dobil dodatna pojasnila republiškega ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora. V pojasnilu, ki ga je pred dnevi le dobil, piše, da 148. člen stanovanjskega za' kona daje lastnikom stanovanj možnost, da odklonijo prodajo stanovanja, če se izkaže, da je imetnik stanovanjske pravice tudi lastnik hiše ali stanovanja (in sicer neodvisno od tega, ali je bila hiša zgrajena na črno). Lastnik lahko odkloni tudi sklenitev na-jemne pogodbe in izplačilo 30-odstotne odpravnine. Če stanO' vanjska hiša še ni dokončana oz. primerna za bivanje, lahko lastnik stanovanja sklene z imetnikom stanovanjske pravice nO' jemno pogodbo za določen čas - za čas izgradnje hiše. O tem, aH je hiša že primerna za bivanje ali ne, je mogoče odločati na pod' lagi zakona o stanovanjskih razmerjih. Radovljiški izvršni svet naj bi o tem, ali bo občina prodal družbena stanovanja tudi lastnikom hiš in graditeljem, odločat na včerajšnji seji. Doslej je za odkup stanovanja zaprosilo sedet* imetnikov stanovanjske pravice, ki gradijo hišo. • C. Z. Radovljiška Almira je ponudila občini, da odkupi 38 stanovanj, ki jih niso odkupili imetniki stanovanjske pravice. Kupnina bi oh 60-odstotnem popustu znašala 13,7 milijona tolarjev. S seje slovenske vlade Ponovna sprememba proračuna Ljubljana, 16. decembra - Medtem ko se v Slovenski skupščini & ni polegel "prepir" (znano je, da je LDS vložila zaradi tega intef' pelacijo in zahtevo po glasovanju o zaupnici vladi) o tem, ali in1! vlada pravico spreminjati državni proračun s tako imenovanil,,l renominacijami, čeprav gre v resnici po vseh merilih za rebalans proračuna, je vlada po isti poti konec preteklega tedna ponovn" povečala proračun Republike Slovenije. Očitno je namreč, da ? je položaj na strani prihodkov bistveno spremenil: konec poletj* so prihodki močno zaostajali za načrtovanimi, sedaj pa je spr? memba utemeljena z ostankom natečenega denarja (v državi11 blagajni je ostalo neporabljenih 3,77 milijarde tolarjev). Na pred' log finančnega ministrstva so bila preostala sredstva razdeljc1' proračunskim porabnikom, pri čemer je največ dobilo tudi tokra' ministrstvo za zdravstvo, več denarja bo namenjeno proračunsk' izravnavi v občinah, višjim plačam v državni upravi ter 410 mi'1' jonov tolarjev za višje socialnovarstvene prejemke. Skupno s< slovenski proračun povečuje od 79,2 na 80,3 ipilijarde tolarjcv • S. Ž. Bled, 13. decembra - Med letošnjim seminarjem za predsednike in s< kretarje občinskih in mestnih organizacij Rdečega križa Slovenije 11 Bledu je v petek dopoldne Franc Žnidaršič iz republiškega obramb^ ga ministrstva predstavil vojaško-politični položaj pri nas in obraf^ no organiziranje v Sloveniji, načelnik republiškega štaba za civifl zaščito Vjekoslav Rajh pa je opisal problematiko v zvezi s hrvaški begunci. Udeleženci srečanja so s posebnim zanimanjem prisluhu predavanju o mednarodni pomoči v vojni, ki ga je imel vodja tflm Mednarodnega komiteja RK v Sloveniji Pablo Loosli iz Ženeve. Nj, mu so za večmesečno pomoč izročili plaketo civilne zaščite, dvan« stim aktivistom RKS pa bronaste znake civilne zaščite.* S. Saj« GLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjanja l kuaovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Kosnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. 0j ca Zavrl-Zlebir. Andrej Zalar. Štefan Zargi Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanji i Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozite: Fotografija: Gorazd Sinik Tisk: Podjetje O* - TČR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja I. telefon: 211-860. JI 1-835. telefax: 213-163 •' M*—***— »—— »m«.o«»j. ~>i..i. r».t« it a ia i-i-c™ ->i«-ia* i^f«*- (ftfcli ""15-3°.• Mali oglasi: telefon: 217-960 — sr ejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku. uradne ure Naročnina: trimesečni obračun — naročniki imajo 20°o popusta Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS. 7/91) 63 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. telefa.v (064) 215-^Bj vsak dan 7—13.30. ob sredah do 16.30 Časopis izhaja ob torkih in petkih Cena izvoda 3°5 Svet Triglavskega narodnega parka Že letos nadomestila za dodatne stroške? V Zavodu za varstvo Triglavskega narodnega parka predlagajo, da bi letos uskladili sklad za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Bled, 12. decembra - Najpomembnejša naloga novoimenovanega J8-Članskega sveta Triglavskega narodnega parka, ki mu predseduje dr. Janez Drnovšek, je dopolnitev in sprememba sedanjega zakoni o TNP, za katerega prejšnji predsednik sveta dr. Matjaž Kmecl Pravi, da je "otrok svojega časa "Jalo pooblastil". Direktorica Zavoda za varstvo Triglavskega narodnega Parka Marija Zupančič - Vičar ?e je na četrkovi, prvi seji novo-'zvoljenega sveta, zahvalila dosedanjemu predsedniku dr. Matjažu Kmeclu in mu izročila skromno darilo, novi svet TNP Pa je za predsednika izvolil dr. Janeza Drnovška, ki mu je to Prva pomembna funkcija po Povratku" v Slovenijo, za Podpredsednika pa prof. Staneta Peterlina z republiškega ministrstva za kulturo. V svetu |° še Margita Jančič in Mitja °ricelj z republiškega ministrova za varstvo okolja in urejale prostora, Albin Debevc in Anton Simonič s kmetijskega Ministrstva, jeseniški izvršni Svet zastopa Pavel Razinger, " oz. "kilavo dete z veliko babic in radovljiško Janko Jan, poleg njih pa še predstavniki Planinske zveze Slovenije, tolminske občine, ribičev, lovcev in Zavoda za varstvo Triglavskega narodnega parka. Čeprav Slovenija dobiva laskave ocene, da je z razglasitvijo skoraj celotnega območja Julijskih Alp za narodni park veliko prispevala k evropskim in svetovnim prizadevanjem za varstvo narave in naravne dediščine, pa ustanove, ki so odgovorne za varstvo parka, ne morejo zatiskati oči pred tem, da se tudi deset let po sprejetju zakona o TNP nekatere naloge ne uresničujejo. Za to so po mnenju direktorice Marije Zupančič - Vičar vsaj trije razlogi: nedorečena upravljalska raz- merja, neuresničene obljube o nadomestilih za dodatne stroške, ki jih ima prebivalstvo pri gospodarjenju na območju parka, premajhen strokovni vpliv Zavoda za varstvo TNP pri uveljavljanju naravovarstvenega interesa, in neurejeno financiranje. Zavod namreč dobi iz proračunskih in drugih neodvisnih virov največ 30 odstotkov potrebnih sredstev, vse drugo mora pridobiti z lastno dejavnostjo (lovom, založništvom in drugim). Zavod bo v kratkem pripravil analizo sedanjih razmer v parku in predlog za varstvo in razvoj parka v prihodnje. To gradivo bo osnova za dopolnitev in spremembe sedanjega zakona o Triglavskem narodnem parku, za izdelavo programov in načrtov ter za ustanovitev sklada, iz katerega bi prebivalstvu zagotavljali nadomestila za negovanje krajine, za izpad dohodka pri gospodarje- nju v parku in za ohranjanje kulturne dediščine. Zavod za varstvo TNP predlaga, da bi prihodnje leto iz republiškega proračuna dali za delovanje sklada 10 milijonov tolarjev. Ker je v svetu večina narodnih parkov na državnih zemljiščih, smo na četrkovi seji sveta slišali za predlog, da bi država ob denacionalizaciji morala poskrbeti za to, da bi vsaj zemljišča na območju parka postala državna last, medtem ko bi prejšnjim lastnikom plačali le odškodnino. Janko Jan, predstavnik radovljiškega izvršnega sveta v svetu TNP, se ni strinjal s podržavljenjem območja parka, zavzel pa se je za učinkovitejše delo inšpekcijskih služb in za zmanjšanje števila par-kljaste divjadi, ki povzroča škodo na kmetijskih zemljiščih, še bolj pa v gozdovih. Zdravko Likar iz Tolmina pa je predlagal, da bi poseljene predele izločili iz parka. • C. Zaplotnik STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Srečanje škofjeloških prenoviteljev Demos bo kmalu le slab spomin ^kofja Loka, 14. decembra - V škofjeloškem hotelu Transturist so se v soboto srečali na pred novoletnem srečanju člani in simpatizerji SDP. Predstavniki vodstva SDP Slovenije si v uvodni oceni političnega trenutka niso bili enotni, ali lahko pričakujejo tako prijetno srečanje čez leto dni, čeprav so prepričani, da bodo na bližnjih volitvah člani zmagovite koalicije. Srečanje članov in simpatizerjev SDP v polni restavraciji hotela Transturist je imelo predvsem družabni značaj ob iztekajočem se letu hudih preizkušenj. Kot je poudarila Mirjam Jan Blažič, ki je navzoče kot predsednica prireditelja SDP Škofja Loka pozdravila, se izteka leto nenehnega poglabljanja krize, katere dna žal še nismo dosegli. Po njenem mnenju, oblast nikakor noče prisluhniti opozorilom in predlogom gospodarstva in pripraviti koesistentnega programa razvoja, ki bi omogočal nujni začetek novega investicijskega ciklusa. Ker brez izgovora o trenutnem političnem položaju na takem srečanju seveda ni šlo, so spregovorili gostje dr. Ciril Ribičič, predsednik SDP Složnije, Borut Pahor in (skoraj domačin) Emil Milan Pintar, predsednik vlade v senci. Dr. Ciril Ribičič je govoril predvsem o pripravah na novo ustavo in novostih, ki jih bodo v program in simbole vnesli na bližnji konferenci SDP v Postojni, kar naj bi SDP približalo volilom. Volilna zmaga je, po njegovem mnenju, edina možnost za usta-|Wev propadanja vsega dobrega, kar je bilo v preteklosti, kljub zanikanju sedanjih oblastnikov, storjenega, posebno še, ker v ustavi mar-S|kaj ne bo mogoče urediti. Emil Milan Pintar je optimist, saj meni, ^ so nas sedanje razmere in konflikti tudi nekaj naučili. Vedno bolj pražite ključne točke, ki jim sedanja oblast ni kos: izgrajuje izredno drago državo, ne najde pravega ravnovesja med delom in kapitalom 'n v zaostrenih razmerah ni sposobna smotrne gospodarske politike, "°do ljudi (volilce) prepričale, komu v prihodnje zaupati. Za izhod iz krize je nujna pretvorba dolgov v lastninska razmerja, dopolnitev da\čnega sistema, smiselna izvozno uvozna politika in socialna po-8°dha. sicer bo dve tretjini Slovencev v nekaj mesecih pahnjenih čez Eksistenčni rob. Po mnenju Boruta Pahorja pa prenovitelji nikakor ne sinejo več dopustiti, da jim nulagajc grehe in napake preteklosti *a katere sedanje članstvo SDP ni odgovorno. Poudarjena socialdemokratska usmeritev SDP, opozarjanje na neuresničene obljube sedanje oblasti, ki niti ne zna izkoristiti možnosti, ki jih zaostrene razbere nudijo (prehitevajo nas Madžarska, Čehoslovaška in Poljska!), £° prepričala volilce, da ne nasedajo neučinkovitim sejalcem iluzij, ^ar bo Demos potisnilo v preteklost le kot slab spomin. • §. Ž. Poslanski klub in predsedstvo Demokratske stranke Tržič Kultura in šport potrebujeta več podpore Tržič, 16. decembra - Konec preteklega tedna sta se na skupni seji - za H§0 prakso so se dogovorili tudi za v prihodnje - sestala poslanski k'ub in predsedstvo Demokratske stranke občine Tržič. Poleg obrav-fflVt gradiva za prihodnjo sejo občinske skupščine, so pozornost tokrat posvetili položaju kulture in športa v tržiški občini, ki zaradi jkromnih materialnih možnosti s svojo dejavnostjo začenjata usihati, prenehanje dela folklorne skupine in godbe na pihala, bi moralo biti P° mnenju tržiških demokratov, dovolj veliko opozorilo, da te dejavnosti brez določene materialne podpore ne morejo preživeti, zato bodo terjali ureditev razmer in zagotovitev vsaj minimalne materialne Pomoči v prihodnjem letu. Ker se zelo hitro bliža ustanovni kongres, J'i kot bo uradno poimenovano - konferenca Demokratske stranke 'ovenije, ki bo 21. decembra v Ljubljani, so posebno pozornost namenili tudi pripravam na ta dogodek. Za stranko v Tržiču pa so ugo- °vili, da potrebuje tudi svoj "lokalni" program, načrt dela in poslo-vanja v* občini, misel pa bo morala biti posvečena tudi možnostim n°vih koalicij. • Š. Ž. ^'beralnodemokratska stranka avica do ugovora vesti Ljubljana, 12. decembra - Liberalnodemokratska stranka je skušala tieil" spor' ki Je naslal med "J° in ministrom za obrambo. Za sesta-So zaprosili tudi predsednika vlade Lojzeta Peterleta, vendar odbora še ni, obrekovanje stranke pa se še nadaljuje. Stranka še na- eJ vztraja, da je treba zagotoviti parlamentarni nadzor tudi nad ^rnostno službo teritorialne obrambe Slovenije. To nalogo bi lahko Ep2e'a sedanja skupščinska komisija za nadzor varnostnoinforma- ne službe notranjega ministrstva. Liberalnodemokratska stranka r0L /avzcma <^a pravico ugovora vesti med služenjem vojaškega w 1,1 mC{i trajanjem dolžnosti v rezervni sestavi. To ne bi oslabilo "av« in obramhne sposobnosti slovenskih oboroženih sil. • J. K. Demokratska stranka občine Tržič Zanimiva javna tribuna Tržič, 15. decembra - Tržiški demokrati - znano je dejstvo, da je večina članov nekdanje Slovenske demokratične zveze (SDZ) v občini Tržič sklenila prestopiti v novonastajajočo Demokratsko stranko - so se odločili organizirati zanimivo tribuno, na kateri bodo sodelovali ta čas izredno zanimivi gosti: dr. France Bučar - predsednik Skupščine Republike Slovenije in predsednik ustavne komisije, dr. Dimitrij Rupel - slovenski minister za zunanje zadeve, nekdanji ustanovitelj in predsednik SDZ ter dr. Dušan Keber donedavni predsednik zdravstvenega sveta Republike Slovenije. 2e po gostih je mogoče sklepati, da bodo teme razgovora priznanje Slovenije, sprejem ustave, zaupnica vladi, položaj slovenskega zdravstva in vloga demokratov v slovenskem političnem prostoru. Javna tribuna, ki se bo začela s kulturnim programom - nastopil bo Oktet Lip Bled - bo v četrtek, 19. decembra, ob 18. uri v Osnovni šoli Heroja Bračiča v Tržiču, vodil pa jo bo znani radijski novinar Bojan Veselinovič. Po tribuni, na katero vabijo vse člane in simpatizerje Demokratske stranke, bo tudi srečanje članov stranke in možnost za vključitev novih. • S. Ž. Več pozornosti slovenski kulturi Jesenice, 16. decembra - V krajevni skupnosti Sava na Jesenicah je Stranka demokratične prenove Jesenice pripravila okroglo mizo o uresničevanju strankarskega programa Jesenice danes, Jesenice jutri. Ugotovili so, da so gospodarske in socialne razmere v občini vse slabše in da bo treba v prihodnje dosledneje uresničevati program gospodarskega razvoja. Med drugim so se udeleženci okrogle mize zavzeli za to, da bi morali v javnosti več pozornosti posvetiti slovenskemu jeziku in bolj uporabljati slovenske izraze. Ugotovili so, da smo v zadnjem času popolnoma zanemarili kulturo, ki je bila ustvarjena med NOB. Tako smo danes popolnoma pozabili na slovenske ustvarjalce med drugo svetovno vojno, na pesmi Bora, Kajuha, na drame, ki so nastale v tem obdobju. Obsodili so tak način pozabe in se zavzeli za to, da se mora tudi ta slovenska kulturna dediščina ohranjati in negovati.« D. S. Demokratska stranka Če gre Rupel, bo odšel tudi Bavčar Ljubljana, 12. decembra - Koordinator Demokratske stranke Igor Bavčarje povedal, da upa, da bo znal Demos pravilno oceniti sedanji politični trenutek in da parlamenta ne bo razburjal s predlogi, ki imajo malo možnosti za sprejem. Glede na razmere v skupščini skoraj ni možnosti za zamenjavo dr. Dimitrija Rupla. Če bi do tega prišlo, bi razmislil o svojem položaju v vladi, je dejal. Demokratska stranka se pogovarja z drugimi strankami zato, da bi ugotovila razpoloženje strank do določenih političnih vprašanj, oblikovanje sredinskega bloka pa je nujno in normalno v razmerah, ko SKD, SKZ - LS, SDZ - NDS in LS predstavljajo stališča mimo Demosa. V vladajoči koaliciji so še pri tistih projektih, kjer najdejo skupni jezik. To so pa mednarodno priznanje, nova ustava in lastninjenje. Rupla ni potrebno zamenjati, saj je dobil podporo tako na vladni seji na Bogenšper-ku kot v skupščini. Dr. Rupel pa je dejal, da bo gospod Peterle težko dokazal trditev, da ogroža ugled naše republike, razen tega pa meša državniške posle in strankarske interese'. Moja zamenjava bi povzročila več škode kot pa nezaupnica vladi, je dejal dr. Rupel. • J. K. Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka Obisk pri nadškofu Ljubljana, 12. decembra - Delegacija Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke, ki jo je vodil predsednik Ivan Oman, je obiskala ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Delegaciji sta razpravljali o novi ustavi in stališču Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke, da pravica o odločanju o rojstvu otrok ne sodi v ustavo, pač pa naj to ureja zakonodaja. Obe strani sta soglašali s takim stališčem. Govora je bilo tudi o denacionalizaciji, kjer so predstavniki Cerkve opozorili, da je v zakonu o denacionalizaciji še marsikaj nedorečenega, zato bo pomemben način izvajanja zakona. Predstavniki Kmečke zveze - Ljudske stranke Ivan Oman. Marjan Podobnik, Sonja Horvat in Marija Bukovec so nadškofa in prof. Antona Stresa ter nadškofijskega ekonoma Martina Špringerja seznanili s transformacijo stranke v ljudsko stranko, ki bo tako kot sorodne evropske stranke izhajala iz krščanskih pogledov na človeka in njegove vrednote. Zanimali so se tudi za vprašanje vključitve Teološke fakultete v Univerzo in izrazili pripravljenost pomagati pri reševanju tega problema. • J. K. ZSKUPŠČINE Danes in jutri seja republiške skupščine Proračun gre na prvo sito Tokrat gre za pomembno sejo, saj gre za obravnavo programa gospodarske politike v prihodnjem letu, za oceno stanja v turističnem gospodarstvu, za razpravo o osnutku republiškega proračuna za prihodnje leto ter za sprejem paketa zdravstvenih in pokojninskih zakonov. Ljubljana, 17. decembra - V tem paketu so predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, predlog zakona o zdravstveni dejavnosti in predlog zakona o lekarniški dejavnosti. V obravnavo gre predlog zakona o prometnem davku, ki je bil v dosedanjih fazah sprejemanja deležen številnih dopolnil. Prvotno določen dnevni red pa je bil razširjen z dodatnimi točkami dnevnega reda: s predlogom dopolnjenega zakona o financiranju javne porabe, s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb, s predlogom dopolnitev zakona o dohodnini in s predlogoma zakonov o plačevanju določenih upravnih taks ter o stopnjah prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vlada predlaga v obravnavo in sprejem tudi nov predlog zakona o spreminjanju deviznih vlog občanov v javni dolg Republike Slovenije, po katerem naj bi že januarja lahko dvignili iz svojih deviznih računov po 500 nemških mark. Poslance utegne najbolj razgreti razprava o prihodnji gospodarski politiki, saj je sedanji položaj kritičen, na tem področju je naredila vlada najmanj, zato bo s programom za prihodnje leto težko zadovoljiti poslance. Enako bo tudi pri proračunu, kjer je želja veliko, denarja pa premalo. • J. Košnjek Razvojni program za škofjeloško podeželje Najbolj problematično trženje Škofja Loka, 16. decembra - V firmi Novna so izdelali razvojni program za škofjeloško podeželje, ki je sprva nameraval ustreči ie kriterijem za pridobitev republiškega denarja za demografsko ogrožena območja, nato pa je prerasel v življenjsko potrebo po-deželanov po usmeritvi v konkretne dodatne dajavnosti. Strokovnjaki Novne so poleg kmetijske rabe škofjeloškega podeželja v funkciji varovanja kulturne krajine, ki ne dopušča intenziviranja kmetijstva prek meja, ki bi škodile okolju, videli možne dodatne ali nove vire dohodka predvsem v turizmu in domači predelavi. Le-to pogojuje še dokaj nepokvarjena krajina, bogata surovinska osnova, tradicija, znanje, sposobnost in pripravljenost ljudi. Na pogovorih v krajevnih skupnostih, kjer je bil odziv nepričakovano velik, so ljudje povedali, da želijo "pomoč za samopomoč". Država mora zagotavljati pogoje, dajati spodbude za samorazvoj. Bolj kot sama pridelava in predelava pa je zanje problematična prodaja. Rabijo nekoga - podjetje ali agencijo - ki bi njihove izdelke tržil. Občinski izvršni svet je Novno pooblastil, da z delom nadaljuje in na podlagi odziva interesenov iz krajevnih skupnosti ponudi konkretne izvedbene akte. • H. J. STRANKARSKE NOVICE Liberalnodemokratska stranka Škofja Loka Javna tribuna o lokalni samoupravi Škofja Loka, 16. decembra - Občinski odbor Liberalnodemo-kratske stranke Škofja Loka organizira v sredo, 18. decembra, ob 18. uri v veliki predavalnici Srednješolskega centra na Podnu javno tribuno o zelo aktualni temi Novi komunalni sistem in lokalna samouprava. Na javno tribuno so povabili dr. Igorja Vri-šerja, rednega profesorja Filozofske fakultete, dr. Ivana Kristana, dr. Pavla Gantarja in mag. Draga Kosa. • J. K. Demokratska stranka Kranj Bavčar in Kacin v Kranju Kranj, 17. decembra - V trenutku, ko Slovenija postaja mednarodno priznana držav^, se nam kažejo obrisi obdobja po Demosu. V njem pa bo zagotovo igrala pomembno vlogo tudi nova Demokratska stranka, ki jo bomo v Kranju ustanovili v sredo, 18. decembra, ob 16. uri v dvorani 15 kranjske občinske skupščine, so zapisali v vabilo na ustanovni zbor. Uro kasneje pa bo v isti dvorani pogovor z Igorjem Bavčarjem in Jelkom Kacinom. Slovenski krščanski demokrati Škofja Loka Človekove pravice pred rojstvom Škofja Loka, 17. decembra - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Škofja Loka prireja v petek. 20. decembra, ob 18. uri v veliki predavalnici šolskega centra na Podnu pogovor na temo Kako je s človekovimi pravicami pred rojstvom. Kot predavatelja bosta sodelovala prof. dr. Anton Dolenc, predstojnik Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, in dr. Tone Kunstelj, pediater v ljubljanski otroški bolnišnici. • J. K. Zeleni Slovenije Ustanovi naj se urad za tujce Ljubljana, 10. decembra - Poslanka zelenih Slovenije Aleksandra Pretnar predlaga Republiki Sloveniji ustanovitev Urada za tujce, ki naj bi čim prej izdelal tudi imigracijsko politiko, katere del bo tudi begunska politika. Slovenija nima celovite imigracijske politike, niti organa, ki bi se celostno ukvarjal s to problematiko. V zahodnoevropskih državah imajo ali ministrstva za imigracijo ali urade za tujce. Slovenija mora to storiti, ker je že sedaj problem begunstva že sedaj neobvladljiv. Stranka demokratične prenove Dvojna merila predsednika vlade Ljubljana, 13. decembra - Najhujša zaostritev prepirov v Demosu in njegovi vladi bo še zadnje nejeverneže prepričala v pravilnost našega stališča, da je to neuspešno vlado treba čim prej zamenjati. Obenem opozarjamo na dvoma merila gospoda Peterleta, ki se je na naše predloge za nezaupnico vladi odzval s trditvijo, da niso primerni v času boja za mednarodno priznanje Slovenije, sedaj pa hoče zamenjati ministra za zunanje zadeve dr. Rupla, ki je neposredno vpet v prizadevanja za doseganje tega priznanja, pravi Stranka demokratične prenove v sporočilu za javnost. • J. K. ScTifSšZGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek. 17 decembra 1991 Krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše Telefoni - uresničena želja Pred nekaj dnevi je tudi na Koprivniku in Gorjušah zazvonilo 63 telefonov. Koprivnik - Gorjuše, 13. decembra - Dolga leta, odkar so nekako pred petnajstimi leti dobili edini telefon v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše, so si krajani želeli, da bi bila vsaka od hiš z njim povezana s svetom. Pa so bile potem elektrika, voda, ceste... pomembnejše za povezavo in primerjavo z dolino. Vendar so z delom in prispevki ter ob pomoči občine in nekaterih organizacij, med katerimi so še posebej hvaležni GG Bled in Zavarovalnici Triglav, postopoma v zadnjih letih pod prizadevnim vodstvom predsednika KS Janeza Korošca uresničili in rešili večino teh ciljev. Pogovori o telefoniji pa so se s PTT podjetjem Kranj začeli nekako pred tremi leti. Lotili so se potem izvedbe tako imenovane brezžične povezave iz centrale v Bohinjski Bistrici prek Vogla do centrale na Koprivnik. Kanadska tehnološka izvedba jim je omogočila, da so na ta način morali (le) v krajevni skupnosti zgraditi razvodno omrežje. Pri tem jim je "šlo na roko" tudi podjetje Elektro Žirovnica, saj so omrežje namestili na električne drogove. In tako, kot vedno so tudi pri tej akciji krajani s prostovoljnim delom, materialom in denarjem prispevali več kot tri tisoč nemških mark v tolarjih. Seveda so jim tudi tokrat pomagali občina in delovne organizacije. V petek se je predsednik krajevne skupnosti Janez Korošec na srečanju pred novim letom na Koprivniku v imenu krajanov vsem zahvalil. To je bila težka in velika akcija, kjer sta nam še posebej pomagali občina in tudi republiška vlada. Vendar to v zadnjem času ni bila edina akcija v krajevni skupnosti. Sami smo zgradili z delom in prispevki tudi gasilski dom, avtobusno postajo, mrliško vežico. Za naprej nam je ostalo še nekaj cest. Sicer pa bi radi zdaj oživili kulturno in društveno življenje v krajevni skupnosti. Naša velika želja je zato, da spet dobimo šolo. Z njo bomo "polnili" dvorano v domu in društveno življenje. Nameravamo ustanoviti tudi športno društvo; smučarsko skakalnico na primer že imamo..." Na srečanju, kjer so domačini pripravili pravo pojedino za vse, ki so jim pomagali pri njihovih akcijah in programih, predvsem pa pri gradnji telefonije, je potem predsednik občinske skupščine Vladimir Černe skupaj s predsednikom izvršnega sveta Jožetom Resmanom med drugim ob čestitkah zagotovil, da bodo v krajevni skupnosti dobili tudi šolo. • A. Žalar Koče z zimskimi sobami - Zima ne odvrne vseh planincev in alpinistov od obiskovanja gora. Zato objavljamo seznam planinskih postojank, ki imajo posebej urejene prostore za zimsko bivanje. Podrobnejše podatke o upravljalcih, mestu hranjenja ključev in sprejemu rezervacij je moč dobiti v pisarni PZS v Ljubljani oziroma v matičnih planinskih društvih, v tem obvestilu pa navajamo število ležišč v zimskih sobah (v oklepaju). Take sobe imajo te postojanke: Zavetišče pod Špičkom (4), Pogačnikov dom na Kriških podih (16), Aljažev dom v Vratih (8), Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2), Vodnikov dom na Velem polju (10), Tržaška koča na Doliču (16), Zasavska koča na Prehodavcih (16), Koča pri Triglavskih jezerih (18), Koča na planini pri Jezeru (6), Koča na planini Razor (8), Planinski dom pri Krnskih jezerih (20), Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti (2), Planinska koča na Ratitovcu (4), Roblekov dom na Begunjščici (8), Češka koča na Spodnjih Ravneh (6), Cojzo-va koča na Kokrškem sedlu (12), Kamniška koča na Kamniškem sedlu (20), Kocbekov dom na Korošici (10), Frischaufov dom na Okrešlju (8) in Koča na Travniku (6).# S. S. Likovna razstava V banki - Radovljica - Ljubljanska banka oziroma njena poslovna enota v Radovljici sodi med tiste, v kateri ima že vrsto let prostor tudi galerijska dejavnost. Prene-kateri začetnik in tudi izkušeni umetnik najde prostor v njej. Ena zadnjih je bila tudi razstava amaterja in člana likovne sekcije Kulturnega društva Veriga Lesce Poldeta Grosa. Predstavil se je z devetimi podobami krajin znanih gorenjskih krajev. Največ zaslug za razstave v radovljiški banki pa ima Drago Rozman, ki ima veliko razumevanja za tovrstno kulturno dejavnost. • (jr) Novi gasilski Znaki - Kranj - Gasilci v Sloveniji bodo zamenjali znake na kapah, čeladah in šapkah. Novi znak ima slovensko trobojnico, čelado, plamenico in sekirico, okoli pa venec iz lipovih listov. Znak je že moč naročiti in stane 80 tolarjev, kasneje pa bo cena višja. Torej kaže pohiteti z naročili. • (ip) Florjan Spet V domovih - Kranj - V marsikaterem gasilskem domu na Gorenjskem so spet namestili kipec sv. Florjana, patrona gasilcev. V Sloveniji je bil prvič postavljen spomenik sv. Florjanu po velikem požaru na Ptuju leta 1744. Od takrat naprej ga imajo slovenski gasilci za svojega patrona. • (ip) Gostilna Ankele skozi stoletja - Podljubelj - Marija Kraševec, prizadevna turistična delavka iz Podljubelja, je v teh dneh pripravila zanimivo razstavo z naslovom Gostilna Ankele skozi stoletja. V zgornjih prostorih gostilne so jo odprli v soboto, 14. decembra. Razstava, ki skozi razvoj gostilne Ankele prikazuje življenje Podljubelja in njegovih krajanov, bo odprta ob sobotah in nedeljah tja do konca januarja. Z otvoritvijo razstave pa se v Podljubelju začenjajo tudi prednovoletne družabne prireditve. • (B. K.) Ponovna javna razprava o cesti na Kokrici Cesta naj se čimbolj "drži" obstoječe Vsaka cesta je "boleč" poseg za ljudi ob njej. Na Kokrici je podobno. Če pa se krajani ne bi strinjali z rešitvijo, potem rekonstruirane ceste pač ne bo. Kokrica, 16. decembra - Tako so razlagalci občinskega upravnega organa za urejanje prostora v četrtek zvečer v dvorani Kulturnega doma na Kokrici odgovorili na vprašanje enega od številnih krajanov ob sedanji cesti. To je bila po prvi neuspeli razpravi, ker se je "zataknilo" pri obveščanju, na željo in pripombe stanovalcev v tem delu krajevne skupnosti Kokrica že druga oziroma ponovljena javna razprava o osnutku lokacijskega načrta za regionalno cesto Kokrica - Mlaka in lokalno cesto Kokrica - avtocesta. Izzvenela je v ugotovitvi, da nihče v kraju ni proti obnovljeni cesti (nasprotno,-celo nujna je njena obnovitev in ureditev), vendar pa naj bi potekala nova cesta čimbolj po obstoječi trasi in čimmanj naj bi posegala v prostor ob njej. Poseg, kakršenkoli in še tako neznaten, pa je pri cestah v vsakem primeru boleč. Težava, ki jo priznavajo razlagalci in načrtovalci je, da gre za regionalno cesto in hkrati normalno mestno cesto. Razen tega pa so v tem primeru in pri urejanju prostora oziroma cest pravila povsem določna tudi kar zadeva križanja, pločnike in prostor ob cesti... Ker se lani pri poskusu predlokacijske razprave niso vsi krajani strinjali za hitro ureditev in možnost, da bi urejanje od Tenetiš proti Mlaki oziroma mostu nadaljevali tudi skozi naselje (čeprav je bilo v četrtek slišati, da jih kar precej sploh ni vedelo za takšen lanski poskus), je sedaj časa precej več. Načrtovalci bodo skušali v čimvečji možni meri upoštevati vse pripombe stanovalcev in lastnikov zemljišč ob cesti. Po četrtkovi razpravi imajo zato vsi še vedno čas, da posredujejo svoje pripombe, pomisleke, rešitve na občinski organ za urejanje prostora v Kranju. Če bo prišlo do zapleta, ceste, kot je rekel Miha Perčič. pač ne bo, če bodo krajani proti. Sicer pa bo nadaljnja pot do urejanja ceste potekala po naslednjem "voznem redu". Po sedanji razpravi in pripombah bo sledilo usklajevanje in upoštevanje pripomb in predlog izvršnemu svetu za izdelavo lokacijskega načrta. Izvršni svet bo načrt in pripombe obravnaval in ga predložil v sprejem skupščini, nakar naj bi sledila izdelava glavnih projektov in pridobiva- nje zemljišč. Do izvedbe pa bo prišlo, ko bo tudi denar. Gre namreč za regionalno cesto, ki je v pristojnosti Republiške uprave za ceste; s tem, da bo morala svoj delež primakniti tudi občina, saj namerava na tem odseku ob urejanju ceste urejati tudi kanalizacijo. • A-Žalar Gorenjski glas z Zavarovalnico Triglav - Območno enoto Kranj Na Visokem jim volje ne manjka Na Novinarskem večeru bomo v petek, 20. decembra, podelili priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini. Kranj, 16. decembra - Odkar smo začeli podeljevati priznanja Gorenjskega glasa krajevnim skupnostim na Gorenjskem za dosežene uspehe krajanov in vodstev pri uresničevanju programov in urejanju problemov, bo tokrat v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini to že trinajsta prireditev. V petek se bomo torej srečali v dvorani Doma krajanov na Visokem, kjer bomo pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav, delniške družbe Ljubljana - Območne enote Kranj na Novinarskem večeru podelili naše priznanje krajanom za dosežene uspehe. Nagrade za žrebanje na Novinarskem večeru v petek so že prispevali: Zavarovalnica Triglav, d.d. Ljubljana - Območna enota Kranj, Gorenjski glas. Ljubljanska banka - Gorenjska banka Kranj, Gorenjski sejem Kranj, Kovinska galanterija Damir Gr-gorinič - Visoko. Šiviljstvo Milena Kuhar - Visoko. Pleskarstvo Tomaž Bakovnik - Visoko, Gostilna Slavka Likosar - Visoko, Ščetarstvo Vida Tomažič - Visoko, Šiviljstvo Tatjana Tomašič -Visoko, Gostilna Šparakelj (Pri Jančetu) - Srednja vas. Rapa-commerce Bojan Ropret - Hotemcže, Volksnagen servis Martin Vrtač - Visoko. TT Elektromahanika Srečko Lapanja - Milje, Frizerstvo Urška Mikelj - Milje. Roletarstvo Lado Nograšek -Milje, BMW servis Gorazd Pelko - Visoko. Elektroinstalacije Franc Logar - Milje, Tiskarstvo Borut Bidovec - Visoko, Ključavničarstvo Alojz Pelko - Visoko, Pleskarstvo Jure Gorjup - Milje. Pizzerija Bohinc - Milje, Fotokopiranje, servis in trgovina Gregor Karun - Visoko. Avtoličarstvo Peter Kuhar - Luže, Tesarstvo in krovstvo Janko in Stane Kuhar - Luže, Avtoprevozni-štvo Štefan Stare - Luže, Kovinostrugarstvo Franc in Marica Sitar - Luže, kmetovalec Janez Pipan iz Luž... Izbor in odločitev za zadnjo letošnjo prireditev Novinarski večer, na katerih podeljujemo priznanja Gorenjskega glasa najbolj uspešnim krajevnim skupnostim na Gorenjskem, tokrat nista bila enostavna in lahka. Kar precej jih je v kranjski občini, ki so se ob letošnjih delih in uspehih ali pa v širšem zadnjem obdobju po naših kriterijih v uredništvu "postavili v vrsto" najboljših. Pa so potem zaradi živahne aktivnosti prav na vseh področjih tokrat prevzeli "vodstvo" v krajevni skupnosti Visoko. Ker pa ta Novinarski večer Gorenjskega glasa pod pokroviteljstvom Zavaro- valnice Triglav, d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj ne bo zadnji, smo prepričani, da se bomo zaradi volje in prizadevnosti, ki je po večini ne manjka, morda že prav kmalu spet srečali s krajani v eni od krajevnih skupnosti. Tokrat bomo v petek, 20. decembra, ob 18. uri v dvorani Doma krajanov na Visokem. Kar takoj naj povem, da bomo začeli točno, zato naj ne bo odveč nasvet, da se krajani Visokega, Luž in Milj pravočasno odpravite z doma in si že pred tem zagotovite vstopnico za prireditev. Vstopnice so že v predprodaji v Mercatorjevi trgovini na Viso- kem. Pa tudi skrbno jih shranite, ko boste prišli na prireditev, saj bodo veljale za žrebanje in po prireditvi tudi za veselo srečanje z ansamblom Gašperji. V petek bomo torej prišli na Visoko novinarji Gorenjskega glasa in se z domačini in gosti na kulturno-zabavni prireditvi pogovarjali o delu in najrazličnejših zanimivostih in dogajanjih. Obljubljamo, da ne bo dolgčas, saj ne bo manjkalo tudi petja, glasbe, plesa... in tudi nagrad, ki so jih že doslej prispevali pokrovitelj in drugi, bo veliko. Prepričani smo torej, da bo tudi tokrat naše srečanje veselo in prijetno in da se ga bo- mo potem še dolgo vsi skupaj spominjali kot priznanja za dosežene uspehe v krajevni skup' nosti in kot spodbude za nova dogajanja in uresničevanje na' črtov. Zakaj tokrat naše priznanje krajevni skupnosti Visoko, bo* mo podrobneje opisali v GO' renjskem glasu v petek. Bral' cem Gorenjskega glasa pa bomo podrobno, kaj vse se je do* gajalo v petek v dvorani na Vi; sokem, predstavili po prireditvi na straneh našega časopisa-Torej še enkrat; vstopnice so že v prodaji, vrsta nagrad že čaka srečneže, ki bodo prišli na prireditev, in: začeli bomo točno! • A. Žalar Praznovanje sklenili s proslavo Velesovo, 14. decembra - Po dopoldanski gasilski vaji je bila v soboto zvečer v Adergasu sklepna slovesnost ob letošnjem prvem praznovanju praznika krajevne skupnosti Velesovo v spomin na leto 1238, ko se ob ustanovitvi samostana v listinah prvič pojavi ime kraju. Večerna slovesnost se je začela z mašo, po njej pa je predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Vladimir Mohorič odprl obnovljeno cesto od Adergasa do Češnjevka, ki so jo poleg drugih akcij v krajevni skupnosti letos uredili in asfaltirali. Na proslavi, na kateri so nastopili otroški in moški pevski zbor ter dramska skupina kulturnega društva Velesovo, je krajane najprej pozdravil in jim zaželel delovnih uspehov v prihodnje, predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Darko Jarc, nato pa še predsednik občinske skupščine Vito-mir Gros, ki se je zaradi zadržanosti slovesnosti, na kateri so podelili tudi priznanja, udeležil malo kasneje. Priznanja sta predsednik Mohorič in predsednik KS Franc Čebulj podelila Jožetu Hacinu iz Češnjevka, Franciju Kernu s Praprotne Police, kulturnemu društvu Velesovo, Gasilskemu društvu Velesovo in župniku Petru Miroslaviču. • A. Ž. Priznanja in svečana akademija Šenčur, 14. decembra - Po različnih športnih in drugih priredi1' vah, ki so bile med tednom v krajevni skupnosti Šenčur ob letos' njem krajevnem prazniku v spomin na ustanovitev Kokrške čefe> je bila v soboto zvečer v dvorani doma tudi svečana akademij3' Sobotna akademija pa je bila pravo praznično in veselo srečati)' krajanov. Udeležila sta se je med drugim tudi predsednik občir*' ske skupščine Kranj Vitomir Gros in podpredsednik izvršne^ sveta Peter Orehar. Predsednik krajevne skupnosti Franc KernJ' v slovesnem nagovoru orisal letošnje delo in akcije v krajevrj1 skupnosti ter nakazal načrte za naprej. Pred bogatim in razvedri'' nim programom, v katerem so nastopili ansambel Gašperji s |l moristom. mešani in moški pevski /bor i/ Šenčurja, plesna skup1' na i/ Kranja in kulturniki i/ Šenčurja ter med njimi tudi citrar^ Karmen Bonča in kitaristka Simonu Vrhovnik, so podelili pri/'111' nja. Zlato plaketo je dobil Martin Balažjč, srebrno Peter Vidnoj bronasto pa Jože Kepic. Pohvale pa so podelili Janku GoloBfl Blažu Markunu. Janku Murnu, Jožetu Vidmarju in Gradbene^ odboru Beleharieve ulice. • A. /.. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR ^ posveta aktivistov Rdečega križa Slovenije Letos največ dela z begunci Bled, 13. decembra - Glavna tema letošnjega seminarja za predsed-n"ke in sekretarje občinskih in mestnih organizacij Rdečega križa Slovenije je bila problematika v zvezi s pomočjo beguncem s Hrvaškega. Kot ocenjujejo v republiškem štabu za civilno zaščito, je Rdeči križ posebej na začetku prevzel vsa bremena na svoja pleča. Delavke iz gorenjskih organizacij RKS pa poudarjajo, da se povečanega dela ne bojijo, vendar bi morali izboljšati predvsem opremljenost njihovih organizacij. Po podatkih republiškega štaba za civilno zaščito v 11 Prehodnih zbirnih centrih po Sloveniji, kjer lahko sprejmejo skupno 4100 oseb, nimajo zasedenih vseh zmogljivosti, saj se tam nahaja okrog 3800 beguncev. Večino občinskih centrov v'seeno pestijo vse večji problemi, ker so marsikje že izčrpali '"lančne rezerve. Zato bo nuj-f10 poenotiti standard oskrbe ln zmanjšati stroške bivanja s Premestitvijo beguncev iz hote-'0v; k temu ukrepu sili tudi dejstvo, da okrog 1100 samoplačnikom v hotelih zmanjkuje denarja. Največ težav je seveda 2 okrog 12 tisoč begunci, ki bi-^aJo pri sorodnikih in drugih družinah. V drugi polovici decembra naj bi z mednarodno Pomočjo prispelo okrog 4000 Paketov na mesec, del sredstev Pa naj bi republika namenila lem družinam iz vojne odškodnine. Kot je priznal predstavnik republiške uprave za zaščito in Reševanje, se je pri nas prvi za-i"e' ukvarjati s problematiko beguncev prav Rdeči križ. Njegovi aktivisti so z veliko požrtvovalnosti opravili obsežno de-'°> pri prihodnjih nalogah pa °o treba bolje koordinirati Aktivnosti raznih organizacij, *'asti Rdečega križa in Karita-Sa Rdeči križ naj izpolnjuje le jJa'oge, ki izhajajo iz ženevske konvencije, obenem pa naj svo-J? r^'0 tudi finančno ovredno-Doslej so aktivisti RKS lah-Ko Sodelovali pri reševanju be-Sunske problematike le s civilno zaščito in socialno službo, Odslej pa jim bodo v pomoč tudi delavci v republiki in obči- nah, ki se bodo poklicno ukvarjali z begunskimi vprašanji. Evidenca na izposojenem računalniku Kakšni so konkretni problemi in uspehi pri delu nekaterih organizacij Rdečega križa, smo izvedeli v kratkih pogovorih s tremi delavkami RKS na Gorenjskem. Tole so povedale! Milka Agrež, sekretarka OO RKS Radovljica: »Še pred iztekom leta smo do konca utrujeni zaradi letos res izjemnih nalog. Kljub improvizaciji smo se dobro znašli, velika ovira pa so bili tesni prostori nad radovljiško knjižnico, kjer nimamo najosnovnejše opreme; računalnik smo si sposodili kar od osnovne šole. K sreči je med ljudmi velika pripravljenost za sodelovanje, zlasti v Centru za socialno delo in Karitasu. Pri vodenju evidence in izdaji paketov nam pomaga celo begunka iz Vinkovcev. Trenutno imamo v občini registriranih okrog 370 oseb s statusom begunca, poseben problem pa bo, kam premestiti številne ljudi iz hotelov. V prihodnosti bomo morali več skrbi nameniti reševanju socialnih problemov naših prebivalcev in se ponovno posvetiti delu z mladimi.« Marjeta Žagar, sekretarka OO RKS Škofja Loka: »Pri nas se nad opremljenostjo prostorov ne moremo pritoževati, rabili pa bi avto za delo na terenu. Velika pridobitev je skladišče v nekdanji vojašnici, kamor bodo lahko ljudje kmalu prinesli oblačila in drugo. pred novim letom še ponovili. Ob tem delu smo jeseni prvič organizirali zdravstveno vzgojo na srednji kovinarski šoli, v gimnaziji pa naši predavatelji poučujejo prvo pomoč.« Ivanka Zupančič, predsednica OO RKS Jesenice: »Komaj se je polegla skrb okrog prebe-glih vojakov, že smo se lotili Predvsem pri urejanju skladišča nam je v veliko pomoč 12 obveznikov civilne zaščite. S to organizacijo sploh dobro sodelujemo, več povezave pa bi si želeli pri zbiranju in nuđenju pomoči s Karitasom. V občini je trenutno okrog 300 beguncev, za katere smo zbirali pomoč tudi z raznimi prireditvami. Obenem smo razdelili 100 paketov za socialno šibke prebivalce v občini, kar bomo begunske problematike. Pri tem smo se morali sprva sami znajti, saj so navodila iz republike kasnila, v občini pa smo se dogovorili za usklajeno delo s civilno zaščito, centrom za socialno delo in strokovnimi službami začetek septembra. Obiskali smo okrog 180 družin z begunci in se glede na potrebe odločali o nuđenju pomoči. Obenem smo v povezavi s socialno službo namenili pomoč okrog 100 socialno šibkim družinam v občini. Pri dosedanjem delu ni bilo dovolj povezave s krajevnimi organizacijami RKS, kar bomo skušali izboljšati v prihodnje. Zaenkrat nam je uspelo urediti status sekretarja občinske organizacije, v prihodnosti pa bo nujno rešiti prostorska vprašanja in izboljšati našo opremljenost.« • Stojan Saje . Seveda pa z bojkotom plači-a decembrskih oskrbnin v vrt-gh ne bi bilo rešeno veliko. J^ot pravi ravnateljica škofjelo-jKih vrtcev Olga Bandelj, je osnovno vprašanje, s katerimi bi .e morale ukvarjati za to zadol-,?ne institucije, status vrtcev, K| ni rešen. Ob očitku staršev, i loški občini decembra vrtci vendarle ne bodo dražji Pol plače za varstvo ^kofja Loka, 13. decembra - Starši škofjeloških malčkov so zadnja i a meseca s strahom pričakovali nove mesečne položnice za plači-i oskrbnin v vrtcih. Že pred več kot dvema letoma so namreč v ob-postavili izhodiščno ceno, ki je nato naraščala z naraščanjem *,vljenjskih stroškov. Kljub temu da je bila ta cena med najvišjimi v ■aveniji, so jo starši (večina ob subvenciji občine) še nekako zmo-Plačilo pa je postalo preveliko breme v zadnjih dveh mesecih, *j so plače začele močno zaostajati za rastjo življenjskih stroškov. •arši so vse pogosteje trkali na vrata uprave vrtca, češ da plačila v*č ne zmorejo, prejšnji teden pa so zagrozili, da bodo v primeru r°novno višjih decembrskih oskrbnin položnice enostavno vrgli v bi morale biti izjema in ne pravilo, dobiti pa bi jih morali le tisti, ki so do njih res upravičeni. Kar kdo hoče imeti, pač mora plačati - treba bo pomagati le tistim, ki so zašli v socialno stisko, ne pa da to velja kar na počez." Cilj vzgojno-varstvenih organizacij je gotovo imeti polne prostore, zaposlene vzgojiteljice, zadovoljne otroke in starše. Zato so se ob stiski staršev v škofjeloški občini odločili, da decembra cene oskrbnin v vrtcih vendarle ne bodo dvigovali. Ne vedo sicer še, kako bodo pokrili naraščajoče stroške, zavedajo pa se, da je v sedanjih težkih časih vendarle treba poskušati kar se da rešiti s pametjo in strpnostjo. To pa je težko, saj v vrtcih pravijo, da mnogi otroci prihajajo v varstvo lačni in da količine hrane težko zmanjšujejo, nasprotno, naročajo jo celo več. Draga je elektrika, drago je ogrevanje. Starše pa stroški - ne le bivanja v vrtcu - vse bolj bremenijo. Tisti, ki zadnje tedne tako zagreto nasprotujejo ustavni pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pa si zatiskajo oči pred dejstvom, da je treba najprej omogočiti dostojno življenje otrokom, ki jih že imamo. • V. Stanovnik Manjka plenic, otroške hrane, toaletnih potrebščin... Kranj, decembra - Tri mesece že traja neprostovoljno izgnanstvo hrvaških beguncev. V Kranju jih je v tem obdobju gostovalo 923. Ko smo se pretekli teden o njih pogovarjali pri občinskem Rdečem križu, jih je bilo še 640. 283 jih je že odšlo. 91 jih je v občinskem zbirnem centru, drugi pa so pri družinah sorodnikov in prijateljev. »DRužine, ki gostijo begunce, problema beguncev ne priznava- jo so ravno škofjeloški vrtci ^aJdražji, pa opozarja, da je izhodiščna cena vrtcev odvisna d programov - končni znesek, 1 ga morajo odšteti starši na Položnicah, pa seveda tudi od ,*8a, kako velike so subvencije, .'jih prispeva občinski propra-|Un. Delež staršev, ki v škofje-°*ki občini plačujejo polno ce-k° materialnih stroškov, je po esedah Srečka Erznožnika l^Semnajst odstotkov, medtem y? predsednik izvršnega sveta 'ncencij Demšar razpolaga s ?°datkom Centra za socialno l^'o, ki pravi, da le štiri odstot-ve škofjeloških staršev plačuje c vrtcu polno oskrbnino. Vin-...•Jcij Demšar, pa je ob seda-vJ,ri težavah staršev pri plače-: Alu oskrbnin (mnogi opozarja da za plačilo oskrbe dveh { v vrtcu odštejejo pol pla-Pravi: "O vseh subvencijah, J'h prejemajo posamezniki /družine, mislim, da ni natan-Ij ,ega pregleda, kakšne so in 0 vse jih dobiva. Subvencije že ječijo pod materialnim bremenom,« je povedala sekretarka RK v Kranju Katjuša Virnik. »Pri Rdečem križu smo družinam skušali stisko olajšati z zavoji hrane - nekaj jih je prišlo v ta namen od slovenskega Rdečega križa, 700 paketov pa smo razdelili iz občinskih vojaških zalog. Oblekli smo 500 ljudi in s tem dodobra izpraznili našo zalogo oblačil v skladišču v Predosljah. Pet ton oblačil smo odpeljali v Metliko, ki ima kot mejna občina s Hrvaško velik priliv beguncev. Za prevoz oblačil so brezplačno poskrbeli v Merkurju. Še vedno so velike potrebe zlasti po otroški hrani, plenicah, toaletnih potrebščinah... V akcijo pomoči se je novembra vključil posebni občinski odbor za pomoč beguncem, ki je po trgovinah nabiral vsakdanje potrošno blago. Največ so ljudje prispevali hrane, v nekaterih trgovinah pa so bile prodajalke pripravljene zbrana živila zamenjati za potrebnejše toaletne potrebščine. Odbor je iz zbranega pripravil 52 paketov in jih razdelil družinam, ki nudijo zatočišče beguncem.« 50 tisoč tolarjev pomoči za begunce je prispeval kranjski izvršni svet, ki finančno skrbi tudi za občinski zbirni center v dijaškem domu. Ves ostali denar je bil zbran z dobrodelnimi akcijami. »Rdečemu križu je naložena vsa skrb in odgovornost za begunce, čeprav je po ženevskih konvencijah to dolžna zagotavljati država,« nam je zatrdila Katjuša Virnik, ki je bila s slovensko delegacijo RK pred časom na obisku pri mednarodnem RK v Ženevi. Tam naši mednarodno še nepriznani državi tudi jo. »Rdeči križ le pomaga lajšati tegobe vojne in bedi nad državnimi organi, ali ravnajo z begunci v skladu z določili mednarodnega prava. Kaže, da pri nas slednja slabo poznajo. Rdeči križ ima ogromno dela in stroškov, ki mu jih v naši občini že od vojne v Sloveniji sem nihče ni povrnil. Alpetouru denimo še vedno niso plačani julijski računi za prevoz vojnih ujetnikov.« • D. Z. Žle-bir Poslancem skupščine Republike Slovenije^ javnosti samostojne države ■ Republike Slovenije V imenu več kot tridesettisoč bolnikov z luskavico smo se danes, dne 16. novembra 1991 ob 10. uri v Celju zbrali na protestnem zborovanju predstavniki Društva psoriatikov Slovenije, ki druži, išče in varuje prostor pod soncem svojim članom in nečlanom - psoriatikom. To je edinstvena vsebina delovanja društva, saj gre za številne bolnike, ki jih vsakodnevno ogroža in pesti kronična, več ali manj dedno pogojena, nenalezljiva in neozdravljiva kožna bolezen, ki bistveno posega v dnevni način življenja prizadetega. Takšen človek potrebuje precej časa zJ nego in /urav ljenje, potrebuje veliko sredstev za zdravila oziroma zdravljenje ter /a perilo in oblačila, ne more opravljati vsakršnega dela. je »zaznamovan« v družbi, ki se ga izogiblje,... Pri tem pa se večina odgovornih za zdravje in dostojno ži\ ljenje državljanov Republike Slovenije in zdravi grdo sprenevedajo, da obstajamo in imamo težave ali pa imajo milo rečeno neodgovoren, nehuman odnos do nas. Bili bi zadovoljni, da nas ni. Tako ne bi bilo problemov. Tudi mi smo soustvarjalci Države Slovenije in njihovi državljani. Kaj je več od zdravja oziroma kvalitete življenja...? Politika gotovo ne. Tako enoglasno protestiramo, da luskavica kot bolezen v osnutku nove zdravstvene zakonodaje ni uvrščena v skupino bolezni nacionalnega programa z določenimi ugodnostmi in oproščena plačila participacije kot doslej. Kako se bomo negovali in zdravili, saj nas veliko kmalu ne bo imelo dovolj sredstev niti za golo preživetje. Kje je tu osnovna enakost pogojev za življenje, human odnos in dolžna skrb za bolne ljudi v svobodni, samostojni državi... Tega gotovo nismo predvidevali, ko smo enoglasno in navdušeno glasovali za NOVO, obljubljeno deželo. Zavedamo se predvsem gospodarske krize. Kljub temu smo prepričani, da je obvezno v večji meri tudi v prihodnje skrbeti za nas bolne reveže, za čimbolj izenačene pogoje z zdravimi... Zato ZAHTEVAMO, da je luskavica tudi v novi zdravstveni zakonodaji sestavni del obveznega nacionalnega programa z oprostitvijo plačila participacije pri izvajanju vseh oblik zdravljenja in upoštevana pri zagotavljanju enakih osnovnih socialnovarstvenih pogojev vseh državljanov Republike Slovenije. Če morda ne veste, kako izgledamo in kakšne težave imamo, smo se vam pripravljeni javno pokazati, tudi v republiški skupščini, in vas seznaniti z našimi, včasih skoraj nepremostljivimi težavami in ogromnimi stroški za njihovo reševanje. Prepričani smo, da je mogoče naši zahtevi ugoditi oziroma ohraniti že veljavno kljub veliki krizi. Potrebno je le globlje razmisliti, kaj je več od zdravja, kvalitete življenja. Te sodijo namreč med osnovne kazalce stanja in kakovosti družbe oziroma učinkovitosti države. Mar niste sposobni tega doumeti ali namerno posvečati večjo pozornost uresničevanju drugih svojih pogledov... V primeru, da naše zahteve ne boste upoštevali, bomo mora- Društvo psoriatikov Slovenije v imenu bolnikov z luskavico v Sloveniji Velike očke begunskih otrok ob obisku Miklavža v Kranju... -Foto: J. Cigler Gorjanci solidarni z begunci Gorje, decembra - Od septembra so pri Rdečem križu v Gorjah poskrbeli za precejšnje število beguncev iz hrvaških krajev, kjer divja vojna. Konec septembra sta prišli v Gorje dve družini z 9 člani (med njimi je bilo 7 otrok) iz Vodic in 5-članska družina iz Novske. Ta skupina je ostala do konca oktobra. Gorjanci pa so zanju zbrali 124 kilogramov hrane, 186 kilogramov obleke in več kot šest tisoč tedanjih dinarjev. Ta čas pa v Gorjah gostuje 5-članska družina iz Bapske pri Vukovarju, ki je prišla 13. oktobra. Dvoje otrok obiskuje vrtec, eden pa 1. razred osnovne šole v Gorjah. Gorjanci so se izkazali kot dobri in solidarni gostitelji družinam, ki so doma na Hrvaškem ubežale peklu. Krajevna organizacija Rdečega križa, ki ga vodi Nada Kuralt, se za njihovo dobroto in pomoč iskreno zahvaljuje. • D. Ž. A KRANJ Koroška c. 16 tel:064/212 249 ŽREBANJE 30.12.1991 Rezultati bodo objavljeni v Gorenjskem glasu NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJE VSAK KUPEC 1. nagrada VIDEOREKORDER 2. nagrada BON V VREDNOSTI 4.000,00 SLT 3. nagrada 10 x PIZZA IN PIVO V PIZZERIJI ORLI TENETIŠE 4., 5. nagrada BON V VREDNOSTI 1.500,00 SLT IN ŠE SUPER NAGRADA POLET Z AKROBATSKIM LETALOM PILOTA TOMA POLANCA JEANS CLUB PETRIC - NAJ... JEANS CLUB Glas gorenjskih sindikatov tokrat ponujamo že četrtič. Ime se je dobro prijelo, vsebina očitno tudi, če sodimo po časopisnih straneh, ki visijo na oglasnih deskah v nekaterih podjetjih. Decembra je deloma že zadoščeno še eni naših ambicij, sindikalnemu pluralizmu. Pretekli torek se je v Glasu gorenjskih sindikatov oglasil tudi Svet kranjskih sindikatov. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Pričakujemo, da se bodo enako odzvali še drugi, ki delujejo med gorenjskimi delavci. Današnja stran vsebuje obilje drobnih novic iz sindikatov podjetij, prispevkov k divjemu lastninjenju, socialnemu miru, kolektivnemu pogajanju in še čemu, predsednikov uvodnik pa se loteva položaja delavcev v skoraj že minulem letu. Pa srečno! Konec divjemu lastninjenju Svobodni sindikati na Gorenjskem smo se v zadnjem obdobju ukvarjali tudi z ugotavljanjem nepravilnosti in pomočjo sindikatom podjetij na področju lastninskih procesov v nekaterih gorenjskih podjetjih. Gre za dvomljive in za delavce usodne projekte privatizacije, denimo, za registracije zasebnih podjetij v tujini z enakim predmetom poslovanja kot v matičnem (družbenem) podjetju doma, za razdelitev in podcenjeno odprodajo premoženja med peščico vodilnih v podjetju, za odtujevanje posameznih oddelkov ali celih služb (vzdrževanje, servis, službe AOP) zasebnikom skupaj z »odprodajo« delavcev, ki po kratkem času ostanejo brez zaposlitve in socialne varnosti. Primeri so tudi, ko podjetje odda del proizvodnje in trga zasebnikom, ki so v družinskih zvezah z vodilnimi v podjetju. Gre na primer za odprodajo premoženja posameznih, tudi vitalnih delov podjetij, za poravnavo tekočih obveznosti poslovanja, vključno z izplačili menedžerskih plač. Ta dogajanja so posledica odsotnosti organov nadzora, zlasti finančne inšpekcije, velikih pristojnosti vodilnih ljudi in neosveščenosti ter lagodnosti delavskih svetov v podjetjih, kjer so še organi vodenja. Zal so sindikalni vrhovi o takih stvareh obveščeni šele, ko nastopijo posledice za delavce. Zato gorenjski svobodni sinikati podpirajo vlado, da se do sprejetja lastninske zakonodaje zamrznejo vsi lastninski procesi. Območna organizacija sindikatov Gorenjske želi delavcem, predvsem svojim članom, partnerjem in simpatizer-jem lepe in mirne bližnje praznike ter v osebnem in poslovnem življenju uspešno novo 1992. leto. Socialni mir, toda... »Delavski zaupniki in članstvo svobodnega sindikata v Železarni Jesenice smo seznanjeni z željami vlade, da s sindikati doseže socialni mir,« pišejo iz sindikata Železarne Jesenice predsedstvu svobodnega sindikata in Dušanu Semoliču. »Željo vlade podpiramo, vendar opozarjamo sindikalni vrh, da pri dogovarjanju z vlado in gospodarsko zbornico trdno vztraja na stališču, da breme za dosego socialnega miru v nobenem primeru ne sme pasti na ramena delavcev iz najnižjih plačilnih razredov. Naši delavci, ki pripadajo nižjim plačilnim razredom, so že sedaj na meji preživetja. Vsako omejevanje rasti njihovih osebnih dohodkov bo imelo katastrofalne posledice za njihov standard in lahko pripelje do večjih socialnih nemirov. Na tem segmentu delavcev ni moč graditi socialnega miru, ne da bi jim povišali življenjski standard.« h sindikatov gorenjskih podjetij Peko Tržič - Sindikat je v sodelovanju z Delavsko hranilnico v Ljubljani 80 prosilcem omogočil najem gotovinskega kredita pod ugodnimi pogoji. Pred sklepnimi dogovori so določila podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na pogoje sindikalnega dela. Osnovna plača delavcev Peka je izračunana na osnovi 80-od-stotnih izhodiščnih zneskov za posamezne tarifne razrede po pa-nožni kolektivni pogodbi. Cilj sindikalnih prizadevanj za leto 1992 so 100-odstotni izhodiščni zneski. Vezenine Bled- Agonija Vezenin se nadaljuje. Sindikat zahteva jasen koncept razvoja podjetja in usode dislociranih enot, kratkoročno pa zagotovilo, da bodo delavci do praznikov prejeli plačo za november. Elan Begunje - Po znanih dogodkih s stečajnim upraviteljem je naraslo vznemirjenje med delavci. Sindikat zahteva od novih lastnikov podjetja razvojni koncept in reševanje socialnega položaja delavcev. Gozdno gospodarstvo Kranj - Potekajo intenzivna pogajanja za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe. V sindikalni pogajalski skupini so Svobodni in Kranjski sindikati. RUŽV Gorenja vas - Sindikat delavcev RUŽV se je po več kot letu dni vztrajanja zunaj obstoječih organizacijskih oblik vključil v svobodne sindikate. Na občnem zboru so delavci 4. decembra letos potrdili svojo odločitev in izbrali sindikalne zaupnike. Občinska gasilska zveza Škofja Loka - Poklicni gasilci so se včlanili v sindikat stanovanjskega in komunalnega gospodarstva pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Po opravljenih formalnostih ob ustanavljanju bodo stekla pogajanja za kolektivno pogodbo, katere osnutek je vodstvo Občinske gasilske zveze že pripravilo. Almira Radovljica - Tovarna se organizacijsko in poslovno preoblikuje, kar povzroča spremembe tudi v sindikatu, ki je trenutno brez predsednika. Prva naloga organizacije je torej izbira sindikalnega vodstva. Alpina Žiri - V Alpini je delavskemu svetu že poleti potekel mandat. Začasno so ga podaljšali, ker pa lastninska zakonodaja še ni sprejeta, so se odločili za volitve novega sveta. Kandidacijski postopek je vodil sindikat. Območni odbor delavcev v družbenih in državnih organih - Vroča tema v sindikatih občinskih uprav na Gorenjskem so pogoji za delovanje sindikata. Z občinskimi izvršnimi sveti potekajo pogovori za sklenitev pogodbe, ki bo sindikatom upravnih organom omogočila delo. Trgovski podjetje Rožca Jesenice - Na zahtevo sindikata je pripravljen aneks k pogodbam o zaposlitvi delavcev. Pomenil bo vsebinsko uskladitev s kolektivno pogodbo. Zloženka - osebna izkaznica sindikata Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Gorenjsko je nedavno tega izdala zloženko, ki članom tega sindikata prinaša zgoščene informacije. V njej so zapisani naslovi in telefonske številke sindikalnih pisarn na Gorenjskem, naloge območnega sindikata, možnost pravne pomoči z imeni in naslovi sindikalnih pravnikov, zagotovljene pravice s člansko izkaznico tega sindikata, osrednji del pa zajema seznam trgovin in obratovalnic s popusti. O vsem smo že pisali tudi v naši prilogi. Temeljna naloga sindikata ostajajo prizadevanja za človeka vredne plače in delovne pogoje, piše v uvodu predsednik Sandi Bartol. Mi pa dodajamo: dokler teh ni, pride prav tudi sindikalni popust v trgovinah. Fasada industrijske demokracije Spodobi se, da ob zaključku leta ocenimo svoje delo, uspehe in neuspehe, ter s tem položimo račune svojemu članstvu. Ob dejstvu, da je bila povprečna plača gorenjskega delavca septembra 12.759 SLT, kar znese 340 DEM, ob armadi 9.476 nezaposlenih ter mnogih, ki dnevno trepetajo v bojazni, da bodo izgubili delo, je težko govoriti o uspešnem delu sindikata. Naj se spomnimo, da je bila ob podpisu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo julija 1990 povprečna delavska plača 800 DEM, decembra 1990 930 DEM, septembra letos pa le še 340 DEM. Na 1. kongresu ZSSS smo odločno zahtevali, da najnižja delavska plača ne more biti pod 600 DEM, v splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo smo opredelili nekaj nižjo. Kje smo danes? V Zvezi svobodnih sindikatov se zavedamo, da so padec družbenega proizvoda, padec življenjskega in družbenega standarda in večja brezposelnost cena, ki jo mora Slovenija plačati za osamosvojitev. Toda ali moramo res plačati tako visoko ceno? Menimo, da ne. Zavedamo se torej resnosti sedanjih političnih in gospodarskih razmer. Prav v izogib še večjim težavam smo ponovno pripravljeni na resen dogovor z vlado in gospodarsko zbornico ter s posameznimi občinskimi vladami, kako učinkovito in pravično razdeliti bremena, kako preživeti najbolj kritično obdobje ob nastajanju slovenske države. Ni mogoče več pristajati na način, kako se rešujejo problemi materialne in socialne varnosti. Svobodni sindikati zahtevamo, da nas oblast sprejme za sogovornika in predvsem za sokreatorja izhoda iz sedanjih razmer. Pripravljeni smo nositi svoj del odgovornosti. V nasprotnem primeru pa ne bomo imeli nobene izbire več - stavita je v demokratični državi zakonito sredstvo sindikalnega boja. Sindikati ne mislimo biti na obrobju dogajanj, vlada nas mora upoštevati pri preoblikovanju gospodarske politike, toda kot to počnejo vse demokratično izvoljene oblasti v svetu. Uveljavljanje socialno-trž-nega gospodarstva ne more in ne sme temeljiti na politični prevladi vladnih strank v parlamentu. ' Sprejem novega zakona o omejitvi plač od novembra 1991 do marca 1992 še bolj poglablja problem izvajanja kolektivnih pogodb in zlasti eliminira motivacijsko vlogo plač. To že zdavnaj preživeto metodo intervencije države v izvajanju legitimnih kolektivnih pogodb in posledično v ceno dela sta slovenska vlada in parlament sprejela, ne da bi se vsaj posvetovala s sindikati. Tako kolektivne pogodbe postajajo zgolj fasada industrijske demokracije. Namesto da bi se tvorci gospodarske politike že zdavnaj lotili razrahljanih gospodarskih, blagovnih in denarnih tokov, monopolnih sistemov, predrage javne porabe, povsem neučinkovitega davčnega sistema administrativno in birokratsko zamrzujejo mizerne delavske plače. Brezposelnost skokovito narašča, liste brezposelnih so vsak dan daljše, pred nami je veriga stečajev, mlada izšolana generacija brez vsake možnosti zaposlitve. Vse to kliče po nujnem in takojšnjem ukrepanju, po gospodarskem kriznem štabu - po GOSPODARSKI vladi. Stavk je vedno več, stavkajo delavci z modrimi in belimi ovratniki. Ne manjka veliko do še večjih delavskih nemirov, do eksplozije grozeče socialne bombe. Delavci pravico do stavke imajo in očitno je, da jo bodo morali uporabiti za rešitev svoje stiske. Ce se ne upošteva delovnopravna zakonodaja, vključno s kolektivnimi pogodbami, če ni političnega občutka za socialno partnerstvo, potem je treba odgovornost iskati pri vladi in ne pri sindikatih. Bodoča lastninska zakonodaja, nov sistem zdravstvenega varstva v naslednjem letu, stanovanjska zakonodaja, novi zakon o stečajih v tem trenutku še ne kažejo pravega obraza. Ko bomo občutili še posledice njihovega izvajanja, bo delavcu še težje, kot si danes predstavlja. Se je morda vlada že kdaj vprašala, kje sta meja in prag preživetja? To prav gotovo ni sedanja raven zajamčene plače. Če od tega namreč odbijemo bivalne stroške, delavcu ostane za preživetje le 53 tolarjev oz. 1,2 DEM dnevno. In takih izplačil je vsak dan več. Naj se na koncu vrnem k izvajanju kolektivnih pogodb. Analiza, ki smo jo izdelali v območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Gorenjske, postavlja sindikat in delavstvo v kruto realnost. Odnos do sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb v podjetjih je na najnižji točki. Zavedamo se, da sedanje gospodarske razmere niso naklonjene njihovemu uresničevanju (pa tudi uresničevanju zakonov in drugih predpisov ne). Ni mogoče zanikati, da so ekonomski položaj marsikaterega podjetja, njegove proizvodnje, tržne in razvojne perspektive, njegovo lastninsko preoblikovanje lahko razlogi, da se kolektivne pogodbe ne uresničujejo v celoti, ne morejo pa biti to razlogi, da se kolektivne pogodbe v celoti kršijo. Država je pri spremljanju in izvajanju nadzora nad uresničevanjem kolektivnih pogodb odpovedala. Inšpekcija za delo ni niti strokovno niti kadrovsko usposobljena za tako nalogo. Družbenih pravobranilcev samoupravljanja praktično ni več, čeprav formalno ta institucija ni ukinjena. Brez nadzora ni ukrepanja, pa tudi sicer kršitve kolektivne pogodbe po zakonu niso sankcionirane. Tako ostane delavstvu le sindikat v bitki za izvajanje dogovorjenega. Pogajanja z državo in menedžerji so težka in kot izgleda, bodo še težja. Strnimo svoje vrste, bodimo pogumni, brezkompromisni pogajalci, to od nas upravičeno pričakuje številno članstvo. Nimamo se koga bati, nimamo več kaj izgubiti. Sandi Bartol V škofjeloški Jelo vici Vodstvo je sprejelo sindikat kot partnerja Sindikat podjetja Jelovica je drugi najštevilnejši v občini. Od okoli 1100 zaposlenih je vanj včlanjenih 900 ljudi. Kaj jih ta čas najbolj vznemirja, sta povedala sindikalna zaupnika OLGA DRABIK in VLADO ČULUM. Kako sodelujeta sindikat in vodstvo? »Ob pomoči območnega svobodnega sindikata za Gorenjsko smo se z vodstvom dogovorili, da bomo skupno obravnavali problematiko, ki najbolj zadeva delavce. Pri nekaterih skupnih dogovorih naj bi sodelovali tudi vrhovi svobodnega sindikata in lesarske panoge. Najbolj očutljiva so trenutno v podjetju vprašanja prihodnjega razvoja podjetja, izvajanje kolektivne pogodbe in premoženjsko-lastninski procesi. Vsa ta vprašanja bomo skušali urediti s pogajanji. Treba je priznati, da je vodstvo podjetja sprejelo gorenjske svobodne sindikate kot partnerja, kar obeta možnost pogajanj.« Kaj od tega delavce najbolj vznemirja? »Najbolj jih skrbijo napovedani presežki. Že zdaj smo bili zaradi razmerij na trgu in zaradi tega zmanjšanega obsega dela poslani na čakanje. Trenutno imamo v Jelovici skrajšan delovni teden: delamo 3 dni v tednu, dva dni smo doma. Nekaj presežkov je podjetje rešilo z upokojevanji in dokupi zavarovalne dobe. Vse pa kaže, da bodo opredeljeni tudi trajni presežki. Od zdaj zaposlenih 1100 ljudi naj bi jih tovarna potrebovala še 800, preveč ljudi je zaposlenih zlasti v režiji. Delavce skrbi tudi, kaj bo s službo AOP, ki naj bi jo podjetje oddalo v koncesijo.« Kakšne pripombe imate k izvajanju kolektivne pogodbe? »Teža bo na spremembi kolektivne pogodbe, v kateri bomo morali opredeliti merila za določanje presežnih delavcev in pogoje za delo sindikata, v tarifnem delu pa določiti izhodiščne plače in razmerja med njimi. Podjetniško kolektivno pogodbo namreč že imamo, bila je ena prvih v občini, vendar pa ji še marsikaj manjka.« Seminar: usposabljanje za kolektivno pogajanje Danes je območna organizacija svobodnega sindikata za Gorenjsko v prostorih tržiškega Peka priredila seminar na temo »Usposabljanje za kolektvino pogajanje«. Dr. Bogdan Kavčič z Inštituta za trženje, ekonomiko in organiziranje v Ljubljani bo govoril o pogajanjih kot oblikah razreševanja konfliktov, lastnostih dobrih pogajalcev, pripravah na pogajanja in samem procesu pogajanj. Znanje bo sindikalistom koristilo pri vsakdanjem občevanju z vodstvi podjetij. Ob prodaji »družbenih« stanovanj Davek na promet nepremičnin ureja Zakon o davku na promet nepremičnin, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 47/90. Omenjeni davek se plačuje pri vsakem odplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičninah, pri odplačnem prenosu pravice uporabe nepremičnin v javni lastnini ter tudi pri zamenjavi ene nepremičnine za drugo. Davčna osnova za odmero prometnega davka je dogovorjena prodajna cena, ki mora ustrezati ceni nepremičnine, ki bi se dala doseči na trgu na dan sklenitve pogodbe o prodaji oziroma zamenjavi nepremičnine. Če prodajna cena ne ustreza, je davčna osnova v posebnem postopku ugotovljena vrednost nepremičnine. Pri zamenjavi nepremičnin je davčna osnova razlika v vred' nosti zamenjanih nepremičnin. Prometni davek se odmeri po predpisih, ki so veljali na dafl sklenitve pogodbe ob prodaji oz. zamenjavi nepremičnine. Če pa je za prenos nepremičnine potrebno dovoljenje kakšnega državnega organa ali kakšen drug pravni akt, takrat bo zavezanec dovoljenje dobil, oz. postane pravni akt pravnomočen. Prometni davek znaša 2 odstotka od davčne osnove, plača pa ga prodajalec nepremičnine v primeru zamenjave pa tisti, ki da v zameno nepremičnino, ki je več vredna. Plačilo prometnega davka pa lahko po pogodbi prevzame tudi kupec. V zadnjem času se kot problem pojavlja obveznost plačila prometnega davka v primeru nakupa stanovanj po novem stanovanjskem zakonu. Pogodbe, ki jih delavcem in drugim upravičencem ponujajo v podpis lastniki družbenih stanovanj, pogosto; krat vsebujejo določbe, da se kupec zavezuje plačati prometni davek. Če kupec v to privoli, je to njegova stvar, sicer pa ima vso pravico plačilo davka zavrniti in zahtevati popravek pogodbe pred podpisom. Prodajalec pa mu stanovanje po stanovanjske^, zakonu tako mora prodati in kupoprodajno pogodbo sklenit' najpozneje v roku 30 dni. Po preteku tega roka gre škoda, ki }c nastala zaradi nepodpisa oz. nesklenitve pogodbe na račun prodajalca. Ta pa v tem roku ne bi smel uveljavljati morebitne nove vrednosti točke pri izračunu vrednosti stanovanja. Lucija Vug' Sindikat, ki manj vzame in več da ^ V Rudniku urana Žirovski vrh, ki je pred zaprtjem, je do le' tošnjega decembra obstajal samostojni sindikat, zdaj pa se je p?' vezal v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Odločitev nam r pojasnil predsednik Ernest Demšar: »Pri odločitvi, kam se bo povezal naš doslej samostojni sindikat, smo se obnašali podjetništko. Gledali smo, kdo nam vef da in manj vzame. Odločitvi za svobodne sindikate je odtehtal0 dejstvo, da se je panožni svobodni sindikat za energetiko (kamof sodi večina še zaposlenih v RUŽV) leto dni pravdal za podp15 branžne kolektivne pogodbe in ga tudi dosegel. Poleg kolektivn' pogodbe nam svobodni sindikat v panogi nudi tudi pravno p0' moč in še nekaj je prednosti v prid priključitve k temu sindikatu-Koliko nam ta sindikat vzame? Od osebnega dohodka zbira 0,60 odstotka za sindikalno članarino. 55 odstotkov od tega o»' vedemo naprej. Dokler smo bili samostojni, smo mesečno nabra' li okoli devet tisočakov članarine. Če bi se morali pravdati za ka' ko delavsko pravico, nam toliko denarja še zdaleč ne bi zadošča' lo. Povezanost v svobodne sindikate pa nam omogoča brezp'3' čno pravno pomoč.« / AKTUALNO 7. stran (mmmmmGLAs Kdo je zavrnjeni Franc Benedik? "Ne bom se pritožil" škofja Loka, 16. decembra - Franc Benedik, učitelj matematike in fizike v Osnovni soli Cvetka Golarja na Trati, je bil edini kandidat za mesto ravnatelja na tej šoli. Čeprav izpolnjuje vse z zakonom oziroma razpisom zahtevane pogoje, čeprav je mnenje Zavoda RS za šolstvo iz Kranja o njegovem dosedanjem delu pozitivno, čeprav ga je svet šole potrdil, je občinski izvršni svet kot telo ustanovitelja sole s šestimi glasovi proti, petimi za in enim vzdržanim rekel ne. jzvršni svet z argumenti za zavrnitev ni postregel, zato je zadeva v javnosti toliko močneje odjeknila. Kdo je Franc Benedik, s čim se je (v preteklosti) pregrešil, da mu nova oblast ni naklonjena? »Po končanem učiteljišču sem eno leto učil na Sv. Lenartu 39 otrok od prvega do petega razreda. Po vojaščini sem bil pol leta v Dražgo-šah, nato pa nadaljeval študij matematike in fizike na pedagoški akademiji in se po diplomi zaposlil v osnovni šoli v Železnikih. Tri leta in pol sem učil matematiko in fiziko. Ko sem bil star 28 let, so He imenovali za ravnatelja šole. Ne rečem, da morda moje članstvo v ZK ni vplivalo na imenovanje, vendar se takrat tega nisem zavedal,« pravi Franc Benedik. »Tudi kot ravnatelj nikoli, vsaj upam, da ne, nisem tega izkoriščal in zaradi tega kogarkoli prizadel. Zame je bila pomembna šola. Takrat smo veliko delali na zmanjšanju osipa; kar tretjina generacije osmega razreda ni končala osemletke. Uvedli smo tudi precej novosti; prvi smo začeli s šolo v naravi, šola je začela izdajati Naše poti, ustanovili smo šolsko športno in kulturno društvo, tudi v kraju, kjer so takrat obnavljali kulturno dvorano, smo začeli s kulturnimi prireditvami.« Franc Benedik je bil dva- pred kratkim so zaključili zad- r>ajst let v izvršnem odboru občinske izobraževalne skupnosti, od tega osem let predsednik. V tem obdobju sta bila izglasovana dva občinska samoprispevka za gradnjo in obnovo šol. Pri zadnjem krajevnem samoprispevku v Železnikih - nji projekt, mrliške vežice - mu prav organizacija ZK v kraju ni dala podpore. Ljudje so jo tudi tokrat dali. »Sedanja pozicija me označuje kot "vzornega" komunista. Vendar sem kot ravnatelj šole v Železnikih dvakrat prišel v resen konflikt s takratno občinsko oblastjo; prvič zaradi prizidka k šoli, ko sem zavrnil stari projekt, in drugič zaradi stanovanja, za katerega je šola imela razpolagalno pravico, pa je bil "dodeljen" nekomu tretjemu. Obakrat sem čutil, da je moje ravnatelje-vanje na kocki,« pravi Franc Benedik. V času, ko je bil Franc Benedik občinski sekretar ZK, so prav učitelji množično zapuščali partijske vrste. »Vpreteklosti so na to funkcijo prihajali lju- dje, katerih starši so imeli "revolucionarne" zasluge. Za moje starše tega ne morem reči. Ob imenovanju je ena od osnovnih organizacij to postavila pod vprašaj. Kandidatov je bilo veliko, vendar sem ostal sam, ker funkcija ni bila več privlačna in odskočna deska za napredovanje v karieri. Če bi bila, jaz gotovo nikoli ne bi bil sekretar. Ne rečem, da je nekdo drug kriv, da sem jo sprejel, odločil sem se sam, verjetno malo naivno, ker verjamem v ljudi, da imajo poštene namene. Čeprav sem vedel, da zaradi tega ne bom imel nobenih bonitet, sem menil, da glede na to, da imam visoko izobrazbo in dva poklica -ob delu sem končal tudi VŠOD -ne bo težav s službo. To sem mislil še pol leta pred volitvami, ko sem imel na voljo tri dobre službe. Junija sem potem ostal brez zaposlitve, torej sem se zmotil Je pa res, da so se nekateri bolje znašli, se pravočasno umaknili tako iz stranke kot iz funkcij, da so obdržali službe ali celo napredovali Ob vsem, kar se je zgodilo, svojega prepričanja nisem spremenil in ga tudi ne mislim. Nikoli nisem bil tak, kot me barva gospod Demšar. Mislim, da sem bil pošten, delaven, imam tudi občutek, da me ljudje cenijo. V šoli na Trati so me lani zelo dobro sprejeli, z vsemi se razumem, tudi na cesti, ko govorim z ljudmi, mi nihče ne privošči tega, kar se je zgodilo. V bistvu vsi obsojajo tak način kadrovanja.« "Užaljen sem, ker se mi ne priznava delo, ki sem ga opravil v šoli, občinski izobraževalni skupnosti in krajevni skupnosti. Oponaša se mi samo zadnje obdobje, ko sem bil sekretar občinske ZK, čeprav mi nihče nič konkretnega ne očita. Predstavljam si, kako bi bilo, če bi res z nekom nekaj takega naredil, kot je zdaj Vincen-cij Demšar z menoj." Iz šole v Železnikih se je Franc Benedik precej pod pritiskom preselil v WZ Škofja Loka. Takratna politika si je zamišljala, da bi združil vse srednje šole z dijaškim domom v eno delovno organizacijo. To se mu je zdelo nemogoče. Stvar ni uspela, toliko pa je naredil, da se je WZ takrat ločil na dom učencev in sedanjo združbo vrtcev. Po "ločitvi" je šel v Alples. V šoli, kamor se je vrnil lani, je torej manjkal osem let. »Očitka, da bi bil zaradi prekinitve neuspešen ravnatelj, ne sprejemam. Predvsem v Aiplesu sem si pridobil veliko izkušenj, spoznal utrip podjetja, ki je povsem drugačen od utripa šole. Drugače gledam na podjetje kot učitelj, ki tega ni izkusiL Mislim, da to ni slabo. Tudi čas, ko sem bil sekretar ZK, ni bil izgubljen. Družba se je demokratizirala. Nisem napravil nobene take ne- umnosti, da bi mi jo lahko očitali Tudi ko je v Poljanah izbruhnila afera zaradi slik, sem duhove pomiril Če bi se takrat postavil izključno na stran borcev, bi mi danes kdo lahko očital Takrat nikogar od sedanjih oblastnikov, ki danes vse vedo, kaj je prav in kaj narobe, ni bilo.« "Nekateri so mi svetovali, naj se pritožim na odločitev izvršnega sveta. Ne bom se, čeprav mislim, da se mi je zgodila krivica. Glavni razlog je ta, ker poznam šolo in bi predvsem šoli taka stvar zelo škodila. Šola rabi ravnatelja. Mara Potokar, ki je zdaj vršilka dolžnosti, je sposobna voditi šolo in upam, da se bo javila tudi na razpis za ravnatelja." »Že ob tem razpisu se sam ne bi javil če bi se ona. Javil sem se predvsem zato, ker mislim, da imam dovolj izkušenj in bi šolo lahko vodil drugič pa tudi zato, ker me je zanimalo, kaj bo ta oblast rekla, če mi ne bo dala soglasja. Imel sem malo upanja, da ga bom dobil Na to me je opozoril tudi prejšnji ravnatelj Križnar, ki je spoznal klimo v izvršnem svetu. Zato nisem presenečen in se tudi pretirano ne sekiram. Kot učitelj se dobro počutim, z otroki nimam konfliktov, tudi vse matematike in fizike nisem pozabil kot bi nekateri radi« # H. Je-lovčan Kriza Gorenjske turistične zveze Gre za napačno prikazovanje zadev? Kranj, 12. decembra - Po 34 letih obstajanja je Gorenjska turistična zveza zašla v resno krizo, saj je dejavnost, zaradi katere je bila ustanovljena, povsem zamrla. Ali je vzrok v nedorečenem položaju (in financiranju), neustreznem vodenju ali le pohlepu po družbeni lastnini (v teh časih divjih privatizacij), smo poskušali ugotoviti v pogovorih z vsemi vpletenimi, predvsem pa, kakšne so možne rešitve z* ponovno delo pri usklajevanju in pospeševanju turističnega razvoja Gorenjske. Pred dobrim mesecem dni je Kranjska vlada po dogovoru Vseh vlad na Gorenjskem sklenila, da poseže v dogajanja na Gorenjski turistični zvezi (kot smo na kratko že poročali), ki Je prenehala opravljati svoje naloge na področju turizma, za kar je bila ustanovljena ter v največji možni meri zavaruje družbeno premoženje ustvarjeno v tej deiovni skupnosti. Leta 1957 ustanovljena GTZ je namreč bila zamišljena kot usklajevala povezava petih občinskih turističnih zvez, v katere je danes vključeno na Gorenjskem 46 turističnih društev. Po- leg usklajevalne vloge (usklajevanje prireditev in drugih aktivnosti) naj bi v GTZ skrbeli za skupno propagando in promocijo, povezovanje gospodarstva Gorenjske in za spodbujanje turističnih društev. Da bi lažje delovala je bila leta 1970 ustanovljena delovna skupnost za opravljanje strokovnih in administrativnih del Biro, ki je pod društvenim okvirom z opravljanjem gospodarsko komercialne dejavnosti pridobivala znatna sredstva za delovanje in obstoj GTZ. Leta 1990 so se začele težave z izločitvijo gospodarskega dela GTZ, ki je bil v začetku leta 1991 registriran kot zasebno podjetje Gorenjska Biro d.o.o. in ga je ustanovilo 5 (od skupno 13) delavcev GTZ. Po pričakovanjih novih podjetnikov naj bi po sklepu skupščine GTZ v imenu reševanja zaposlenosti nekdanjih delavcev GTZ le ta prenesla na podjetje del nepremičnin in opreme. Ker pogodbe med GTZ in Gorenjska birojem o medsebojnih razmerjih še ni, se je kranjski Izvršni svet sklenil vključiti v razčiščevanje odnosov, ali kot se je glasil uradni sklep: "Občina Kranj pjevzema koordinacijo pri proučitvi problemov v zvezi z GTZ." Kot nam je povedal Stane Vreček, podpredsednik IS zadolžen za podjetništvo, obrt in turizem, ki vodi uresničevanje sprejetega sklepa, so pri razčiščevanju odnosov v GTZ prišli do točke, ko je skupšiina GTZ sklenila, naj novi podjetniki pač gredo svojo pot (kar z drugimi besedami pomeni, da se prekinja z njimi delovno razmerje), s pomočjo delavcev UNZ ter SDK pa se razčiščujejo materialne bilance, medsebojne pravice in obveznosti. Skupščina GTZ je tudi popravila sklep o prenosu dela nepremičnin in opreme tako, da vse družbeno premoženje ostane pri GTZ, ki bo v svoji delovni skupnosti nadaljevala utečeno gospodarsko komercialno dejavnost. Ko smo povprašali "drugo stran" - direktorja Gorenjska Biro d.o.o. Staneta Vogrinčiča (ki je z 37 odstotki pretežni lastnik, s seboj pa je "odpeljal", kot pravijo, 5 najsposobnejših komercialistov nekdanjega Biroja GTZ - soustanovi- teljev Gorenjska Biro), nam je zatrdil, da gre za vrsto nesporazumov in napačnih prikazovanj stanj, čeprav so računi čisti in razvidni. Poglavitni vzrok za ustanovitev podjetja je, po njegovem mnenju, v omejitvah pri poslovanju, ki so jih imeli kot društvena dejavnost. V Gorenjska Biro so res predlagali, da se jim v primeru prevzema vseh zaposlenih prenese skladišče in pisarniška oprema, vendar so si prizadevali, da se medsebojni odnosi uredijo z ustrezno pogodbo tako, da so očitki o divji privatizaciji družbenega premoženja brez osnove. Žal ni bilo volje za sporazumno rešitev, končna posledica napačnih sumničenj (in kot je zatrdil zavajanj javnosti) pa je velika izguba ugleda, ki se bo v prihodnje vsem maščevala. Pregledi in preiskave poslovanja s strani UNZ in SDK bodo njegove navedbe po njegovem prepričanju potrdile. Edini izhod bo prej ali slej korektna delitvena bilanca. Ob vsem navedenem seveda ostaja vprašanje turistične dejavnosti, zaradi katere je bila GTZ ustanovljena, odprto. O tem nam je svoje poglede razložil novi v.d. sekretarja GTZ Jože Dolhar - mlad ekonomist iz Alpetourja, ki je honorarno 2. decembra prevzel to funkcijo. Ob nastopu je pripravil svoj pogled in program nove vloge in razvoja GTZ, ki naj bi bila v prihodnje organizirana po zborničnem načelu. Za turistična društva meni, da so preživela oblika delovanja, saj je napočil čas strokovnega dela in povezovanja ekonomsko utemeljenih interesov. Za krizo te dejavnosti, zlasti pa krizo v GTZ je po njegovem mnenju potrebno iskati v povsem neprimernih kadrih (ki s turizmom niso imeli nič skupnega), so pa lahko na tak način lepo (celo zelo lepo) živeli. Je po vsem povedanem kriza, ko postaneš sam sebi namen, presenetljiva? • S. žargl Nekateri učitelji za bojkot, drugi ne Minister ne popušča Kranj, 16. decembra - Približno mesec dni je okrog, kar je republiški sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) pozval učite-'je slovenskega in tujega jezika ter matematike, naj bojkotirajo pi-$De naloge. S tem naj bi učitelji teh treh predmetov v osnovnih in srednjih šolah protestirali proti izenačitvi učne obveznosti z učitelji drugih predmetov. Sindikat namreč dokazuje pride v poštev. Ce bodo učitelji »°lskemu ministrstvu, da so bojkotirali pisne naloge in s tem {Jčitelji slovenščine, matemati- kršili delovne obveznosti, bo po-Ke in tujih jezikov samo zaradi segel tudi po sankcijah, dela, ki ga imajo s šolskimi na- Med gorenjskimi učitelji je 'ogami, znatno bolj obremenje- odziv sjndikatu na bojkot razli-m Šolske naloge jim, kot pra- čno sprejet v nekaterih šojaht gpo, vzamejo na leto mesec dni ziasti osn0vnih, so izenačitev podjetjih je že nekaj časa treba delati več in bolje, kdor ni pripravljen, lahko gre. Tudi v drugih deželah učiteljem ni tako lahko, kot si očitno predstavljajo slovenski. Medtem ko mora naš osnovnošolski učitelj prebiti v razredu 22 ur na teden, jih mora učitelj v Angliji 25 do 30, v Nemčiji 22, na Norveškem 30, na Švedskem 20 do 34, na Finskem 23 do 28... Zahteve so torej različne, praviloma višje kot pri nas. Torej, če je delo enega učitelja zahtevnejše in obilnejše od dela drugega in če se to ne pozna v plači, se je za priznanje razlike vsekakor treba boriti na bolj razumen in neškodljiv način kot z izsiljevanjem na račun mladine. • H. Jelovčan (več) časa. Pred dnevi je sindikat sporo-da so se za bojkot pisnih "alog odločili učitelji že v več *°t sto šolah v Sloveniji. Hkra-l| opozarja na posledice bojko-*a- Ker se bliža konec prvega »°lskega polletja, bojkot bistve-moti ocenjevanje učencev. u.čenci bodo torej ostali neoce-nJeni ali pa bodo naenkrat pi-?al> veliko šolskih nalog. Sindi-*at ne razume neodgovornega °bnašanja ministrstva (ki reagi-ra le z izjavami, da ni strokov- učne obveznosti sprejeli, čeravno neradi, kot dejstvo, v nekaterih so za bojkot, čeprav se vsem ne zdi najprimernejši način "pogovora" z ministrstvom. Da ni primeren, je zagotovo res. Kopja učiteljev, naperjena v ministrstvo, se namreč (spet) lomijo na učencih. V preteklosti se je, žal, izkazalo, da je izsiljevanje prek učencev najzanesljivejša pot do uspeha. Če že imajo učitelji temeljnih predmetov prav, ko v okviru P>^ utemdjiTev'ra diferencira' ^-urnega tednika zahtevajo n° učno obveznost) in ne prev- zmanjšanje števila ur v razredu *ema odgovornosti za posledi Ce>Je še rečeno v sporočilu, p šolski in športni minister dr. ^eter Vencelj je v petek na na 18 (za materinščino) oziroma na 19 ur (za matematiko in tuj jezik), jih njihov sindikat ne bi smel z bojkotom odvračati jPrašanje, kaj namerava storiti, od dela- ki 8a moraJ° opraviti. * Gorenjski glas zelo konkret- Takšne poteze so nerazumlji-o odgovoril. Diferenciacija ne ve tudi drugim delavcem. V ŠE NE VESTE, KAJ PODARITI OB BOŽIČU, NOVEM LETU? Naš predlog: podarite naročnino na poltednik Gorenjski glas. Izrežite naročilnico, vpišite podatke o naslovniku, ki mu boste podarili Gorenjski glas in nam pripišite Vaše podatke. Strošek naročnine boste lahko poravnali za celo leto 1992 v enem znesku (1.800,00 SLT) ali pa po trimesečjih - ker Vam zaupamo, bomo Vašemu obdarjencu najprej začeli pošiljati časopis in šele potem Vam dostavili račun. Darilo, s katerim res ne morete zgrešiti - celoletna naročnina Gorenjskega glasa! Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek. Točen naslov _ Pošta (štev.). Osebna izkaznica štev Datum Podpis Naročilnico pošljite na naslov ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj Stavba hotela propada Hotel Triglav išče sovlagatelje Mojstrana, 16. decembra - Stavba hotela Triglav v Mojstrani je danes stara že 95 let, hotel pa je imel v svoji zgodovini kar nekaj lastnikov. Dolgo časa je bil tudi last mestnega odbora ZB Ljubljana, zdaj pa ima ustanoviteljske pravice jeseniška občina, ki jih je dobila leta 1982. Hotel išče sovlagatelje. Mojstrana je vedno slovela kot zdraviliški kraj, saj so kraj za medicinsko rehabilitacijo priporočali zdravniki. Tudi v hotel so prihajali gostje, ki so iz različnih zdravstvenih razlogov želeli mir in čist gorski zrak, predvsem pa je Mojstrana izhodišče za številne sprehajalne in gorske ture. Vendar hotel, ki bi moral biti središče turističnega razvoja kraja, že nekaj let kljub nenehnemu prizadevanju kolektiva, propada. Stavba je preveč dotrajana in neprimerne kategorije, da bi bila zanimiva za goste. Hotel bi morali nujno preurediti in pridobiti najmanj hotelsko B kategorijo. Verjetno pa bi morali ostati pri usmeritvi v zdraviliški turizem, saj na Gorenjskem ni nobenega zdravilišča, strokovne raziskave pa ponovno dokazujejo, da je klima nadvse primerna za zdravljenje pljučnih, srčnih in ostalih obolenj. Hotel ni daleč ob bolnišnice, zaradi naravnih danosti pa ima tudi vse možnosti za razmah izletniškega, lovnega, ribolovnega in zimskega turizma. Za obnovo stavbe hotela in o namembnosti objekta so v preteklosti napravili že precej načrtov, vendar se nobeden ni uresničil. Kolektiv hotela se danes na vse mogoče načine trudi, da bi privabil goste, vendar je dolgoročna rešitev ne le za Triglav, ampak tudi za nadaljnji razvoj turizma v tem kraju, temeljita obnova hotela. Zato bodo morali najprej urediti lastništvo - ne bi bilo prav, da bi kolektiv vse svoje 32-letno vloženo delo izgubil - da bodo sploh lahko dobili take sovlagatelje, ki bi bili zares pripravljeni vložiti kapital v obnovo in razvoj. # D. Sedej A ^ Agromehanika Hrastje 52 a 'g? 064/324-033,324-034 GLAS 8. stran KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Torek, 17. decembra 1991 KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER KULTURNI HRUP Ko so pred nedavnim v kamniški občini svojemu rojaku pesniku Francetu Balantiču ob njegovi obletnici smrti pripravili za ves teden prireditev in tudi postavili spomenik, je bil marsikdo začuden. Pa ne zato, ker bi odkrivanje spomenika in kulturni "hrup" okoli pesnika bilo morda moteče dejanje, nikakor ne. Pač pa je danes postavitev spomenika in to še pesniku že domala tako redko dejanje v kulturi, da ga lahko jemljemo kot izjemno. Razlogi so vsekakor preprosti - tako malo denarja se zbira v kulturi, da ponekod, kjer imajo prav tako imenitne in za spomenik zaslužne pesnike, na to še pomisliti ne upajo, kaj šele, da bi zbrali pogum in se tega lotili. Kaže, da je prav od smelosti in poguma, čeprav to ni ravno pravšnja beseda, odvisno marsikaj v kulturi. V kamniški občini očitno to dobro poznajo: v časih, ko se neka občina ne more pohvaliti s čim posebnim v gospodarstvu, tako kot se ne morejo hvaliti tudi pri sosednjih občinah, se znajo izkazati vsaj v svojem odnosu do kulturnih dolgov. Tokrat je bil poravnan dolg pesniku, njegovi poeziji in najbrž jih je bilo malo ali pa nikogar, ki temu ne bi pritrjeval. Nekaj podobnega te dni poteka v radovljiški občini, ko se spominjajo Antona Tomaža Linharta. V Radovljici so "kulturni hrup" okoli svojega dramatika dvigali že pred časom ob 200-le-tniči prve uprizoritve Županove Micke. In prav je tako. Mesto, ki si še ne more privoščiti dostojne oddolžitve Linhartu s primerno gledališko dvorano, kar je menda želja in cilj že dolgoletnih načrtovanj, si pač lahko meri kulturni utrip tudi drugače - s celo vrsto prireditev v decembru in še dlje. Tudi brez dvorane, a z mnogimi prizorišči in z generacijo otrok, ki zaradi imenitne gledališke vzgoje v šoli raste v poznavalsko Talijino občinstvo, sprejemljivo za boginjine darove, kjerkoli že so. In še bi lahko nizali primere -Čufarjevi dnevi v jeseniški občini so tudi kulturno dogajanje, ki ga obdobje krize tudi ni moglo pregnati iz letošnjega koledarja: brez smelosti in prepričanja, da je tako prav in nič drugače, najbrž tega gledališkega dogajanja letos sploh ne bi bilo. Kaže, da se je upornost in smelost velikega igralca Staneta Severja nekako prijela naših pogledov na kulturo. Sam in onemogočen, da nastopa na velikih odrih, toda gnan od nuje, da služi Taliji, je ob vseh preprekah in nemogočih razmerah nastopal sam, nosil je ljudem radost svoje umetnosti tudi v kraje, ki ne poznajo velikih odrov, le dvoranice. Prepričan, da ravna prav, je zapustil sporočilo - očitno so ga dediči njegove umetnosti razumeli. Najbrž pa ga razumejo tudi v škofjeloški občini, kraju vsakoletne slovesne podelitve nagrad igralcem: kaj drugega kot smelost je v teh časih načrtovati izvedbo škofjeloškega pasijona, pravcatega podviga, ki ga mestu v njegovi zgodovini še ni uspelo ponoviti. Toda -če bo mestu v naslednjem ali naslednjih letih to uspelo, si bo lahko njegova kulturna podoba pripela v gumbnico najbolj belo kri-zantemo. 2000 LET KRŠČANSTVA Pri založbi Mihelač je te dni izšla kronika krščanstva z naslovom 2000 let krščanstva. Knjiga prihaja na slovenski knjižni trg v nakladi 13.500 izvodov, kar je za slovenske knjižne razmere izredna številka. Obsežna domala tisoč strani obsegajoča kronika z več kot 1300 barvnimi fotografijami ni zgolj ponavljanje razlag in ocen in minulih časov. Razdeljena je na štiri dele, z uvodom v zgodovino krščanstva, izborom besedil, ki so pomembno vplivali na razvoj krščanstva, s komentarjem k dokumentom; v zadnjem delu je dodan obsežen cerkveno zgodovinski slovar, seznam papežev ter navedeni viri. Obsežna in bogata knjiga si je zagotovila pot na knjižni trg že v pred-prodaji, saj so za naša razmere vsekakor drago knjigo že v prednaročilu prodali 12.000 naročnikom. OBČINA KRANJ Uprava za družbene prihodke Obvešča, da bo v sredo, 18. 12. 1991, ob 15. uri v garažnih prostorih občine Kranj JAVNA DRAŽBA zarubljenih predmetov Oklic o javni dražbi s seznamom dolžnikov in predmetov za prodajo je razobešen na oglasni deski upravne zgradbe občine Kranj. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Ljubljana OBMOČNA ENOTA KRANJ 64001 Kranj, Oldhamska 2 objavlja prosto delovno mesto CENILCA AVTOMOBILSKIH ŠKOD Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom do 6 mesecev. Poleg splošnih pogojev se za cenilca avtomobilskih škod zahtevajo še naslednji posebni pogoji: - da ima višjo strokovno izobrazbo strojne smeri - da ima 3 leta delovnih izkušenj - da ima pravilen odnos do dela in dela z ljudmi Kandidati za objavljeno prosto delovno mesto naj svojo prošnjo napisano lastnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d. Ljubljana Območna enota Kranj, Oldhamska 2. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in morebitna druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. Najboljši slovenski igralci SEVERJEVE NAGRADE 91 Škofja Loka - Dvorana Loškega odra je bila v nedeljo zvečer pretesna za vse, ki so hoteli videti podelitev Severjevih nagrad za najboljše igralske dosežke minule sezone. Najbolj zaželena igralska priznanja pri nas sta podelila predsednik izvršnega odbora sklada Staneta Severja Miha Ješe in Mira Sardoč, ki je predsedovala petčlanski žiriji za nagrade. Miri Sardočevi, igralki, dobitnici letošnjega Borštnikovega prstana in eni prvih dobitnic Severjeve nagrade, je tudi pripadla čast, da je z nagovorom uvedla letošnjo že 21. slovesnost ob podeljevanju nagrad za igralske dosežke. Severjevo nagrado za dosežke v poklicnih gledališčih prejmeta igralca Igor Samobor in Ivo Barišič. Igor Samobor je bil nagrajen za vloge Razkolniko-va v Zločinu in kazni, Peera Gynta v istoimenski dramski pesnitvi - oboje v SNG Drama Ljubljana - in Georga v drami Kdo se boji Virginije Woolf v Prešernovem gledališču Kranj. V vseh treh tako različnih umetniških nalogah se je izkazal kot izjemen umetnik, ki prehaja iz zenita mladeniškega umetniškega obdobja v zrela moška leta, ko lahko pričakujemo še nove velike sadove njegovega talenta. Ivo Barišič je prejel Severjevo nagrado za vlogo Harlekina v predstavi Zmagoslavje ljubezni in vlogo Mitcha v Tramvaju Poželenje v Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica. V Zmagoslavju ljubezni je Barišič dosegel dovršeno kreacije predvsem z izredno inteligentnim in poglobljenim pristopom. Z velikim občutkom za mero je dosegel prefi-njene komične trenutke, jih znal smiselno poantirati ter tako miselno dopolnjevati dogajanje. V drami Tramvaj Poželenje je z veliko mero občutka izoblikoval figuro zadržanega, negotovega, nekoliko boječega, kasneje pa razočaranega, z gnevom nabitega moškega. Severjevo nagrado za dosežke v nepoklicnih gledališčih si delita predstavnici mlajše in starejše generacije Vera Smu-kavec fz Gledališča Tone Čufar Jesenice in Maja Štromar, študentka romanistike in članica gledališča Val A pri ZKO Koper. Vera Smukavec se na deskah jeseniškega gledališča pojavlja že več kot trideset let. Uveljavila se je kot igralka, odigrala je več kot 50 vlog in ima več kot 600 nastopov. Poskusila pa se je tudi v režiji, sprva pri mladinskih predstavah, potem pa ko je režirala Partljičeve Ščuke, se je pod njenim režijskim vodstvom odigralo 28 gledaliških del z zelo odmevnim uspehom. Maja Štromajer, študentka 4. letnika romanistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, je članica amaterske gledališke skupine VAL. A iz Kopra. V obrazložitvi za nagrado je zapisano, da njeno igro odlikuje harmonična kombinacija naravnosti, zrelosti in polnokrvnosti z nujno stilizacijo, ki jo predvideva ironična distanca gledališča absurda. Severjevo nagrado za dosežke študentov gledališke igre si delita Tomaž Gubenšek, absolvent AGRFT za vlogo Oktava v Jovanovičevem Življenju podeželskih plejbojev in Prefekta v Pirandellovi igri Kaj je resnica ter Natalija Ralijan, absolventka AGRFT, za vlogo Arde-lije v Življenju podeželskih KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Stebriščni dvorani kranjske Mestne hiše bo danes, v torek, ob 18. uri otvoritev Razstave zlatarjev Gorenjske. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešeren in poezija odrešitve in Milan Batista: Ilustracije Prešernovih pesmi. V galeriji Lipa razstavlja Bojan Bensa, v galeriji Mestne hiše pa je odprta novoletna prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini v četrtek, 19. decembra, ob 19. uri Muzejsko društvo Jesenice prireja predavanje o zanimivih in redkih rastlinah v naših Alpah. Ob diapozitivih bo predavala dr. Nada Praprotnik. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava črnobelih in barvnih fotografij FK Triglavski narodni park. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije Relik Trbovlje. RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 psih. Bernard Stritih predaval o Rojstvu - čudežu v družini. V četrtek, 19. decembra, ob 17. uri bo v knjižnici kviz o Ostržku in razstava. V Šivčevi hiši razstavlja akad. kipar Stane Kol-man, odprta pa je tudi prodajna novoletna razstava likovnih del. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je odprta razstava Jaslice na Slovenskem. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici I. Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic. V četrtek, ob 17.30 bodo v FKK predvajali diapozitive na temo Praznični posnetki. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Simon Mlakar. V Groharjevi galeriji je odprta prodajna razstava del članov Združenja umetnikov Škofja Loka. V Mini galeriji občine Škofja Loka se z izdelki predstavljajo otroci in vzgojiteljice iz vrtca Ciciban Sv. Duh pri Skofji Loki. Zbirke Loškega muzeja bodo z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom bo možen ogled po predhodni najavi na upravo muzeja. Prostor pedagoške delavnice v stolpu je ogrevan, za najavljene obiske predvajajo video kasete o muzejskih zbirkah. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Kmečke hiše v Selah - ob istem času, kot so odprte stalne zbirke. KAMNIK - V razstavišču Veronika bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli likovno razstavo Skupina Nova - ob njeni dvajsetletnici. FILMSKI ČETRTKI Kranj - Minuli četrtek so se v kinu Center kot nekakšno nadaljevanje Filmskega gledališča odvijati "filmski četrtki" z dobrimi filmi. Četrtkove filmske predstave bodo tako uvedle filme, ki bi jih nikakor ne kazalo zamuditi, izbor najboljšega na platnih pa se bo odvijal deset tednov zapored tja do 20. februarja. Za filmske četrtke je možno kupiti tudi cenejšo abonmajsko vstopnico.dPo Jeklenih magnolijah, ki so izvabljale smeh in solze minuli teden, zdaj prihaja na kranjsko platno ameriška akcijska srhljiv-ka Policaj pod kontrolo. Prvi četrtek j>o novem letu bo na sporedu film Morske Sirene s slovito Cher, nato pa že marsikomu znana ameriška erotična drama Devet tednov in pol. Tretji četrtek januarja je na vrsti ameriška znanstveno fantastična grozljivka Brezno, ki ji sledi avstralska melodrama Krik v temi z neponovljivo Meryl Streep. Ameriška kriminalna drama o narkomanih Drugstore kavboj bo zaključila januar. Film po resnični zgodbi Steklena tišina bo uvedel februarske četrtke, sledi ameriška melodrama o aidsu Dolgoletno prijateljstvo. Serijo dobrih filmov bo zaključila ameriška komedija Tam, kjer je srce. • D. Dolenc plejbojev in gospe Frole v igri Kaj je resnica. Tomaž Gubenšek je ustvaril v dveh vlogah, ki sta si med seboj povsem različni v žanru, literaturi in miselni osnovi, kot tudi v gledališkem konceptu in izvedbi, dvoje dramskih osebnosti, od katerih vsaka predstavlja celovit in v sebi razčlenjen igralski svet. Natalija Ralijan je z vlogo Ar- delije ustvarila drobno, a zato tem bolj dragoceno dramsko osebo z globoko notranjo razvidnostjo. V vlogi gospe Frole pa se je vživela v svet starejše žene, katere psihološki, eksi-stentni, filozofski, lirični in tra-giški organizem je obvladala s presenetljivo lahkoto in zrelostjo. • Lea Mencinger, foto: Jure Cigler PREDSTAVA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA NAJBOLJŠA Prešernovo gledališče se je vrnilo z uspešnega gostovanja na mednarodnem gledališkem festivalu v Minsku (Belorusi-ja). Njihov nastop na festivalu »Studijnija kaljadi 91«, kjer so uprizorili Pinterjevega »Hišnika«, je pomenil vrh in hkrati zaključek gledališke manifestacije več kot dvajsetih gledaliških predstav iz Slovenije, Nemčije, Češke, Slovaške, Poljske, Ukrajine, Litve in Belorusije. Ob zaključku festivala in ob prisotnosti kulturnega ministra Belorusije J. K. Vajtoviča so organizatorji festivala razglasili kranjsko uprizoritev »Hišnika« za najboljšo predstavo festivala. Ustvarjalci predstave, igralci Polde Bibič, Tine Oman, Matjaž Višnar ter režiser Jaša Jamnik in scenograf Tomaž Štrucl, so kljub pomanjkljivim pogojem navdušili v glavnem gledališko zelo izobraženo občinstvo ter potrdili visoko ustvarjalno raven slovenskega gledališkega ustvarjanja. Gostovanje in posredno tudi uspeh kranjskih gledališčnikov so omogočili Ministrstvo za kulturo Slovenije, Metalka Ljubljana in Belinka Ljubljana. /«r/ PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: URICA S SKLADATELJEM - V Pionirski knjižnic« Kranj bo jutri, v sredo, ob 16. uri srečanje s skladateljem Janezom Bitencem. Namesto pravljice bodo otroci slišali pesmico, se jo mimogrede naučili in klepetali s skladateljem. KRANJ: LUTKOVNI ČETRTEK - V Lutkovnem gledališču Cveta Severja v gradu Kieselstein bo ta četrtek ob 16.30 in ob 17.30 gostovalo ljubljansko gledališče Fru fru z lutkovno predstavo Cufek. KRANJ: KONCERT MUŠICA VIVA - V dvorani Kulturnega doma Primskovo bo v soboto, 21. decembra, ob 19. uri koncert pevskega zbora Musica viva Kranj. Poleg programa slovenskih ljudskih bodo predstavili tudi pesmi vseh zvrsti od črnskih duhovnih do španskih ljudskih. Pevcem bodo podelili Gallusov« KRANJ: POZDRAVLJEN, KABARET - V kadilnici Prešernovega gledališča bo v petek, 20. decembra, ob 20. uri s kabaretofl1 VIC NAŠ VSAKDANJI nastopil član gledališča Jazavac iz Zagreba Čedo Vujič - za izven. Kabaret bo ponovil tudi v soboto o° isti uri. JESENICE: BOŽIČNI KONCERT - Glasbena šola Jesenice popravlja v petek, 20. decembra, ob 18. uri večer petja, glasbe in b*' leta - Božični koncert v Gledališču Tone Čufar. RADOVLJICA: HARMONIKARSKI NASTOP - V Linhartovem hramu na Linhartovem trgu bo v petek, 20. decembra, °° 18.30 nastopil harmonikarski orkester Glasbene šole Radovlji^3 pod vodstvom prof. Ažmana. LJUBLJANA: HOMMAGE A GALLUS - V Uršulinski cerkvi bo jutri, v sredo, ob 20. uri koncert posvečen Gallusovi glasbi-Nastopajo Nonet Vitra z umetniško vodjo Bernardo Kogovško-vo, Slovenski madrigalisti z dirigentom Janetom Boletom in AP^ Tone Tomšič z dirigentom Jožetom Fuerstom; povezovala bo Alenka Bole Vrabec. KAMNIK: PRAZNIČNI KONCERT - V veliki dvorani Dofl1 Kamnik bo v petek, 20. decembra, ob 20. uri koncert Mestfle godbe Kamnik pod vodstvom Francija Lipičnika. BOH. BISTRICA: KONCERT TRUTAMORA SLOVENICA - Y Kulturnem domu J. Ažmana bo v petek, 20. decembra, ob 20. urj v organizaciji žirovniškega Agensa in blejskega Atlasa nastop'1 ansambel Trutamora Slovenica (Mira Omerzel - Terlep, Matij3 Terlep, Mojca Žagar) s slovenskimi ljudskimi pesmimi in vižarni- GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK FRANCI PERČIČ: Zdaj je čudovita priložnost za vzpostavitev zdravega varčevanja Uspeh društva jeznih varčevalcev Kar 85,87 odstotka deviznih varčevalcev ima v bankah manj kot 384 mark, le 0,14 odstotka pa več kot 38.000 mark, vseh deviznih pozicij 800 tisoč, saj imajo mnogi po več knjižic. Begunje, 13. decembra - S Francijem Perčičem smo se pogovarjali v begunjskem Elanu, kjer je prav v petek kot stečajni upravitelj naredil Trillerja. O Elanu pa nič, nam je dejal ob koncu pogovora, ki s* je nanašal na zamrznjene devizne hranilne vloge in Društvo jeznih deviznih varčevalcev. Veliko zaslug ima, da bodo s pomočjo zakona o javnem dolgu in dogovorov z bankami, varčevalci vsaj postopoma lahko prišli do svojih deviznih prihrankov, vse kaže, da bodo prvih 500 mark dobili po Novem letu. Zadnjo besedo bo ta teden seveda imel parlament, pričakujemo pa lahko, da bo zakon tokrat sprejet. "Poznamo vas kot Dežurnega finančnika Mladine, je Društvo jeznih deviznih varčevalcev nastalo tam?" "Ideja o Društvu jeznih deviznih varčevalcev je nastala si-nergično, v Delovih pismih bralcev sem prebral trditev dr. Pisanskega (predsednik društva dr. Tomaž Pisanski, op.p.), da je v bankah potrebno prevzeti oblast, ker jim ni moč zau-*Pati, ujeli smo se, pri Mladini v Crni borzi že od leta 1987 skušamo biti kontrolni organ družbe, saj je pri nas potrebno problem zbanalizirati in zvulgari-zirati, da se sploh začne reševati. Rubrika je nastala, ko sva s Prijateljem pri Kalvanu popila nekaj piv preveč in ugotavljala, da ljudje 30- do 40-odstotno šticungo plačujejo tudi zato, ker nimajo ustreznih informacij. Tako smo jih navadili računati obresti, celo bančniki nam Priznavajo, da smo ustvarili zavedanje o denarju kot blagu, čeprav se z njimi ne razumemo najbolje." "Zakaj ste ustanovili društvo, ki Utta zelo slikovito ime?" "Stvar je bilo potrebno pravno pokriti, že tako nam banke očitajo, da smo se imenovali sami, se oktrirali. Politike se ne bomo šli, smo rekli, hočemo le denar nazaj, zato smo ustanovili društvo, ki ima od 600 do 880 članov. Banke imajo torej deloma prav, ko nam pravijo, da ne moremo nastopati v imenu vseh varčevalcev, zato bo zlasti v operacijah, ki bodo sledile, pomembno, da se nam Pridružijo vsi tisti, ki imajo v bankah več deviz. Imeti morajo njihov mandat, da se lahko Pogovarjamo v okviru 1.866 •nilijonov mark." Podatki so različni, enkrat slišimo, da je teh deviz za 1,2 milijarde mark, drugič, da jih je za 1*7 milijarde mark, zdaj pravite, M jih je še več?" "Financarji vedno začnemo 2 nabolj črnimi podatki, ker še n«so povsem razčiščeni, smo Uporabili maksimalne. Model Je narejen tako, da ne omogoča hitrega sproščanja, ki bi imelo *elo negativne posledice na monetarni sistem Slovenije, sicer pa v prvi fazi tudi deviz ni toliko, da bi lahko sprostili vse naenkrat. Reševanje problema smo zapeljali v smer vzpostavljanja novega zaupanja v slovenski bančni sistem, večkrat sem že rekel, da zaupanja ne moreš predpisati, ampak ga lahko ustvariš, zdaj je čudovita priložnost, da vzpostavimo zdravo varčevanje." "Je država s prvotno vsebino zakona o pretvorbi deviznih prihrankov v obveznice skušala pomagati varčevalcem ali ustreči bankirjem?" "Predlog države je bil zelo korekten, vendar 'ziheraški', premalo je razmislila, kaj bo povzročil med ljudmi, mislim, da se tudi bankirji niso najbolj strinjali z njim, po drugi strani pa sami s svojim predlogom niso prišli. Uspeh našega društva je v tem, da smo jih prisilili, da so se usedli za skupno mizo, s strani Banke Slovenije je sodeloval Andrej Rant, s strani finančnega ministrstva Stanko Debeljak, s strani skupščine predsednik sveta potrošnikov Borut Razdevšek, poslovne banke je predstavljal Stane Va-lant, devizne varčevalce dr. Tomaž Pisanski. Pogajanja so trajala štiri dni, po štiri do pet ur dnevno, saj smo sproti modelirali." "Kakšen je bil predlog društva?" "Predlog je bil strokovno pripravljen, strokovnih očitkov ni bilo, čeprav smo imeli na drugi strani strokovno kompetentne sogovornike. V bistvu smo napravili velik reprogram, koncipiran je tako, da banke zdaj pri izplačevanju tolarskih protivrednosti uporabljajo ponderiran menjalniški tečaj, ki ga izračunava Banka Slovenije, kar pomeni, da velja menjalniški tečaj. S 1. januarjem dobijo vsi varčevalci po 500 mark, s čimer bi bilo rešenih 85 odstotkov varčevalcev. Pogovarjali smo se tudi, da bi banke izplačale več, če jim devizne pozicije to omogočajo, saj ima do 800 mark le nadaljnjih 4,2 odstotka varčevalcev. Nato pa Franci Perčič, foto: J. Cigler bi bankam začel teči šestmesečni rok dogovarjanja s preostalimi varčevalci, teh pa bo že bistveno manj, izračunali smo, da bi se morale pogovarjali s približno 20.000 varčevalci. Če do 30. junija ne bi uredile razmerij z njimi, bi se zanje začel uporabljali zakon o predsana-ciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank, nad njimi bo torej visel Damoklejev meč, da to uredijo. V tem času bi morale banke svojo ponudbo razširiti. Kdor bo denar potreboval za nakup stanovanja, bi dobil certifikat v tolarski protivrednosti, ki bi ga nato prodajalec stanovanja v banki vnovčil za gotovino ali pa kompenziral s posojilom, saj je znano, da so v največjih težavah tovarne, ki imajo največ stanovanj. Tako bi hkrati čistili bilance podjetij in bilance bank. Na enak način bi plačevali poračun dohodnine, obrtniki pa 30 odstotkov carine, saj je znano, da država dolguje bankam 1,5 milijarde mark, o čemer je pred kratkim govoril pred kratkim. Predviden je tudi odkup let in morebitni deleži pri odkupu podjetij. V tem času bi banke izdale vrednostne papirje z garancijo države, na osem let, po 8-odstotni obrestni meri, nominirane v markah, lahko pa tudi druge oblike vrednostnih papirjev. S 1. julijem pa bi morale ponovno varčevalcem izplačati po 500 mark. Vsekakor bodo za izplačila zainteresirane, saj smo dosegli, tudi za letos, obrestovanje vpo-glednih vlog po eskontni stopnji, kar pomeni, da je več kot 6-odstotno, saj je bila letos ne- kaj časa 6 odstotna, zdaj je 6,5-odstotna. Bankirji tega seveda niso sprejeli ravno s ploskanjem. "Kako boste spodbudili novo varčevanje?" "Ljudje pretirano ne zaupajo našim bankam, zato je potrebno povedati, da je to, kar bodo dobili zdaj, v gotovini ali ne, pokrito z denarjem, o tem so lahko prepričani. Staro in novo varčevanje smo delovno imenovali jugoslovansko in slovensko varčevanje. Slovensko bo možno od 100 mark naprej, le v markah, šilingih, Švicarjih, lirah in dolarjih, vloge bodo obrestovane po zahodnih principih, večja bo, več boš dobil. Tudi vloge, ki so manjše od sto mark, bo moč prenesli v novo varčevanje, vendar le s pogojem, če bo varčevalec dodal toliko, da bo znašala 100 mark ali združil več hranilnih vlog. V nasprotnem primeru bodo banke te majhne zneske izplačale v tolarski protivrednosti, žal drugače ne gre, skupaj pa znašajo kar 20 milijonov mark. Pri teh operacijah pa banke ne bodo zaračunavale provizije, ' pomembno pa je, da bo zakon sprejet še letos, da bodo to lahko napravile hkrati z drugimi operacijami ob koncu leta." "Zakon bo te dni v skupščini verjetno sprejet?" "Pripravljen je bil strokovno, nihče od avtorjev ni strankarsko pobarvan, ker se bližajo volitve, si zdaj hočejo stranke nalepiti zasluge zanj, pri tem prednjačijo slovenski krščanski demokrati. Demosov klub je bil pred zasedanjem skupščine proti temu zakonu, nato pa sta Ervin Albin Schvvartzbartl in novomeški župan Dvornik v zboru občin, ki je predhodno začel razpravljati o tem zakonu, dosegla, da se je iz predloga vrnil v osnutek, SKD je dejansko vrgla mino na ta zakon. Vlada se je znašla v zadregi, minister Šešok ni imel razloga, da bi ga umaknil, saj je bil pripravljen v konsenzu, zato je rekel, da je vlada pripravila boljšo varianto. Kolikor vem, je zdaj v igri varianta, da bi banke po 500 mark izplačale še 1. aprila, tako bo vlada skušala odnesti celo kožo. Vendar mislim, da to ni bistvenega pomena, da bodo takrat stvari že počiščene, saj bodo z odkupom stanovanj januarja, februarja in marca ustvarjene tolikšne devizne rezerve, da bo krog že zaprt." • M. Volčjak Kljub trenutno težkemu položaju je promocija v turizmu še kako pomembna Projekt trženja Julijskih Alp je postal nuja P'ed, 12. decembra - "Ko so se ob vojni v Sloveniji zaprla vrata za *ujimi turisti, se je žal tudi pri nas pokazalo, da je turizem gospodarska panoga, kjer so padci bliskoviti. Bili smo praktično "na "eh" in marsičesa se je bilo treba lotiti nanovo. Ena od takšnih ak-ClJ je tudi projekt novih oblik trženja Julijskih Alp," je na četrtkovi Predstavitvi v blejskem hotelu Golf poudaril Matjaž Završnik. Seveda zamisel o skupnem nastopu turističnih cen* Jov ob robu Julijskih Alp: Bleda, Bohinja, Kranjske Gore in »ovca ni čisto nova, od vojne v ^•oveniji, saj so turistični de- *yci na tem območju že dlje ^bčutili pomanjkanje predsta-Jlve naših alpskih centrov. !eJšnji nastop v okviru Turi- hčne zveze Jugoslavije sloven- *err)u alpskemu svetu ni namenjal posebne pozornosti, v ,eiri trenutku pa turistični de- avci tudi niso zadovoljni z organizacijo institucij, ki naj bi krbele za predstavitev Sloveni-Jde v svetu. Ne da jih ne bi bilo ^0volj, nekatere, npr. Center a turistično in ekonomsko ^°Pagando pri Gospodarski t°°rnici, so celo dovolj kvali-tne, vendar pa je še marsikaj nedefiniranega in zato tudi ni pričakovanih rezultatov. Kot je ob tem povedal Matjaž Završnik, je bil glavni motiv pri združevanju štirih alpskih centrov komercialni. Kraji, kjer ne manjka kvalitetne turistične ponudbe, imajo vrsto skupnih značilnosti, znani pa so predvsem kot "zelena turistična de-stinacija" z vrsto povezovalnih točk: gorami, jezeri, rekami... Celotna ponudba tako Bleda, Bohinja, Kranjske Gore kot Bovca je vezana na dve glavni sezoni - poletno in zimsko, ma-riskaj pa imajo ponuditi tudi spomladi in jeseni. Seveda bi se tako imenovana blagovna znamka Julijske Alpe, vključevala kot del ponudbe Slovenije (drugi del so naprimer zdravilišča, morje...), vendar kot njen specifični del. To pa je blizu tudi avstrijskemu konceptu trženja, ki naprimer v okviru avstrijske ponudbe posebej trži Koroško, Salzburško... Končni rezultat projekta pa je seveda pridobivanje določene, seveda čimbolj zahtevne strukture gostov. Za povezovanje in uspešno nastopanje na tržišču naj bi skrbel štiričlanski izvršilni organ (sestavljen iz predstavnikov štirih centrov), letno pa naj bi potrjevali program dela. Tako naj bi že v naslednjem letu slovenski alpski centri skupno nastopali na sejmih, čimprej naj bi izdali brošuro, cenik storitev, prospekt, serijo plakatov, videokaseto... Orientacijski stroški naj bi bili okrog 500 tisoč nemških mark, denar pa naj bi dobili iz proračunskih sredstev, od podjetij in iz dela turistične takse. • V. Stanovnik Pobotanje SDK Slovenije je 26. novembra omogočila prostovoljno pobotanje obveznosti in terjatev s pravnimi osebami iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije in Srbije, nanašale so se na vključno 7. oktober. V pobotanje je 537 pravnih oseb (261 manj kot 28. oktobra) prijavilo 776 milijonov dinarjev (272 milijonov manj kot 28. oktobra). Pobotanih je bilo 118 milijonov dinarjev ali 15,2 odstotka prijavljenih obveznosti, kar je bil tolikšen odstotek kot 28. oktobra, ko je bilo pobotanih 15,6 odstotka. Pri SDK Slovenije ocenjujejo, da so učinki pobotanja dobri. Zanimivo je tudi, da je bil delež pobotanih obveznosti največji v Srbiji, kjer so seveda tudi zneski največji, daleč najnižji pa v Črni gori. 60 odstotkov delnic bo naprodaj Elan kmalu delniška družba Begunje, 13. decembra - Na tiskovni konferenci smo dobili točne podatke, da imajo Elanovi hrvaški upniki 75,9-odstotni delež, slovenski pa le 24,06-odstotnega v terjatvah, ki so jih upniki prenesli na Komel. Prestavniki Consultinvesta so zagotavljali, da to nikakor ni dokončno, saj bo 60 odstotkov Elanovih delnic naprodaj in Elan potemtakem še vedno lahko ostane slovenski. Na Komel je po besedah Maria Porobije terjatve preneslo 45 Elanovih upnikov, ki znašajo blizu 2 milijardi tolarjev, v glavnem so to napravili hrvaški upniki. Glede na podatke, ki smo jih dobili tokrat, lahko rečemo, da ne držijo izjave, ki so jih prestavniki Consultinvesta dali takoj po dražbi, ko so povedali, da imajo v Komelu skoraj polovični delež slovenski upniki. Sicer pa je tiskovna konferenca minila predvsem v ponovnem predstavljanju modela Komel in zavračanju ugibanj o špekulacijah, da izlicitirana cena ne bo plačana v stečajno maso. Če iz kakršnegakoli razloga Komel to ne bo uspel, bo to brezpogojno napravila Privredna banka Zagreb, ki je dala garancijo na prvi poziv, v višini 32 milijonov mark, vsaka špekulacija, da največja poslovna banka Hrvaške to ne bo plačala, prehaja meje dobre poslovne morale, je dejal Mario Porobija. Vprašanja so se vrtela, kdaj je bila ta garancija dana, saj so bankirji pred kratkim trdili, da šele 6. decembra. Darko Ostoja je dejal, da je bila izdana 25. novembra, sodišču pa dana v predpisanem roku 6. decembra. Mario Porobija pa je pristavil, da te supergarancije sploh ni bilo potrebno dati sodišču, niti prezentirati v trenutku dražbe, da so to naredili, ker je Privredna banka Zagreb stopila za Medžimursko banko. Pri tem pa je bilo zanimivo, da so naši sogovorniki omenjali predvsem Privredno banko Zagreb, kar mimogrede izključuje Medžimursko banko, ki je bila dražbeni garant. Zaradi ugibanj v vlogi Komela pri nakupu Elana so njegovi predstavniki nemudoma sklicali tiskovno konferenco, na njej so poleg v.d. direktorja Komela Matjaža Vuge s strani Consultinvesta sodelovali Mario Porobija, Darko Ostoja in prof.dr. Jakša Barbič. Foto: J. Cigler Darko Ostoja je povedal, da bodo sodišču v kratkem dostavili potrebno dokumentacijo za registracijo Elana kot delniške družbe. Ocenjujejo, da bo naprodaj 60 odstotkov delnic, ne računajo pa le na majhne delničarje iz Slovenije, temveč imajo številne stike s tujimi investitorji. Za upravni odbor delniške družbe Elan pripravljajo tudi kadrovske rešitve. Na vprašanje, kaj sodijo glede vključevanja Banke Les in Komercialno- hipotekarne banke Ljubljana, ki sta v stečaju, so naši sogovorniki odvrnili, da so stališča različna, če bi prevladalo pragmatično, bi se lahko vključili. Matjaž Vuga je dejal, da je koordinator direktorjev znotraj koncema Elan trenutno Primož Finžgar, da bodo delali le še ta teden, potem pa gredo delavci na 14-dnevni kolektivni dopust. V tem času naj bi oblikovali delniško družbo, sestala naj bi se skupščina in imenovala upravni odbor, ki bo nato imenoval oziroma podpisal pogodbo z menedžmentom. • M. Volčjak Letališče v "megli" Prek brniškega letališča je letos potovalo le približno 300 tisoč potnikov, lani 800 tisoč. Razlogi so znani, pripeljali so do tega, da se je število zaposlenih že zmanjšalo s 400 na 320, verjetno pa se bo še zmanjšalo. Direktor letališča Vinko Može opozarja na velike težave zaradi izpada dohodka in se zavzema za vsaj minimalni razvoj, v mislih ima predvsem nakup najnujnejše opreme za varnost zračne plovbe. Če opreme ne bo, bo Brnik in z njim Slovenija, ostal v "megli", pravi Može in za zgled ponuja tržaško letališče, kije za svojo opremo pred dvema letoma dobilo 17 milijard lir. Če letališče na Brniku ne bo usposobljeno, bodo letalske družbe uporabljale okoliška letališča, Slovenijo pa obšle. TEI Industrija termičnih izolacij Trata 32, Škofja Loka razpisuje delovno mesto za delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandat 4 let DIREKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati pogoje: • visokošolska izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - najmanj 5 let uspešnih delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - organizacijske ali vodstvene sposobnosti, ki jih dokaže z dosedanjim delom. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in vaših osebnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa z oznako »prijava za razpis«. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja (telefon 064/631-151). 10. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 17. decembra 1991 Tehnični podatki: Štirivaljni bokser motor, 1998 ccm, 85 kVV, direktno vbrizgavanje goriva. Mere: dolžina 4600 mm, širina 1690 mm, višina 1480 mm. Najvišja hitrost (testna meritev): 179 km/h. Povprečna poraba: 11,1 l ne-osvinčenega goriva. Posoda za gorivo: 60 l. Test: Subaru Legacy 2.0 GL 4WD V kraljestvu zime Japonska avtomobilska tovarna Subaru, ki je del koncema Fuji, je znana po čvrstih in robustnih avtomobilih vseh razredov, že drugo leto pa je njihov paradni konj največji model, ki nosi ime legacv. Letos poleti smo preizkusili 1,8 litrsko limuzino, pred nekaj dnevi pa so nam pri ljubljanskem podjetju Industriaimport odstopili 2,0 litrski kombi, ki je sicer novi model za prihodnje leto. Za subaruje predvsem drži, da niso nikoli predstavljali kakšnih posebno revolucionarnih tehnoloških izboljšav, tako pri obliki kot tudi pri motornih in drugih sklopih. So pa bili vedno nekoliko svojeglavo in robustno oblikovani, kar drži tudi za kombijevsko različico legacyja. Širok prednji del s trapezastima žarometoma in močnim odbijačem in takoj za vozniškimi vrati rahlo povišana streha, ki se zaključuje v značilnem, vendar precej visokem zadku, dajeta avtomobilu pridih velikega in udobnega avtomobila. Pravzaprav moram takoj priznati, da so mi karavani, še posebej subarujevi že od nekdaj zelo pri srcu. Notranjost avtomobila je seveda zrcalna podoba velike zunanjosti. Vozniški sedež je sicer nekoliko neodločno bočno oprijemljiv, morda malce premehak, vendar pa ga je mogoče dobro nastaviti tudi po višini, kar skupaj s po višini prilagodljivim volanom pomeni, da je voznikov položaj resnično dober. Armaturni plošči ne manjka resnično nič, hkrati pa je legacv obilno založen z drugo opremo, ki vključuje električno odpiranje stekel na vratih, električno nastavitev bočnih ogledal, napravo za pranje žarometov in zadnji brisalec. Tisti, ki se bodo v legacvju vozili na zadnji klopi, zagotovo ne bodo imeli prav nobenega razloga za pritoževanje, kajti prostora je tudi za daljše noge več kot dovolj. Legacy ne bi bil pravi kombi, če ne bi imel velikega prtljažnika s povsem ravnim dnom, ki se odpira z do odbijača segajočimi vrati, ki omogočajo nakladanje tovora, ki je glede na prostornino prtljažnika lahko kar zajetno velik. Ker nam je letošnja zima že postregla s prvo količino snega, smo tokrat imeli priložnost preizkusiti tudi legacvjev stalni štirikolesni pogon, ki je ob uporabi reduktorja resnično učinkovit, vendar je potrebno upoštevati, da zadek začne ne- kontrolirano poplesovati že samo ob malenkostno preveliki količini plina, še posebej težko pa je ukrotljiv na mokri ali zasneženi cesti, kjer zahteva odvzem plina in naglo manevriranje z volanom. K sreči legacy-jeva oprema vsebuje volan s servoojačevalnikom, kar je hitremu vrtenju v izdatno pomoč, avtomobilu pa ne gre odrekati dobre okretnosti. Legacvjev motor je že star in preizkušen znanec. 2,0 litrski agregat z boksersko postavljenimi cilindri se je vrinil med šibkejšega 1,8 in močnejšega 2,2 litrskega. Že po glasu pokaže, da je krepko navit, kar se pozna tudi pri porabi, ki je v povprečju znašala okoli 11 litrov na 100 kilometrov, vendar je po drugi plati potrebno upoštevati, da je avtomobilovo podvozje povsem terensko in da smo ga tako tudi vozili. Je pa legacyja mogoče gnati tja do 179 kilometrov na uro, kar je ob upoštevanih lastnostih povsem zadovoljivo. Za dobro in tudi športno vožnjo ima veliko zaslug natančen menjalnik s kratko prestavno ročico, vendar pa legacy v serijski opremi žal nima zavornega ABS sistema, tako da je na spolzkem cestišču težje ustavljiv, kot bi bil lahko. Subaru legacy 2,0 GL v vseh pogledih nadaljuje hišno tradicijo japonske kvalitete skupaj z značilno grobimi, da ne rečem včasih že kar surovimi lastnostmi. Tega so se dobro zavedali SUPER CENE pri LOIBLKAUFU! PONUDBE od 14. 12. do 28. 12. 1991 (pred mostom čez Dravo desno) Rozine #) 500 g zavitek wL . samo VI90 Babette čokolade £■ vseh vrst ^ qa 100 g samo VIW Ananas v koščkih U QA 1 pločevinka VI90 Rama margarina ^ ji 500 g I^l50 Alvorada de Mocca sedaj 10.- ceneje kil kg samo V Vi 90 Filtrski avtomat za kavo sedaj 100.- A A A ceneie /■V^J " sedaj samo Genie Automat ali WeisserRiese AA 4 kg škatla QQ 09.90 Lesniki 5OOg23i90 Mak 500 g samo ^ ^ |90 Elin TV ali Silvia Videorekorder sedaj 1.000 - ceneje *, 2.498.- Velika izbira petard in raket po super cenah 50 kosov od 19.90 Prekajena m svinjska rebrca JgL m kg samo mm ■ I Milka čokolade "V vseh vrst m ftA 100 g samo I i90 Poleg teh izrednih ponudb vam nudimo še nadaljnjih 50 artiklov po super cenah! Izkoristite priložnost in nas obiščite! tudi pri Industriaimportu.ki bo visiranjem teh avtomobilov tuna Gorenjskem poleg prodaje di na Jesenicah, v kranjski blagovnici Globus, • M. Gregorič, slike Aleš kmalu začela s prodajo in ser- Gorišek Kranj, 10. decembra - Poleg Gradbinke je podjetje Compu music d.o.o. odprlo novo prodajalno glasbil Tipka, ki so jo glasbeniki doslej že poznali, saj so prodajalno preselili iz Hotemaž. V Tipki prodajajo klasična in elektronska glasbila priznanih izdelovalcev, med drugim tudi kitare znanega domačega izdelovalca Davorina Severja iz Izole. V trgovini si lahko ogledate tudi video posnetek o celotnem poteku izdelave kitare. V prvem nadstropju trgovine pa s sodelovanjem Tab inženiringa iz Preddvora nudijo računalniško in programsko opremo ter TV in Hi-Fi aparate. Prodajalna je odprta od 9. do 13. in od 15. do 17. ure. Foto: J. Cigler G0RENJEC0MMERCE KDOR MNOGO PRINAŠA, VSAKEMU NEKAJ PRINESE Posebna praznična ponudba • posoda Topstar 0 ekonom lonci • mali gospodinjski aparati DO 20 °/o POPUSTA za gotovino Obiščite naše pooblaščene prodajalne: LESCE, Rožna dolina 40 TRŽIČ, Koroška 5 G0RENJEC0MMERCE Kakšne so cene? Prednovoletnega časa vam sicer nismo hoteli še posebej greniti z nenehno rastočimi cenami živil, toda ena izmed naših bralk nas je poklicala po telefonu in nam sporočila precej osupljivo razliko v ceni prešane šunke med dvema trgovinama: trgovino Živil na Žagarjevi cesti, kjer naj bi kilogram prešane šunke stal 1.100 tolarjev in trgovino Mercator v kranjskem nebotičniku, kjer naj bi bila cena kilograma prešane šunke bistveno nižja, 600 tolarjev. Informacija je bila, če že ne šokantna - ob stalni rasti cen smo se takim vsakodnevnim dozam šokov že kar nekako privadili - pa vsaj izredno zanimiva, zato smo se odločili, da te cene ročno preverimo. Naj opozorimo, da to nismo storili na isti dan kot naša bralka, zato je razlika v ceni možna tudi zaradi nekajdnevnega zamika. Ugotovili smo naslednje: prešana šunka v trgovini Živil na Žagarjevi cesti stane 1.050 tolarjev (kilogram), v Mercatorjevi trgovini v nebotičniku pa 819,60 tolarja (kilogram). Ker pa smo bili že ravno na delu, smo mimogrede preverili še cene naslednjih izdelkov: kilograma suhega vratu brez kosti, kilograma mandarin in kilograma orehov. Mercator (nebotičnik) Živila (Zagarjeva c.) suh vrat brez kosti (1 kilogram) 621,90 SLT 492,80 SLT mandarine (1 kilogram) 93,90 SLT 90,00 SLT orehi (1 kilogram) 756,30 SLT 950,00 SLT Cene smo si tokrat ogledali na licu mesta ali zanje povprašali v obeh trgovinah, vse skupaj pa smo opravili ravno na splošno priznani nesrečni dan, petek 13. Toda, vse je šlo po sreči, nikjer nas niso obmetavali z jajci ali kaj podobnega... • M. P. Kam na prigrizek? 13. decembra 1991 Škofja Loka Tokrat smo si za svoj cilj izbrali škofjeloško veleblagovnico Na-mo in se v njihovo restavracijo povabili na malico, kakršne običajno pripravljajo za svoje goste. Po besedah vodje restavracije, Mire Plešec, jedilnik za malice in kosila pripravljajo za ves mesec. Kakšen bo izbor malic, se skupaj dogovorijo z zaposlenimi v kuhinji. V petek, 13. decembra, smo ravno še ujeli njihove stare cene, s ponedeljkom se bodo namreč nekoliko zvišale. Lahko naročite prvo ali drugo malico, razlika je v obilnosti in ceni. Prva bo stala (od ponedeljka dalje) 110 tolarjev, druga pa 90 tolarjev. V petek smo lahko izbirali med ocvrto svinjsko zarebrnico in solato s fižolom ter krompirjevim golažem. Poskusili smo obe malici, bili sta okusni, naročeno smo hitro dobili na mizo, prav tako pa je bila prijazna natakarica, ki nas je postregla. Poleg malic lahko v omenjeni restavraciji dobite tudi kosilo, za 140 tolarjev. Vsak dan pripravijo 120 malic, večji odjemalci so pripadniki TO, hkrati pa kuhajo malice tudi za obrat LTH v Vin-carjih. Malico v restavraciji lahko dobite tudi po naročilu, ravno tako kosila. Vsakodnevnih kosil za naročila je nekoliko manj, od 50 do 70, večina strank pa se najprej po telefonu pozanima, kakšen je jedilnik. Gostje so tako z malicami kot kosili zadovoljni, v restavraciji pa beležijo precejšen upad prometa v primerjavi s prejšnjimi leti. Svoje so storili konkurenčni lokali, predvsem s hitro hrano, ki jih je v okolici Name kar nekaj in pa skokovito naraščanje cen živil. • M. P. Ukinjene uvozne takse Ljubljana, 16. decembra - Slovenska vlada se je na seji konec preteklega tedna odločila sprejeti odlok o ukinitvi uvoznih taks za veliko večino proizvodov. Olajšanje uvoza ne velja le za cigarete in alkoholne pijače, za katere posebne uvozne takse v višini 7,5 odstotka ostanejo, po besedah ministra za finance Dušana Sešo-ka pa ta ukinitev taks pomeni prilagajanje naših prometnih davkov, dohodnin in taks evropskim. Dosedanje takse, ki smo jih plačevali po prevzetem zveznem predpisu, so bile v neskladju s predpisi GATT (Sporazum o svobodni mednarodni trgovini in prometu), vlada pa je ugotovila, da to ne bo bistveno vplivalo na prihodke proračuna, saj so z njihovo odpravo že računali ob njegovi sestavi. • Š. Ž. PRODAJALNA MIJA VELIKANJE REGINČEVA9,64000 KRANJ tel. 212-783 vam nudi izdelke iz STEKLA, KERAMIKE IN PORCELANA UNIKATNE VAZE IZ RAZLIČNIH MATERIALOV (keramika, pihano steklo, kristal) Velika izbira kozarcev in drugih daril. ieUtnovam veSe\e bonctve in srečko , POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK V pričakovanju Silvestra ^e ste se morda odločili, da boste silvestrovali kje drugje kot do-ma, da se boste pustili "postreči", skratka, da bo to bolj "gala" večer, potem vas bodo mogoče cene silvestrovanja zanimale. In imate v denarnici dovolj za takšno razkošje. Poklicali smo na Bled, v Bohinj in v Kranjsko Goro in se pozanimali, kakšne bodo cene na Silvestrov večer. Prihodnji teden pa bomo poklicali še drugam. Na Bledu se cene gibljejo: v grand hotelu Toplice v restavraciji 130 DEM, v Bistroju hotela Toplice 1.600 SLT, v hotelu Golf °d 1.700 do 2.500 SLT, v Park hotelu od 1.500 do 2.000 SLT, v hotelu Jelovica 1.600 SLT, v hotelu Krim 1.600 SLT, v hotelu Lovec 50 DEM, v hotelu Kompas 40 DEM, v restavraciji Okarina '•900 SLT in v restavraciji Lokvanj 40 DEM. V Bohinju so cene "aslednje: v hotelu Jezero in Zlatorog 60 DEM, v hotelu Ski in Bellevue pa 45 DEM. Pri zasebnikih: gostišče Rožič 1.050 SLT, Kompas 1.760 SLT in gostišče Kramar 750 SLT. V Kranjski Gori varn silvestrovanje ponujajo po naslednjih cenah: v gostišču Jasna in hotelu Kompas 50 DEM, v hotelu alpina pa 50 DEM. V hotelu Larix 60 DEM za domače in 100 DEM za tuje goste, v hotelu Prisank 50 DEM za domače, 80 DEM za tuje goste in v hotelu Slave pa 50 DEM za domače in 70 DEM za tuje goste. • M. Bol) praktične poslovne knjige Kfanj, 12. decembra - Prenekateri obrtnik ali manjši podjetnik si razbija glavo in velikokrat robanti nad celim kupom administra-uvnih, predvsem računovodskih del, ki jih mora letno opraviti. Vodenje poslovnih knjig pa je sploh problem zase. Nekateri obroki, menda v Skofji Loki, so bili do nedavna celo prepričani, da vodenje teh knjig sploh ni potrebno, sedaj pa morajo to opraviti *a nazaj. S kranjskimi obrtniki je drugače. Ti si želijo predvsem Čimbolj praktične poslovne knjige, take, ki bodo pomagale davčnemu zavezancu, torej njih samim in ne davčni upravi. V ta namen, priti do čimbolj praktičnega vodenja poslovnih nJ.'8. je Slovenska zbornica obrti in podjetništva v Kranju organizirala okroglo mizo. Na njej se je s svojim predlogom vodenja Poslovnih knjig predstavil Edvard Ličar, ki je svoj predlog poslal Judi že na ministrstvo za finance. Zveza društev in finančnih de- avcev, ki je za ministrstvo ocenjevala njegov predlog pa je meni-'a, da je njegova poslovna knjiga neustrezna, ker ima premalo in Pomanjkljive podatke za davčno napoved. Na okrogli mizi je Edvard Ličar, ki se že dolga leta ukvarja s *o tematiko podrobno razložil vse prednosti svojega načina vodenja poslovnih knjig. Po sistemu, ki ga priporoča, je namreč za enak končni rezultat potrebno voditi vsega skupaj samo tri knjiže namesto osmih. Poleg tega je njegova knjiga usklajena z vsemi Veljavnimi predpisi in zakoni in odpravlja eno osnovnih slabosti Prejšnjih evidenc in poslovnih knjig - subjektivna merila, na osnovi katerih se določajo davčne osnove. Knjiga je po zagotovilu avtorja tudi v praksi že vsestransko preizkušena. • M. P. Omerza v Preddvoru Kranj, decembra - V petek, 20. decembra, bo gost večera v Klubu Dvor v Preddvoru Igor Omerza, direktor SDK Slovenije. Predstavil bo svoj pogled na bodočo vlogo SDK, saj je razvoj v zadnjem letu pokazal, kako napačna so bila predvidevanja nekate-nh, da bo s spremembo gospodarskega in bančnega sistema odpravljena tudi SDK. Direktorje bo seveda zanimalo, koliko lah-*o SDK v tem trenutku prispeva k razreševanju problemov plačevanja na območju bivše Jugoslavije. V nadaljevanju večera bodo predstavili delovanja Videoteks mreže. Zaradi velikega obiska novoletnega sejma tokrat na kranjskem sejmišču sejma rabljenih avtomobilov ni bilo. Podjetje Prakti-kum d.o.o. ga je preložilo na prihodnjo nedeljo, ko bo sejem zaprl vrata in bo tam za avtosejem spet dovolj prostora. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo prosto delovno mesto v sekretariatu za občo upravo VOZNIK - VZDRŽEVALEC I Pogoji: - srednja izobrazba V. stopnje zahtevnosti prometne ali druge tehnične smeri - 2 leti delovnih izkušenj - 3-mesečno poskusno delo - šoferski izpit B kategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Občina Kranj, Kadrovska služba, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Celovec Siidbahngurtel 8 Tel. 9943-463-321440 Sintschnig Koliko je vreden tolar Na tečajni listi Banke Slovenije so bili doseženi naslednji srednji devizni tečaji Crna borza: Na ljubljanski tržnici ni več gneče, uradne menjalnice so preprodajalcem torej dobra konkurenca, vsekakor pa se jim morajo prilagajati. V petek, 13. decembra, so tam devizni tečaji dosegli naslednje vrednosti: 14. 12. Avstrija 100 ATS 530,3439 Nemčija 100 DEM 3.732,9760 Švica 100CHF 4.228,7152 Italija 100 ITL 4,9406 ZDA 1 USD 59,0856 Jugoslavija 100 DIN 80,0000 Tečaj dinarja se uporablja pri izkazovanju poslovnih rezultatov z republikami, kjer je dinar plačilno sredstvo. Stečaji po novem Ljubljana, 16. decembra - Slovenska vlada je pretekli teden ocenila, da je stanje v gospodarstvu, tako da ne dovoli več uporabe (doslej z ustavnim amandmajem "dopuščenega") zveznega zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji podjetij in zato pripravila osnutek novega. Praksa namreč kaže, da se je od lani, ko je bilo le nekaj nad 60 stečajev, število teh postopkov znatno povečalo, saj je letos v stečajnem postopku več kot 200 podjetij z velikim številom zaposlenih. Po zgledih iz Avstrije in Nemčije ter Amerike je pripravljen povsem novi zakon. Bistveni namen zakona je omogočiti nadaljevanje dela zdravemu delu podjetij v težavah zato osnutek predvideva najprej prisilno poravnavo in šele nato stečaj. Eden od pomembnih ciljev je bil skrajšanje postopkov in s tem zmanjšanje stroškov, finančna reorganizacija po prisilni poravnavi pa naj bi omogočila preživetje čim večjega števila podjetij (oz. njih delov), ki so tega sposobni. Poenostavljeni postopki izločajo Službo družbenega knjigovodstva kot predlagatelja začetka stečajnega postopka, pač pa stečaj predlagajo sami dolžniki ali upniki, ki imajo nasploh večjo vlogo v tem postopku. Postopke vodi sodni senat, v primerih dolgov do 10 milijonov pa nastopi lahko celo le stečajni sodnik. Posebna pozornost je bila posvečena socialni varnosti delavcev: stečajni upravitelj lahko odpušča delavce le na podlagi programa prestrukturiranja oz. finančne reorganizacije (ki ga potrdi stečajni senat), pa še v tem primeru je obvezen urediti njihovo socialno varnost preko zavoda za zaposlovanje, do tedaj pa nadomestila OD. Pri delavcih, ki lahko nadaljujejo delo, imajo prednost delovna razmerja (za določen čas) pred pogodbami o delu. Z osnutkom zakona so torej iskali ravnotežje med socialno varnostjo delavcev in neusmiljenimi tržnimi zakonitostmi. • Š. Ž. nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 ITL Švica 100 CHF ZDA 1 USD 590 4.220 5,5 4.700 67 610 4.280 5,6 4.800 68 Abanka v Kranju je naslednje devizne tečaje: imela v ponedeljek, 16. decembra, nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 ITL Švica 100 CHF ZDA 1 USD 587 4.155 5,25 4.505 65,4 604 4.299 5,56 4.770 68,6 LB Gorenjska banka v Kranju menjalnico, odprta je na Bleivveisovi ulici 4, cembra, so bili tečaji: je prav tako uvedla v ponedeljek, 16. de- nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 ITL Švica 100 CHF ZDA 1 USD 594,5211 4.185 5,4530 4.748,0917 65,8970 612,3568 4.321 5,7093 4.890,5345 67,9839 Stanovanjsko Komunalna banka v Kranju je imela v ponedeljek, 16. decembra, naslednje devizne tečaje: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS Nemčija 100 DEM Italija 100 ITL Švica 100 CHF ZDA 1 USD Jugoslavija 100 DIN 593,8373 4.180 5,5366 4.742,6306 65,8212 76,5000 610,8602 4.320 5,6953 4.878,5821 67,2080 83,5000 PRAZNIČNI DECEMBER V METALKI, ^ I • POPUSTI pri gotovinskem plačilu • DISKONT • DARILNI BONI pri nakupu določenega blaga nad določeno vrednostjo t Velika izbira v ze ARANŽIRANIH DARIL 9 možnost nakupa DARILNIH BONOV Blagovnica Metalka Ljubljana »: SAMSUNG :R SAMSUNG Electronics Electronics Velika božično-novoletna razprodaja od 10. do 27. decembra TV - 51 cm, teletext 33.990,-Videorekorder, 3 glave, VPS, LCD 23.990,-HI-FI stolp. DC gramofon, digitalni radio, dvojni kasetofon, gramofon, daljinsko upravljanje 22.990,- CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG!!! del. čas od ponedeljka do petka 9. do 12. ure, od 14. do 19. ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 VELIKA NAGRADNA IGRA SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA T 1.» 0SSIACHERZEILE SL KOREN -+ HIFI-TV-VIDE0 BELJAK, NIKOLAIGASSE 17 TEL. 9943-4242-26600 POSLOVODJA DALIP KRYEZIU GOVORI SLOVENSKO IZ ODLIČNE RAZPRODAJNE PONUDBE: E IZ SMERI SLOVENIJA / KORENSKO SEDLO V BEUAK VIDNO NARAVNOST, PRI TRETJEM SEMAFORJU ZA DRAVSKIM MOSTOM LEVO. LONGPLA^' dalj VODEN., 8 PROG. ZA 1 MESEC namesto ATS )Ats 4.990, HOBNVPHON- DALJINSKO VODENJE namesto neWATS 3.990, S0NY P0 SUPER »DM-IP« ceni! Skoraj stonil "* fraomi ra faucl i po**£jr*m meni SPISEK NAGRAD ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA: 1. BARVNI TELEVIZOR NA DALJINSKO VODENJE 2. STEREO RADIO Z DVOJNIM KASETOFONOM 3. STEREO AVTORADIO S KASETNIM DELOM 4. PAR ZVOČNIKOV ZA AVTO 5. SOBNA TV-ANTENA Z OJAČEVALCEM 6. -10. SUPER SLUŠALKE ŽREBANJE NAGRAD BO V SOBOTO, 21. DECEMBRA 1991, OB 12. URI V PRODAJALNI. K ŽREBANJU STE PRISRČNO VABLJENI, S KATEREGA PA BODO FOTOGRAFIJE IN NAGRAJENCI OBJAVLJENI TUDI V GORENJSKEM GLASU. --------Xg----------- NAGRADNO VPRAŠANJE: DOPOLNITE NASLEDNJE TEHNIČNE IZRAZE OZIROMA IMENA PROIZVAJALCEV: BLAU--NKT * PANA--NIC * HO-NY PHON IME IN NASLOV;_,________ ,_______ KUPON 0"DDAJTE PRI NAS V^G^VINlTjAJ^sT^JE^b 2\. D^EM^r"a~199Td67i .55. KI J KUN UUUAJ I b rnl INAS V I HUOVINI NAJKAbNtJt DO 21. DbUcMBnA iyyi UU 11 .Ob. I I-----Sx------------^ ---1 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 17. decembra 1991 Je denacionalizacija napaka? Zakon o denacionalizaciji temelji na načelu pravičnosti in med denacionalizacijske upravičence (razen redkih izjem) šteje vse, ki jim je bilo premoženje podržavljeno, zaplenjeno ali kako drugače krivično odvzeto - in sicer ne glede na to, kaj so zdaj, kje živijo, kakšno imajo državljanstvo, kolikšno je njihovo premoženje... Manjšinski del kmečke zveze se je sicer nekaj časa zavzemal za to, da bi kmetijska zemljišča in gozdove vrnili le tistim, ki kmetujejo, in da bi torej hkrati z denacionalizacijo izvedli tudi agrarno reformo, vendar so nazadnje prevladala stališča, ki jih je zagovarjala večina, predvsem pa združenje lastnikov razlaščenega premoženja. Zanimivo je, da je po sprejetju zakona o denacionalizaciji tudi sam predsednik kmečke zveze Ivan Oman javno pokazal, da je (bil) med zagovorniki agrarne reforme. Na nedavnem obisku v domžalski občini je med drugim dejal: "Zakon o denacionalizaciji je po mojem mnenju napaka, saj je državi onemogočil normalno agrarno reformo, hkrati pa bo povzročil veliko število novih problemov. Preveč smo poslušali razlaščence in liberalne glasove v kmečki zvezi." Ko je vlada pripravljala zakon, se je dobro zavedala, da bo sprejet le pod pogojem, če bo temeljil na načelu "vsem ali nikomur". Ker te dileme zaradi jasno izraženih predvolilnih obljub ni bilo, bi kakršnokoli postavljanje meril zakon tako zapletlo, da bi le težko dosegli politično soglasje. Razlikovanje na tiste, ki bili upravičeni do vračila v naravi, in na one, ki bi imeli na izbiro le eno od oblik odškodnine, bi bilo sicer nepravično, vendar pa bi preprečilo, da bi kmetje postali tudi tisti, ki nimajo niti orodja, kakršnega so imeli Matija Gubec in drugi kmečki pun ta rji. Čeprav ni mogoče vseh "novih kmetov" (lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov) zmetati v isti koš. pa je bojazen, da bodo vsaj nekateri v začetku z zemljo in gozdovi slabo gospodarili. Ne samo zato, ker nimajo niti vil in grabelj, ampak tudi zaradi tega, ker država nima (zadosti) davčnih in drugih ukrepov, s katerimi bi pospeševala narodnogospodarsko rabo zemlje, gozdov in drugega premoženja. Novi lastniki bodo sicer lahko dali zemljo v najem ali v zakup drugim, ki imajo orodje in znanje, vendar pa dosedanje izkušnje kažejo, da so za najemnika in zakupnika (ter za izkoriščenost zemlje) sprejemljive le dolgoročne pogodbe. © C. Zaplotnik MEŠETAR država mleko in napitki (1) maslo (kg) sir (kg) vse mleko (D Nemčija 55,4 7,1 17,4 385,60 Francija 30,1 7,1 22,0 406,30 Italija 43,0 2,3 17,5 268,60 Nizozemska 32,9 3,8 14,8 264,50 Belgija 43,5 8,6 15,7 389,70 Luksemburg 67,4 9,1 10,1 368,60 Avstrija 88,8 5,1 7,6 277,00 Danska 50,0 7,3 12,4 334,60 Irska 168,9 6,8 4,9 368,50 ZDA 107,0 2,0 12,4 275,00 Avstralija 104,6 2,9 9,2 260,60 N. Zelandija 106,3 10,7 8,3 424,70 SLOVENIJA 174-193 • • • vrsta vloge obrestna mera (v %) vloge na vpogled vezava nad en mesec — do 100.000 SLT - nad 100.000 SLT vezava za 40 dni — do 100.000 SLT - nad 100.000 SLT vezava za 60 dni — do 100.000 SLT - nad 100.000 SLT vezava nad tri mesece — do 100.000 SLT - nad 100.000 SLT 250 661 668 675 677 678 680 683 691 Ko se kmetijski interes noče "ukloniti" naravovarstvenemu... S traktorjem prek Pokljuške soteske? Kmet Peter Žemva z Bleda ureja traktorski prehod preko znamenite Pokljuške soteske. i«3 Po podatkih, ki jih je v referatu za blejski posvet kmetijske svetovalne službe navedel Miro Steržaj, Slovenija 65 odstotkov presežkov mleka porabi doma, preostalih 35 odstotkov pa proda v druge jugoslovanske republike ali v druge države (tri odstotke). Čeprav je presežek velik, pa bi ob porabi mleka na prebivalca, kakršno dosegajo v razvitih državah z višjim standardom in drugačnimi prehrambenimi navadami, tudi pri nas mleka hitro začelo primanjkovati. Poglejmo, koliko mleka (in napitkov), masla, sirov in vsega mleka skupaj (1 kg masla = 22 litrov mleka, 1 Kg sira = 10 litrov mleka) popijejo v posameznih deželah! Kolikšne so trenutno (letne) obrestne mere v Slovenski zadružni kmetijski banki? Navajamo le obresti za vloge na vpogled in za krajše vezave! • • • Osnutek proračuna za prihodnje leto predvideva za kmetijstvo nekaj več kot 3,5 milijarde tolarjev. Poglejmo, koliko naj bi šlo za posamezne kmetijske dejavnosti, službe in ukrepe! Za govedorejo naj bi namenili 425 milijonov tolarjev, od tega 25 milijonov za prirejo plemenskih živali, za prašičerejo 155 milijonov, za pridelovanje pšenice in rži 221 milijonov, za različne strokovne in razvojne naloge 221 milijonov, za državne gozdove 159 milijonov, za gozdove, v katerih je prepovedana sečnja 30 milijonov, za zasebne gozdove 67 milijonov, za zdravstveno varstvo živali 90 milijonov, za sanacijo večjih onesnaževalcev okolja 40 milijonov, za sofinanciranje kmetijskega izobraževanja 80 milijonov, za gozdne ceste 116 milijonov, od tega 32 milijonov za vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih gozdovih, za agromelioracije 250 milijonov, za javno gozdarsko službo 302 milijona (predvideno je 880 delavcev in 30 pripravnikov), za kmetijstvo svetovalno službo 231 milijonov in za službo za kontrolo proizvodnje v živinoreji 143 milijonov tolarjev. 0 reji perutnine in peki kruha Škofja Loka, 14. decembra - Aktiv žena zadružnic Selca prireja danes, v torek, ob 15.30 v zadružnem domu v Selcih predavanje o reji perutnine. Predaval bo Franci Pavlin, svetovalec -specialist za živinorejo v gorenjski svetovalni službi. Enako predavanje bo v petek, 20. decembra, ob 15. uri v prostorih kmetijske zadruge na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Aktiv žena Žiri pa prireja jutri, v sredo, ob 15. uri tečaj peke kruha in tečaj priprave narezkov. Prvega bo vodil Andrej Goljat, drugega pa Martina Dagarin.© C. Z. Bled, 13. decembra - Ko se preteklost "sreča" s sedanjostjo in ko (zasebni) kmetijski interes "zadene" ob (splošnega) naravovarstvenega, pride do primera, ki grozi, da bo uničil Pokljuško luknjo oz. Pokljuško sotesko, za katero so v republiškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine že 1980. leta zapisali, da je prvorazredni naravni spomenik. Kmet Peter Žemva, ki si je kot predsednik ovčarske skupnosti Bled v laseh z Zavodom za varstvo Triglavskega narodnega parka že zaradi pokljuškega medveda in odškodnine za pomorjene ovce, je novembra začel urejati traktorski prehod preko Pokljuške soteske. Ko so si poseg v sotesko že po prvih delih ogledali strokovnjaki zavoda za varstvo TNP, so ugotovili, da so v najožjem delu "galerij" stopnice zasute s kamnitim drobirjem, prstjo in vejevjem, da je delno podrta lesena ograja, da so v območju naravnega mostu, prek katerega vodi steza nad sotesko, v živo skalo izkopane luknje in da je v bližini posekano nekaj drevja. Ker so domnevali, da graditelj namerava zgraditi most oz. širši traktorski prehod preko najožjega dela soteske, so o nedovoljenem posegu v naravno znamenitost takoj obvestili pristojne občinske in republiške organe in službe: občinsko urbanistično inšpekcijo, republiško ministrstvo za kulturo, ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, kranjski in republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, turistično društvo Gorje... Most bi prizadel podobo vintgarske doline Urbanistični inšpektor, ki si je skupaj z gozdarskim 18. novembra ogledal sotesko, je lahko le ugotovil, da je Zemva nad "galerijami" že naredil obojestransko za-gatno steno v višini petih hlodov in da material za stenama še ni zasut, nato pa je izdal odločbo, s katero je prepovedal nadaljevanje gradnje do pridobitve lokacijskega dovoljenja in zaukazal, da mora za dovoljenje zaprositi najkasneje v enem mesecu po prejemu odločbe. Žemva je to že storil, vendar pa dovoljenja skoraj povsem zanesljivo ne bo dobil, kajti zanj bo potrebno tudi soglasje Zavoda za varstvo Triglavskega narodnega parka in kranjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kranjski zavod je celo zaprosil občino Radovljica, da bi Pokju-ško sotesko (zaradi lažjega ukrepanja) po hitrem postopku začasno razglasili za naravni spomenik. Ko so že 1980. leta razmišljali o tem, da bi zgradili gozdno cesto, ki bi prek Pokljuške luknje povezala zaselek Stara Pokljuka s cesto Gorje - Zatrnik - Mrzli studenec, je reagiral republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in v pismo, naslovljenem radovljiški občinski skupščini, zapisal, da je Pokljuška soteska zaradi enkratnih naravnih prizorov in znanstvenih posebnosti izjemen geomorfološki naravni spomenik, ki ga sestavljajo trije "vrtci", vintgarski prehodi med njimi, naravni most in sama Pokljuška luknja - jama s tremi naravnimi okni. Most čez suhi vintgar med srednjim in zgornjim "vrtvem" bi po oceni zavoda prizadel podobo vintgarske doline na enem od najbolj slikovitih delov, pri zemeljskih delih tik nad "vrtci" pa se ne bi mogli izogniti hujšemu razdejanju pobočij in zasipavanju spodnjih delov. Pot je z obeh strani speljana do soteske_ Da se je kmet Peter Zemva pred nedavnim odločil za urejanje traktorskega prehoda prek Pokljuške luknje, so nekaj krivi tudi ljudje, ki so v radovljiški občini v preteklosti odločali o prostorskih posegih. Pot, ki naj bi nadomestila staro, strmo pot do kmetij in kmetijskih zemljišč na Stari Pokljuki, je namreč narejena z obeh strani. Vsakič se je ustavilo pri Pokljuški luknji. Nihče ni hotel tvegati, da bi prehod uredil na svojo pest, strokovna mnenja pa so bila negativna. Po bitki je lahko biti pameten, pa vendarle: če poti ne bi speljali do "luknje", tudi ne bi bilo pogojev za skušnjavo, ki ji lahko rečemo samovoljno spreminjanje skalnega terena nad "galerijami", ki so najprivlačnejši del soteske. Pa še poglejmo v preteklost! Vojaki, ki so 1977. leta gradili cesto od Zatrnika proti Šport hotelu na Pokljuki, so hkrati uredili tudi traktorsko vlako od Zatrnika do Prelaza, nedaleč od soteske, in nadaljevali bi tudi prek nje, če ne bi še pravočasno prišlo z občine sporočilo, da je dela treba ustaviti. Leto kasneje so uredili vlako še z druge strani, od Stare Pokljuke do Prelaza. Spet se je ustavilo pri vprašanju, kako prek Pokljuške soteske oz. luknje? Sklep občinske komisije: prek luknje z betonskim mostom Maja 1979. leta si je prehod ogledala osemčlanska komisija, med njimi tudi te- danji predsednik občinske skupščine in predsednik občinske komisije za varstvo okolja (kasneje tudi direktor uprave TNP), in ugotovila, da je trasa traktorske poti primerna, da je prehod preko Pokljuške luknje treba obdelati v dveh različicah (z ločnim betonskim mostom in z nasipom na ravno betonsko ploščo) in da je mogoče izkopani material usmerjeno spuščati v strugo. Predstavniki Gozdnega gospodarstva Bled, ki so bili ob "luknji" nekaj mesecev-kasneje, so se sicer strinjali s traso in z gradnjo mostu preko soteske, vendar so že bili previdnejši. Ker je bila Pokljuška luknja tedaj zajeta v predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku kot naravni objekt posebnega pomena, so soglašali, da je pred gradnjo treba pridobiti ustrezna soglasja in gradbeno dovoljenje. Mnenje republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je bilo negativno, prav tako tudi mnenje krajevne skupnosti Gorje, ki je med drugim zapisala: "Ne zanemarjamo podpore visokogorskim kmetijam, vendar ne za vsako ceno in na škodo naravnih znamenitosti... Predlagamo, da investitor poišče drugo rešitev. Še najbolj je sprejemljiva trasa stare ceste, ki jo je z nekaterimi posegi mogoče usposobiti za promet." Načrtovalci so upoštevali mnenja in so pripravili dve varianti: po prvi naj bi prečkali Pokljuško sotesko na mestu, kjer je naravni, kamniti most, zgradili most razpona dvanajst metrov in okrog sto metrov podpornega zidu, po drugi pa bi zgradili novo, 1600 metrov daljšo cesto vzhodno od prve trase, se izognili gradnji mostu in jo zasekali v strmo pobočje, odkoder bi se material kotalil v sotesko. Ker ni prišlo do gradnje ne po prvi in ne po drugi različici, se je Peter Žemva, ki ima na Pokljuki trideset hektarjev kmetijskih zemljišč, po desetih letih odločil, da z lastnimi močmi in sredstvi uredi prehod prek soteske. "Betona ne bo nič, vse bo v leseni izvedbi," pravi in poudarja, da objekt po končanih delih ne bo motil okolice. Na odločbo urbanističnega inšpektorja se dosti ne meni. "Če le ne bo preveč snega, bo prehod prek "luknje" do konca januarja končan!" • • • Kaj dodati k temu: demokracija ni anarhija, nered, samovolja... Demokracija je predvsem velik red. Tega pa nam še precej manjka!© C. Zaplotnik Minister za gostinstvo in turizem na Jezerskem Najbolj pomembno je zaupanje Delovna skupnina za razvoj kmečkega turizma pri kranjski vladi je s svojimi načrti seznanila slovenskega ministra za turizem. Ingo Paš je obljubil pomoč dobro proučenim načrtom. Jezersko, 12. decembra - Delovna skupina Izvršnega sveta občine Kranj že vrsto let poskuša napraviti premik v razvoju kmečkega turizma, vendar ji vedno bolj zaostrene gospodarske razmere to vse manj omogočajo. Oboroženi z načrti in dokazi o uspešni uresničitvi nekaterih projektov doslej, so medse povabili republiškega ministra za turizem in gostinstvo Inga Paša z upanjem, da jim bo v prihodnje pomagal. Razgovor, po zaključkih sodeč, ni bil zaman. V koči ob Planšarskem jezeru na Jezerskem so se v ponedeljek zbrali člani delovne skupine za razvoj kmečkega turizma v kranjski občini (sestavljene že 1985. leta iz predstavnikov gozdnega gospodarstva, kmetijsko pospeševalne službe, občine in arhitekta) ter predstavniki krajevne skupnosti. Živil, in turistične zve- ze - skratka vsi, ki bi želeli, da se v turizmu Jezerskega in širše v občini na področju kmečkega turizma le napravi premik. Ministru Pašu so razložili načrte razvoja, ki v kranjski občini predvideva štiri "centre" (natančneje območja) razvoja: Jezersko (Jezersko, Kokra), Preddvor (Preddvor, Olševek. Breg), Cerklje (va- Pred dvema tednoma je Slovenska kmečka zveza - ljudska stranka organizirala akcijo za zbiranje krompirja za Hrvaško. Krompir, ki so ga prispevali kmetje z Brega, Praš in Mavčič so poslali za begunce v Zagreb. Tudi v včerajšnji akciji, ki je potekala na Gorenjskem, so kmetje iz Voklega, Bitenj in Zabnice zbrali okoli 8 ton krompirja, ki ga je prevzel Rdeči križ Slovenije in je namenjen za zbirne centre za begunce v Sloveniji. Naš posnetek je iz Voklega, kjer je bil krompir shranjen na kmetiji Janka Goloreja. M. G., slika G. Šlnik si pod Krvavcem) in Kranj (okolica Kranja) s skupno 420 ležišči. Danes se s kmečkim turizmom ukvarja 13 kmetij s skupno 175 ležišči (sem ni všteto 100 mest za kampiranje na eni od kmetij, niti 50 sedežev izletniškega turizma na drugi), vendar jih je le 30 odstotkov v prvi kategoriji. Da celotni načrt realno ocenjuje možnosti razvoja tovrstnega turizma, priča dejstvo, da so na kar 14 kmetijah že začeli z vlaganji za prenovo in usposobitev skupno 175 turističnih ležišč, povsem pripravljeni so konkretni načrti za 16 kmetij, 10 kmetij pa sedaj vabi delovno skupino, da jih obišče in jim svetuje. O nekakšnih centrih je govora tudi zato, ker pričakujejo, da bi z dobro organizacijo lahko na bližnjih kmetijah na posameznih območjih gostili tudi skupine (ki bi morda pripotovale z avtobusom). Dejavnost je nedvomno širšega pomena, ker ohranja zaposlenost oz. nudi nove možnosti zaposlitve, ohranja kulturno in naravno dediščino, preprečuje opuščanje obdelovalnih površin, pomeni dvig v višjo stanovanjsko in splošno kulturo in predvsem pa pestri turistično ponudbo na vedno bolj iskanem delu turističnega trga. Na hribovsko - gorskih območjih imamo številne kmetije, ki se v pretežni meri ekstenzivno ukvarjajo z živinorejo, slab zaslužek pa jih sili (ob vedno višjih potnih stroških) v dopolnilno zaposlovanje. Ta območja so ekološko dobro ohranjena, kar je za razvoj turizma še posebna vrednota. V razgovoru pa je bil seveda, poleg navedene problematike kmečkega turizma v občini, dan poseben poudarek zasnovi razvoja turizma na Jezerskem, kjer smo slišali, da Živila, ob prizadevanju za sporazumno reševanje vprašanj denacionalizacij, ne namerava širiti zmogljivosti, pač pa obstoječe obnoviti in ustvariti drugačno kvaliteto ponudbe. Dvema kmetijama, ki se že ukvarjata s kmečkim turizmom, se bo na tem območju pridružilo še šest (ki se že prenavljajo) in za turizem se lahko v tem okolju posebnih naravnih vrednot začnejo novi časi. Kot so posebej poudarili, potrebujejo zglede, primere, ki bodo vzbudili zaupanje, kajti tega je v teh primerih najtežje pridobiti. Minister Ingo Paš je z zadovoljstvom in zanimanjem prisluhnil vsem predstavljenim načrtom in opozoril, da napak množičnega, skoraj "industrijskega" turizma v teh okoljih ne smemo ponavljati). Prostor je prevez dragocen, da bi si lahko privoščili kakršnokoli nepremišljenost, zato je predlagal, da jih med 1^ začetimi investicijami izberejo pet do sedem, ki jih bodo podprl' skupaj z ministrstvom za kmetijstvo. Takoj je potrebno, po ministrovem mnenju, navezati stike z bližnjo Avstrijo, saj lahko sodelovanje veliko prispeva k izgradnji nove podobe našega turizma, njegovi predstavitvi in obogatitvi ponudbe. Jezersko si zasluži premišljen načrt razvoja (pri tem naj bi izvira mineralne vode. kar je posebej vzbudilo ministrovo zanimanje, ne smeli zanemariti)-pomoč pa si lahko obeta tudi komisija za razvoj turizma pri izdaji Vodnika po Kranju v tujih jezikih. Da je prav turizem ena najugodnejših možnosti za izhod 9 slovenske krize, pa so si bili enotni vsi. • S. Žargi Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo 0 prizadevanju za zaščito nerojenih otrok Gorenjski glas, 3. 12. 1991 Popolnoma se strinjam z odborom SKD Škofja Loka, zapis sem prebral v »Gorenjskem glasu« z dne 3. decembra 1991. Ne norem drugače, da rečem, da tako izčrpnega in jasnega in nedvoumnega pisanja o ubijanju otrok ne zasledim v drugih informacijah. Gorenjski glas bere mnogo Hudi, pa bi rad te bralce opomnil, da, če so kristjani, da hodijo v cerkev in je njihov statut deset božjih zapovedi, naj nikar ne Molčijo sedaj, ko se bo sprejemata nova slovenska ustava. Kdor ni za, je proti! Sedaj je tisti čas biti ali ne biti, če bo pravica do splava ostala v ustavi, potem se slovenskemu narodu reče ne biti. Odbor SKD Škofja Loka je zelo osvetljiv, od kod vse izvira tista sebičnost, ki zagovarja splav. Slovenci bomo zaradi teh zločinov nad nerojenimi otroki še veliko hitreje propadli, kot je Rimsko cesarstvo. Bi pa še nekaj zapisal v zvezi s poslanci v skupščini in sicer bi vprašal tiste, ki se posmihajo (tistim, ki odklanjajo pravico do splava), kaj mislijo glede vojaške obveznosti zagovorniki enega ali dveh otrok, se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da, če bo v družini več otrok, da ti naslednji (3., 4., 5., 6. ...) ne bodo več vojaški obvezniki. Ali naj moji sinovi ^ranijo domovino takih sebične-žev, rečem ne. Kdo naj jih kliče Po tem in tem členu si kaznovan, c"e se ne javiš ta in ta dan na določenem mestu. Ali naj obstaja Pravica do splava, če pa hkrati Moraš po zakonu biti vojaški obveznik? Ali naj se država Slovenija še naprej drži jugoslovanske Ustave, ki se je direktno norca delala iz večjih družin ? Poznam družino s štirimi fanti, skoraj bi dejal, da niso nikoli vsi doma, Prej so služili JLA, odkar pa smo samostojni, sta po dva na orožnih vajah, ali ni to posmeh, ne samo v poslanskih klopeh, am-Pak takim in podobnim družinam v obraz od vseh tistih, ki niso hoteli otrok in so se »znajdli«. Kdor je za pravico do splava, ne ljubi svoje domovine ne svojega naroda, ni kristjan, ker ne upošteva zapovedi - ne ubijaj. Je velik sebičnež, vse bi rad sam užil, vse sam porabil, vse sam imel in z nikomer nič delil, se za nikogar žrtvoval. In še zdravniki, ki poznate Hipokratovo prisego, zavedajte se, da je vaša služba - zdravljenje ljudi - ne pa mazanje s temi zločini. Železniki, 6. decembra 1991 Andrej Demšar Studeno 28 Železniki Pozdravljeni, dragi škofjeloški krščanski demokrati Gorenjski glas, 3. decembra 1991 Vaše pismo sem morala prebrati kar dvakrat, saj sem bila prepričana, da nisem prebrala vsega, oz. mije nekaj ušlo. In povsem se strinjam z vami, da bi morala biti morala glavni motor medčloveških odnosov. Vendar pa mislim, da ste malo zašli in ste ubogo moralo prikrojili po svoje, pa jo želite prikazati drugačno, kot naj bi bila. Zdi se mi, da se enako dogaja z grško besedo demokracija, kar naj bi pomenilo vlada vsega ljudstva in enakost vseh državljanov in državljank. Mar ni logično, če lahko moški odločajo o tem, ali bodo očetje ali ne, zakaj tega ne bi smela tudi ženska ???!!! Saj je osnova naše Ustave svobodno odločanje, mar ne? In če že otroci ne morejo izbirati svojih staršev, naj vsaj starši odločamo, kdaj to bomo! Govorite o samomorih. Ste se morda na Zavodu za statistiko pozanimali tudi, koliko je bilo več smrti med mladimi dekleti zaradi posledic nedovoljenega splava, ko ta še ni bil legaliziran. Si mar želite nazaj te čase?! Rada bi vas tudi vprašala, koliko jih je med vami, ki so se vprašali, kaj storiti, če sta oba bodoča starša brez strehe nad glavo, brez zaposlitve, mogoče je bodoča mamica še v šoli. Zgodi se tudi, da ostaneta brez vsake pomoči, veliko je tudi primerov, ko fant v tem času zapusti dekle, ki ostane sama za vse! In vas sprašujem, je mar to moralno ? Je za vas to demokracija???, »kjer naj bi bili vsi enaki.«???!!! Je mogoče kdo iz vaše stranke že posvojil koga izmed teh otrok? Ali pa vsaj kako drugače poskrbel in nudil pomoč bodoči mamici v taki stiski? Ne razumem, kako morete hkrati govoriti o človekovih pravicah, zapisanih v naši Ustavi in žensko prisiliti, da bo rodila, čeprav si ne ona in ne oče ne želita otroka, oz. (za to) nimata niti osnovnih pogojev za svoje preživetje, kaj šele za vse tri. Trdno pa verjamem, da stopamo po poti proti Evropi in sedaj ne bomo delali korakov nazaj v 18. stoletja, kajti časi, ko je ženska imela otrok, kolikor jih je Bog dal, so tam že zdavnaj mimo. Bomo mar sedaj spet rinili nazaj?), na pragu 21. stoletja in hkrati s polnim glasom govorili, kako dohitevamo ostalo Evropo. Bomo mar dovolili ta korak nazaj zaradi ideje neke stranke z imenom demokratična, pa ima v politični pogači manj kot 20 odstotkov. Ali pa je to morda obupni krik nekaterih moških v samoobrambi pred uspešnimi ženskami med politiki, poslovneži in drugimi poklici, kjer so si moški lastili prostore le zase; pa se drugače ne znajo braniti, kot le tako, da hočejo ženske spet prikleniti na otroke in vzgajanje le-teh, saj vedo, da ob tem ostane kaj malo časa za uspešno kariero. Saj drugače si ne moremo predstavljati, kako lahko v isti koš požo-kajo samomore, splave, umore, odpuščanje delavcev, krčenje proizvodnje, krajo družbenega premoženja in druge probleme gospodarstva. Dragi gospodje, zanima me, kakšno bi bilo vaše mišljenje, če bi bili ženska in bi doživeli vsaj pol problemov, ki jih nekatere ženske doživljajo ob nosečnosti v hudi stiski, bodisi da so ostale brez partnerja ali pa celo tudi brez strehe nad glavo in brez denarja ? Takrat se spet slišimo. Materinstvo je vsaki ženski prirojeno in za splav se vedno odloči le v skrajni sili, tega verjetno še niste vedeli, ali pa nočete verjeti. Na Jesenicah, 3. decembra 1991 Irena Krivec Loška knjižnica po Novem letu ne bo na cesti Gorenjski glas, torek, 22. novembra 1991 Pismo gospe Florjančičeve. objavljeno v Gorenjskem glasu v petek, 22. novembra 1991, izraža zaskrbljenost, kaj bo s knjižnico Ivana Tavčarja po novem letu in celo bojazen, da bi knjižnico izselili. Prostorski problem knjižnice je obširno predstavljen, vendar je potrebno dodati še nekaj dejstev, da bi si bralec lahko ustvaril celovito sliko. Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d., Kranj oz. njene pravne predhodnice, je z oddajo poslovnih prostorov v Šolski ulici 6 v najem knjižnici omogočila širitev knjižnične dejavnosti v Škofji Loki in do leta 1986je bila pravzaprav v vlogi mecena te knjižnice, saj je zaračunavala le minimalno najemnino. Po tem letu je banka knjižnici zaračunavala najemnino po kriterijih takratne Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki so tudi upoštevali posebnost dejavnosti in to ni bila ekonomska najemnina. Poleg tega je korektno izpolnjevala obveznosti glede investicijskega vzdrževanja in tudi sicer dokazovala, da ima posluh za potrebe knjižnice. Od julija 1991 zaračunava najemnino, ki je pomembno nižja od podobnih najemnin v okolju. Tako ravnanje banke do knjižnice je naredilo vtis, da prostorskih problemov knjižnice ni in še danes je navzoče razmišljanje, da je knjižnica skrb banke. Vendar so razmere danes bistveno drugačne. Banka mora tudi na zahtevo svojih delničarjev čimbolj racionalno poslovati in se tržno obnašati, da se bo lahko prilagodila novim pogojem poslovanja. Zato se je odločila (z odločitvijo je soglašal upravni odbor LB-GB d.d., Kranj), da prostore, ki ne služijo njeni dejavnosti, odproda. V letu 1991 v škofjeloški občini banka investira v prostore nove ekspoziture v Frankovem naselju. Banka meni, da ima občina predkupno pravico pri prodaji objekta na Šolski ulici 6 in je to jasno povedala na dveh sejah izvršnega sveta. Obakrat je izvršni svet, ki je obravnaval ponudbo banke za odkup prostorov, negativno odgovoril, ker občina za nakup nima denarja. V LB-GB d.d, Kranj se zavedamo problema knjižnične dejavnosti, ki se ne more opravljati kjerkoli in še vedno smo prepričani, da bi občina morala poiskati možnost nakupa objekta in zemljišča na idealni lokaciji blizu središča mesta in smo še vedno sedanje prostore knjižnice pripravljeni prodati občini. V Kranju, 29. novembra 1991 LB - Gorenjska banka, d.d., Kranj Jože Kristan Pomočnik direktorja Poklicni program trgovec Izobraževalni program za poklic Prodajalec je ponovno postal samostojni program, ločen od programa Ekonomsko-ko-mercialni tehnik. Po novi opred-litvi izobraževalnih programov je sedaj to triletni strokovni program za prodajalske poklice IV. zahtevnostne stopnje. Sprejet je bil dne 23. maja 1991 na 17. seji Strokovnega sveta RS za šolstvo. Trgovske šole so ga začele izvajati v letošnjem šolskem letu 1991/92 za letos v 1. letnike vpisano generacijo učencev. Za prejšnja leta vpisane generacije učencev pa veljajo dosedanji prenovljeni programi usmerjenega izobraževanja. Program se je tudi preimenoval iz Prodajalca v Trgovca, tako da je od letos naprej uradni naziv programa Trgovec. Novo ime bo potrebno uskladiti z uradno nomenklaturo poklicev v trgovski dejavnosti, če že ni usklajena. Program je bil deležen tudi notranjih vsebinskih sprememb in se s tem nekako približal izobraževalnemu programu, ki bi ustrezal potrebam slovenske tr- govine glede na njeno relativno visoko razvojno stopnjo sodobnega poslovanja s pomočjo računalniških programov, tržnih raziskav in komuniciranja s tržiščem. Število predmetov se je spremenilo, ker so se nekateri predmeti integrirali: matematika in poslovna matematika, družboslovje, naravoslovje s poznavanjem blaga; predmet knjigovodstvo oziroma računovodstvo je odpravljen iz predmetnika in je priključen k predmetu gospodarsko poslovanje; poslovna korespondenca pa je iz gospodarskega poslovanja prešla v nov predmet poslovna informatika, ki obsega tudi uporabno računalništvo. Novost so tudi obvezne izbirne vsebine iz različnih dejavnosti, ki si jih učenci sami izberejo in jih je šola dolžna izvesti. Učencem se lahko priznajo določene dejavnosti, ki so jih že prej opravili izven šole, če te dejavnosti ustrezajo standardom predpisanih izbirnih vsebin. Posebno poglavje programa je praktično usposabljanje oziroma praktični pouk, kije opredeljen v 2. letniku 80 ur in v 3. letniku 700 ur (v 3. letniku praktično polovica šolskega leta). Ponovno se pojavlja zahteva trgovinske stroke po povečanju praktičnega usposabljanja oziroma po povrnitvi nekdanjega periodičnega pouka, ko je učenec pol šolskega leta v šoli, pol pa v trgovskem podjetju na delu, in učnih pogodb kot pogoja za vpis v program Trgovec. To so velika sistemska vprašanja, kijih je treba v bližnji prihodnosti kar naj-resneje proučiti z vsemi posledicami za sedanji triletni strokovni program, za organizacijo in mrežo šol ter stroko. Dosedanje izkušnje kažejo na to, da je bilo v preteklosti premalo praktičnega usposabljanja, zlasti kvalitetnega usposabljanja: program je to reševal z zmanjševanjem splošno izobraževalnih vsebin v korist praktičnemu delu; vendar do točke, ko ne more biti ogrožen splošno izobraževalni značaj, ki ga ima po svetu vsak šolski program; ponekod v podjetjih pa tudi niso mogli zagotoviti vedno vseh pogojev za izvajanje predpisanih vsebin praktičnega usposabljanja. V pogojih tržne ekonomije bi število učnih pogodb v trgovinski panogi zelo variiralo in bi morala biti organizacija trgovske šole zelo fleksibilna, da bi parirala temu variiranju. Materialni pogoji za izvedbo programa so zelo optimistično zastavljeni. Nekatere srednje šole za trgovinsko dejavnost niso dobro opremljene in jih je treba dvigniti vsaj na minimalno raven opremljenosti. Prostorske stiske so v tem trenutku verjetno nerešljive; so šole, ki se 30 let niso prostorsko širile, potrebe po trgovskih kadrih pa so se v tem času najmanj potrojile. Program Trgovec predvideva računalniško učilnico za 6 oddelkov, specialno učilnico za naravoslovje s spoznavanjem blaga, video opremo za prezentiranje nekaterih izobraževalnih vsebin, medioteko za učence in učitelje, programsko opremo za poslovno korespondenco in računovodstvo ter drugo. Zaenkrat uspešno teče akcija opremljanja šol z računalniki in računalniškimi seminarji za funkcionalno usposabljanje srednješolskih učiteljev. Marko Turu k. prof. Kranj Prizadeti so najnižji plačilni razredi Gorenjski glas, 3. decembra 1991 V vašem glasilu ste v torek. 3. decembra 1991, objavili članek o delovanju Pekovih sindikatov avtorja D. Dolenca. Med drugim ste navedli tudi. da je bilo predsednici sindikata Neodvisnosti odpovedano delovno razmerje. Ta trditev ni resnična, saj je takšna odpoved v nasprotju s 36. členom Zakona o delovnih razmerjih. Predsednici sindikata Neodvisnost je bil izdan sklep o začasnem presežku, zaradi začasne nemožnosti zagotovitve dela primernega njeni strokovni izobrazbi oz. delovnim zmožnostim. Tudi sklep o začasnem presežku delavki ni bil izdan zaradi sindikalne dejavnosti, saj kot sindikalni funkcionar uživa imuniteto, pač pa iz zgoraj navedenih razlogov. Prosimo vas, da v prihodnji številki vašega časopisa objavite korekcijo dela navedenega članka. Lep pozdrav! Tržič, 6. decembra 1991 Pomočnik gen. direktorja za kadr., pravne in sploš. zadeve Tomislav Zupan, dipl. pravnik Pojasnilo V 96. številki Gorenjskega glasa je bilo objavljeno pismo tajnice Družbenopolitičnega zbora Nade Bogataj Kržan, ki mi pri poročanju z 10. seje DPZ Skupščine občine Kranj z dne 27. novembra očita netočnost zaradi predčasne zapustitve seje. Pojasnim naj, da sem sejo zapustil, ko je postala nesklepčna, saj postanejo pogovori v tem primeru povsem neuradni. Da je bila moja trditev "o pomanjkanju volje (ali argumentov), da se ovržejo javno izrečene obtožbe o manipulacijah pri gradnji kranjske radijske postaje" točna, pa potrjuje dejstvo, da odgovor SDK o tem problemu ni bil označen z "za interno uporabo", pač pa le priloge tega odgovora. Pojasnilo predsednika Vitomira Grosa na seji brez sklepčnosti torej ni bilo korektno. Štefan Žargi, novinar Gorenjskega glasa Peter Čolnar 45 DREVESA V GOZDU Istega dne, ko so partizani zasedli kraj, je Lojze ravno prišel hrvaški Rdeči križ. Seveda ustaši niso hoteli uradno ničesar Povedati. V pisarni so bili Katičic, Kochova in še nekateri. Kochova je rekla: »Čolnar, prosim, pokličite Jastrebarsko...« Ni vedel, za kaj gre in je prosil na pošti, naj ga zvežejo. Dobil je nenavaden odgovor: »Jastrebarsko? Ni Jastrebarskega!« »Saj sem vedela,« je vzkliknila Kochova, ki se je hotela na način prepričati, kako je z Jastrebarskim oziroma partizani. Partizan Lojze je še vedno sam redno hodil na železniško postajo. Ta-*o je prišel nekoč septembra 1942, ravno ko so pripeljali transport ranjenih Nemcev, ustašev in domobrancev iz Bosanske Kostajnice, kjer so bili boji. Zanimivo je bilo, da so Nemce takoj odpeljali z odličnim avtomobilom, ustaše za njimi s slabšim, domobrance pa z nekakšno ^koreto«. Habazinova je povedala, da je v vagonu neki težki ranjenec * partizan. Domobranci so ga pripeljali iz Bosanske Kostajnice. Hkrati so pripeljali tudi hrano za svojce, ki je v Zagrebu ni bilo mogoče dobiti. Z avtomobilom Rdečega križa so pričeli razvažati po Zagrebu hrano in pustiti ranjenca v vagonu. Z Bakijevo sta šla v vagon in zagledala hudo ranjenega partizana. Z roko je nekako mehanično vlekel po sebi in sploh ni bil sposoben za pogovor. Ob njem sta bila privezana na težka železna nosila mlad fant in dekle. Medtem se je vrnil avtomobil in nosila z ranjencem so hoteli odpeljati v bolnišnico. Komandant kolodvora je zahteval, da mora iti z avtomobilom straža, to je vojak s puško. Temu se je Habazinova najodločneje uprla: »Nihče s puško ne bo šel v avto Rdečega križa!« Pričela sta se prepirati. Lojze je dobro poznal Habazinovo, in je vedel, da ne bo popustila. Res ni. Enostavno je legla na tla pred avtomobil, da je moral komandant odnehati. »Jaz jamčim, da bo prišel v domobransko bolnišnico,« je zaključila Habazinova nevsakdanji prizor. Lojze je šel pogledat fanta in dekle, na katera so kar pozabili. »Od kod sta?« »Iz Osijeka.« »Imata denar?« »Ne.« »Počakajta tukaj. Grem kupit vozovnice za Osijek...« Sicer sta ga zelo nezaupljivo gledala, vendar sta ga počaka- 13. Odpeljal ju je stran do osiješkega vlaka. Bila sta lažje poškodovana in sta šla počasi za njim proti vlaku. Spravil ju je na vlak in tako sta se odpeljala. Nihče ju ni pogrešal. Čez nekaj dni je Bakijeva povedala, da je ranjenec v bolnišnici umrl. m. ZAPORI Aretacija Januarja 1943 je šel Lojze po opravkih v Ljubljano. 4. januarja zjutraj se je nameraval vrniti v Zagreb. Pri brivcu na postaji sta ga ustavila dva karabinjerja in ga odpeljala na kolodvorsko milico. Mlad oficir mu je povedal, da ima nalog, da ga zadrži in da mora počakati na šefa. Sef je prišel precej pozno, tako da je vlak proti Zagrebu že odpeljal. Spraševal je, kaj je počel štiri dni v Ljubljani. Pregledal je oba moja kovčka in v enem našel perilo, v manjšem pa mandarine. Lojze je imel tudi 10 pisem, ki jih je nesel kot navadno v Zagreb. Odpeljali so ga v »belgijsko pisarno«. Nihče ni povedal zakaj. Zaprli so ga v celico številka 2 v drugem nadstropju... Jesti 4 so dali enkrat dnevno in to veliko porcijo, ki naj bi zadoščala za ves dan: riž ali pa makarone. Na stranišče je bilo treba po komandi dvakrat dnevno. V celici je bil sam. Stekla je imela razbita, tako da je bilo izredno hladno. Dva do tri dni ni smel iz celice. Nekako četrti dan je lahko odšel na sprehod z jetniki iz drugih celic na hodnik. Tako je srečal znance, kot so bili Ciril in Stane Vidmar in univerzitetni profesor dr. Kidrič, oče Borisa Kidriča. Ciril Vidmar se mu je pridružil. Povedal je, da so jih pripeljali v Ljubljano na zaslišanje iz internacije v Italiji. 14. STRAN ŠPORT UREJA: VILMA STANOVNIK Torek, 17. decembra 1991 Gorenjske ekipe tudi v 6. kolu hokejskega prvenstva odlično Prodor mlade jeseniške ekipe Kranj, 14. decembra - Že v petek zvečer so bile odigrane tekme državnega prvenstva v hokeju na ledu. Le tekma v Kranju, med domačim Triglavom in najboljšo slovensko hokejsko ekipo Acroni Jesenicami, je bila v soboto zvečer. Že danes, v torek, je na sporedu sedmo kolo. Še največje presenečenje šestega kola je visoka zmaga mlade jeseniške vrste, ki je doma ugnala Cinkarno s kar 8:2 (4:1, 3:1, 1:0). Jeseničani so bili boljši vso igro in tako zasluženo zmagali. . Gole za Jesenice so dali: S. Smolej in Jan po dva, S. Pretnar, Vuk-čevič, Kunčič in Sodja pa po enega. Ekipa Bleda Promolinee je tokrat gostovala pri mladi ekipi Olimpije in zmagala brez dobljenega gola. Rezultat je bil 09 (0:2. 0:4. 0:3). Gole za Bled Promolineo so dosegli: Anfjorov štiri. Rožkov dva, J. Vnuk, Vidmar in Oven pa po enega. V Kranju se je ekipa Triglava dobro upirala mnogo izku-šenejšim gostom Acroni Jesenice, vendar pa so le-ti zasluženo slavili z rezultatom 4:14 (1:5, 2:3, 1:6). Gole za Triglav so dali Krutov, Vojvoda, Novak in Kozomara, za Acroni Jesenice pa Kopitar štiri, Varjanov tri, po enega pa Varnavski, Mlinarec, Crnovič, Razinger in Borisov. Obračun med ekipo Slavije Beton Co. in Olimpijo Hertzom pa se je v Zalogu končal z rezultatom 0:34. Po šestih kolih še naprej vodi ekipa Acroni Jesenic z dvanajstimi točkami, druga je Olimpija Hertz z desetimi točkami, sledijo pa tri gorenjske ekipe: Bled Promolinea z osmimi točkami, ter Jesenice in Triglav s po šestimi točkami. Na dnu lestvice državnega prvenstva so: Cinkarna Celje s štirimi točkami, Olimpija z dvema točkama in Slavija Beton brez točke. Danes je na sporedu sedmo kolo. V dvorani Podmežaklja se bosta ob 18. uri pomerili jeseniški ekipi Acroni Jesenice in Jesenice. Prednost je prav gotovo na strani izkušenejše ekipe Acroni, vendar Gorenjski obračun na kranjskem ledu je sicer dobila izkušena ekipa Acroni Jesenic, dobro igro pa so pokazali tudi Triglavani. Foto: Anka Škofic pa se jim bo mlajše moštvo, sodeč po zadnjih srečanjih, gotovo dobro upiralo. Olimpija Hertz je favorit na tekmi v Ljubljani, kamor odhajajo Triglavani, Bled Promolinea pa ne bi smel imeti težjega dela doma na srečanju s Slavijo Beton. Tekma v športni dvorani na Bledu bo danes ob 19. uri. V Celju se bosta pomerili Cinkarna in Olimpija. • V. Stanovnik Akcija »Prijatelj Ratitovca« Železniki, decembra - Zaključuje se prvo leto akcije »Prijatelj Ratitovca«. Planinsko društvo Železniki je sledilo željam mnogih planincev, ki so vzljubili Ratitovec in zato večkrat pridejo na njegov vrh. Čeprav smo začenjali z negotovostjo in bojaznijo, da planinci mogoče akcije ne bodo sprejeli tako, kot smo si jo v društvu zamislili, se je izkazalo, da je bila naša skrb zaman. To dokazuje tako veliko število udeležencev, kakor tudi veliko število opravljenih vzponov. Kljub svojemu tekmovalnemu značaju namen akcije »Prijatelj Ratitovca« ni le tekmovanje za čim boljši rezultat, temveč bo cilj v popolnosti dosežen, ko bodo udeleženci svoje pohode izrabili tudi za spoznavanje med seboj, spoznavanje narave in Ratitovca v različnih letnih časih in v različnem vremenu, ter za lastno sprostitev. Akcija se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Za vse, ki te akcije še ne poznajo, še enkrat ponavljamo pravila: 1. V akciji lahko sodeluje vsak član PZS, ki to želi. 2. Cilj akcije »Prijatelj Ratitovca« je ponuditi primerno obliko rekreacije čim širšemu krogu ljudi. Akcija ima tekmovalni značaj in sicer na tek način, da planinci dosežejo v enem letu čim več vzponov na Ratitovec. 3. Kot potrdilo vzpona se šteje lastnoročni vpis in podpis udeleženca v posebno knjigo. Knjiga se v zimskem času hrani v zimski sobi v Mali koči, poleti pa v veliko koči. 4. V istem dnevu ima lahko vsak udeleženec le en vpis. Vpise pregleduje posebna komisija občasno med letom in redno ob koncu leta. 5. Vsak nepravilen vpis v knjigo (nepravilen datum ipd.) se kaznuje z diskvalifikacijo tekmovalca za tekoče leto. Vpisi, ki ne bodo lastoročni, se ne bodo upoštevali. 6. Vsak, ki se želi akcije udeležiti, mora ob prvem vpisu napisati v knjigo tudi svoj naslov in rojstne podatke. 7. Kot obračunsko leto se šteje koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra. 8. Rezultati se vsako leto razglasijo na občnem zboru PD. Kot je objavljeno v pravilih, bodo rezultati objavljeni na občnem zboru PD, ki bo predvidoma v soboto. 15. februarja 1992. Na občnem zboru bodo najboljši prejeli priznanja, vsi tisti, ki so izpolnili pogoj desetih vpisov v tekočem letu, pa bodo prejeli spominski našitek. Celoten spisek bo objavljen v mali koči na Ratitovcu. kjer je shranjena tudi vpisna knjiga za akcijo. Do konca januarja bodo možne pisne pripombe glede vrstnega reda. števila vpisov posameznih udeležencev in podobnih primerov. Morebitne pisne pripombe ali predloge pošljite na PD Železniki s pripisom »Prijatelj Ratitovca«. In še kratek povzetek rezultatov akcije, ki pa seveda zaradi tega, ker ta še ni končana, niso dokončni, ampak le informativni: - v akciji sodeluje približno 80 planincev. - udeleženec, ki trenutno vodi, se je letos povzpel na vrh že več kot 100-krat, skupno število vpisov pa je več kot 1200. kar pomeni, da je prišel vsak na vrh povprečno 15-krat. - največ vpisov je seveda poleti in sicer julija, najmanj pa presenetljivo ali tudi ne - maja. - precej širok je tudi razpon starosti udeležencev. Najstarejši udeleženec, ki redno sodeluje, je star 57 let. najmlajši pa 10 let. Končni podatki bodo objavljeni v začetku januarja na prej opisanih mestih. Vse pa vabimo, da se akciji priključijo, lahko tudi kadarkoli med letom. Rado Goljevšček V petek zvečer smo slovesno razglasili najboljše športnike Gorenjske w Petek, Bokalova in nogometaši Živil Nakla V polni dvorani zadružnega doma na Primskovem so člani domačega nogometnega kluba pripravili zaključno prireditev Izbor 91, ki je minuli mesec potekala na naši športni strani in na vseh gorenjskih lokalnih radijskih postajah - Najbučnejši aplavz je na prireditvi požel simpatični Franci Petek. Kranj, 13. decembra - Vrsta ljubiteljev športa z Gorenjskega, predvsem pa iz Kranja, se je v petek zvečer zbrala na zaključni prireditvi Izbor 91, na kateri smo podelili priznanja najboljšim športnikom Gorenjske. Po izboru bralcev Gorenjskega glasa, Radia Kranj, Radia Triglav, Radia Tržič in Radia Žiri so priznanja za uspehe v minulem letu dobili: Franci Petek, Nataša Bokal in nogometaši Živil Nakla. Prisrčna prireditev je ob pogovorih z znanimi sedanjimi in nekdanjimi športniki in športnimi funkcionarji hitro minila, program pa je popestril ansambel Kalifornija in priljubljena Gorenjka Helena Blagne. Čeprav na prireditvi ni bilo nobenega vabljenih kranjskih vodilnih mož, so prišli mnogi športniki, obiskovalci pa so navdušeno pozdravili tudi generalnega sekretarja Smučarske zveze Slovenije Janeza Bukovnika in direktorja naših nordijskih reprezentanc Lojzeta Gorjanca, ki sta povedala marsikaj zanimivega o pričakovanjih naših smučarjev v olimpijski sezoni. Od povabljenih športnikov pa je manjkala samo Nataša Bokal, ki so jo zadržali treningi, vendar pa je v četrtek zvečer ob telefonskem opravičilu povedala: "Priznanja sem vesela, žal pa na prireditev ne morem priti, saj odhajam na treninge in tekme v Nemčijo. Seveda pa nisem zadovoljna z začetkom letošnje sezone, ki ne poteka po pričakovanjih. Vendar pa upam, da se bo s treningi forma po novem letu dvignila, in da se bomo vendarle veselili novih uspehov. Načrti za olimpijsko medaljo ostajajo nespremenjeni." Prvi. ki je prejel pokal, pa je bil v petek direktor Živil Kranj Branko Remic. Komisija znanih športnikov, športnih funkcionarjev in novinarjev se je namreč odločila, da so Živila športni sponzor letošnjega leta. Drugo Med tistimi, ki ste glasovali za izbor najboljših športnikov Gorenjske, smo izžrebali pet nagrad. Tekaške smuči Elan prejmeta: Špela Skubic, Podlubnik 123. 64220 Škofja Loka in Jernej Ko-renčan, Seljakovo naselje 17, Kranj. Planinske čevlje Ratitovec prejme: Mojca Smolej, Kovor 43, 64290 Tržič. Pajkovke (po izbiri) šiviljstva Čarman iz Svetega Duha bo lahko izbrala Cvetka Prevodnik, Temniška 36, 64202 Naklo. Nagrado Gorenjskega glasa pa prejme Tilka Perhavec, Golniška 41, Kranj. Nagrajenci bodo obvestila o dvigu nagrad prejeli po pošti. Vedno nasmejani Franci Petek je v pogovoru z Jankom Rabi-Čem nasmejal tudi obiskovalec v dvorani na Primskovem. Generalni pokrovitelj prireditve Izbor 91 so bila Živila, drugi pokrovitelji pa so bili še: Alpetour - Potovalna agencija, Lokateks - Gorenjska predilnica. Zebra - trgovina na debelo, Tinex, gradbeni materiali. Marmor Ho-tavlje. Mlekarna Kranj, Slovenska hranilnica in posojilnica. Creina, kmetijska mehanizacija, U sistem - Bojan Udovič, Jeans Klub Petrič. Sava Trade Kranj, Gorenjska banka Kranj in Adriatic zavarovalna družba. Pokal za najboljšo športnico Gorenjske je v imenu Nataše Bokal prevzel generalni sekretar Smučarske zveze Slovenija Janez Bukov-nik. Podelila mu ga je odgovorna urednica Gorenjskega glasa Leo* poldina Bogataj. mesto med športnimi sponzorji Gorenjske je v glasovanju zasedel kranjski Merkur, tretje pa Železarna Jesenice. Komisija pa se je enoglasno odločila tudi za letošnji športni podvig. Naslov "Športni podvig leta 1991 za Gorenjsko" je prejel Andrej Štrem-felj, ki je skupaj s Kamničanom Kapetan Živil Nakla Boris Križaj in predsednik NK Živila -Naklo Janez Zupan sta ponosno občudovala pokal. Markom Prezljem preplezal prvenstveno smer na južni vrh himalajskega osemtisočaka Kang-čendzenga. Bralci Gorenjskega glasa in gorenjskih lokalnih radijskih postaj pa so se z glasovanjem odločili, da je najboljši športnik Gorenjske za letošnje leto svetovni prvak Franci Petek. Drugo mesto v Izboru 91 je zasedel Branko Mirt, tretje pa Tomo Česen. Med Športnicami je največ glasov zbrala Nataša Bokal, druga je tenisačica Barbara Mulej, tretja pa Usoda slovenskih letalcev Zapisani nebu Radovljica, 12. decembra - Redke so pri nas publikacije, ki bi predstavljale slovensko letalstvo, še redkejši pa so avtorji - letalci, ki bi takšna dela napisali. Eden redkih je Radovljičan Janez Žerovc s svojim prvencem "Zapisani nebu". Knjigo je izdala Di-dakta iz Radovljice, prvič pa so jo prav tako predstavili v knjigarni Državne založbe v Radovljici. Janez Žerovc je podatke o letalcih začel zbirati že pred desetimi leti. Na povabilo Edija Šelhausa je pred leti pomagal ustvariti knjigo pričevanj o ponesrečenih zavezniških letalcih na slovenskem nebu z naslovom "Zbogom Libertv Bell". Ob zbiranju gradiva za Šelhausovo knjigo pa se je usoda slovenskih letalcev kar sama ponujala. Po petih letih prizadevnega iskanja podatkov, potem ko je podolgem in počez prekrižaril celotno ozemlje nekdanje Jugoslavije, je nastala knjiga "Zapisani nebu". V njej je več kot 120 fotografij, ki so tokrat objavljene prvič, nekaj izredno dragocenih dokumentov, ki so jih lastniki le stežka dali iz rok. Kronološki pregled v knjigi je strnjen v posamezne zgodbe, kjer se pokaže tudi nedvomna pisateljska žilica Janeza Zerovca. Ker so bili slovenski piloti zlasti po drugi svetovni vojni nekako potisnjeni v ozadnje, bodisi zato, ker so bili to pred vojno piloti kraljevine ali zato, ker so se bojevali pod zavezniškimi silami, si je Janez Žerovc prizadeval, kot je sam povedal na predstavitivi svoje knjige, da bi bralci spoznali njihovo pravo vrednost in da bi bili lahko ponosni nanje. • M. P. Janez Kikel in Andrej Štremfelj sta se pogovarjala o alpinizmu. mlada radovljiška plavalka Alen- prvenstvu. Na drugo mesto so se ka Kejžar. Med športnimi ekipa- uvrstili hokejisti Acroni Jesenic, mi imajo na Gorenjskem največ tretji po številu glasov pa so pa- priv ržencev nogometaši Živil - dalci ALC Lesce. • V. Stanovnik, Nakla, ki Gorenjsko odlično za- foto: G. Šinik stopajo v slovenskem državnem Vaterpolo Triglav prvak pokala Alpe Adria Celje, 15. decembra - Konec tedna je bil zimski bazen Golovec v Celju gostitelj finalnega turirja v vaterpolu za pokal Alpe Adria-V finalu so nastopile ekipe Triglava, Kopra, Edere in Vicenze, za organizacijo pa je poskrbel VK Neptun. V prvem polfinalu je Triglav premagal Koper 19:9, v drugem pa Edera (Trst) Vincenzo 13:11. V tekmi za tretje mesto je Koper premagal Vicenzo z rezultatom 9:5, v tekmi za prvo mesto pa je bil Triglav boljši od Edere in zmagal 19:10. Za najboljšega igralca je bil razglašen Božidar Blažan iz Edere, najboljši vratar je bil Matjaž Homovec iz Triglava, najboljši strelec pa je bil prav tako Triglavan Krištof Štromajer. Predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Marko Troppan je predal pokal kapetanu Triglava za osvojeno prvo mesto. • (vs) LIGAŠKI IZIDI 1. slovenska košarkarska liga - moški Kranj - Triglav : Kronos Slovan 92:74 (45:44) 1. slovenska košarkarska liga - ženske Škofja Loka - Odeja Marmor : Jezica ml. 75:70 (35:27) Kranj Kranj : Apis 80:82 (71:71, 42:42) Uspeh Joška Kavalarja Superliga ženske Bled - Bled : Nova Gorica 3:0 (6, 6, 3) v- ROKOMET Slovenska rokometna liga - moški Izola - Izola : Šešir 18:19 (8:7). Kranj, decembra - V Thunder Bayju je bila konec tedna druga tekma za svetovni pokal med tekači na smučeh. Na 30 kilometrov je zmagal Dahlie, odlično pa se je izkazal tudi naš najboljši tekač na smučeh iz Planice, Joško Kavalar. Za zmagovalcem je zaostal le nekaj več kot minuto in 38 sekund in bil enaindvajseti. Kerštajn je bil šestinšestdeseti, Klofutar pa dvainsedemdeseti. • (vs) H- KEGLJANJE AS liga - ženske Kranj - Triglav : Adria 2484:2453 1. liga - moški Kranj - Triglav : Ljubljana SCT 5220: 5123 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Snovvboard je vse bolj popularen tudi v Sloveniji Letos otvoritvena tekma na Pokljuki Snowboardanje, šport, ki se nezadržno razvija tudi pri nas, je vož-nJa z desko po snegu. To so elegantni zavoji v celcu, hitri zavoji Ded grbinami, spektakularni skoki čez zamete, hitra vožnja po zasneženih strminah... To je šport izjemne individualnosti, neomejene domišljije, eleganten, spektakularen. Lahko rečemo, ne samo šport, *ttpak nova življenjska filozofija velike večine njegovih mladih privržencev. To je fenomen drsanja, neomejene moči, mik po hitrosti, skratka doživetja, ki so človeka, posebno mladega od nekdaj prevzemala. Snowboardanje je estetska zimska športna varianta, ki združuje elemente deskanja na valovih (surfanja) in rolkanja v half-pipeu. vi razmah pri nas pa je po treh t.i. zelenih zimah doživel sezono 90/91. V tej sezoni so bila organizirana prva tekmovanja. In sicer zdaj že legendarni Bled Open na Straži, kot prva tekma te vrste pri nas. Kasneje pa so sledile še Kranjska Gora s tekmo v slalomu in veleslalomu, Sorica, Krvavec in Rogla. To so bili prvi začetki organiziranega tekmovanja in nenazad-nja tudi povezovanja mladih snovvboarderjev in čeprav je bila marsikatera tekma povezana z vrsto organizacijskih težav, imajo veliko zaslug za popularizacijo tega športa pri nas. Nova tehnika »alpskega smučanja«, ki je spremenila smučišča v poligone mladosti, radoživosti in barvitosti je v Evropo prišla iz Amerike. Prvi resni začetki segajo v sredino sedemdesetih let. Takrat je eden izmed danes najbolj znanih snovvboarderjev Jake Bur-ton razvil prvi snovvboard, na katerega je pritrdil pomične gumijaste jermene in gumijasto Podlogo in tako omogočil trdno povezavo med desko in čevlji- Od takrat naprej je šel razvoj nezadržno naprej. V začetku osemdesetih let se nova športna zvrst pojavi tudi v Evropi, kjer se hitro razširi po alpskih deželah. Leta 1988 je 0 . , A . . AZ .v Je ustanovljen svetovni pokai. Spet rekord Alenke Kejzar Pojavijo se prve specializirane Kranj ,5 decembra . Mlada radovljiška plavalka Alenka Kejžar revije in tudi zanimanje za no- se . ponovno 0(1lično izkazala in dosegla nov rekord na 200 mejo športno zvrst je vse večje. troy prsnQ z rezultatom 2:42,43. Ta imeniten uspeh je dosegla na 18. mednarodnem plavalnem mitingu v češkoslovaškem centru Zlin, ki se ga je udeležilo več kot 180 plavalcev iz 28 klubov. • V letošnjem, sedaj že iztekajočem se letu so bili ustanovljeni prvi snovvboard klubi. Kljub temu da se večina »starih mačkov« med seboj pozna in se okoli njih zbirajo mladi privrženci, se je pokazala potreba po organizaciji, kajti razmah discipline in število novih klubov so presegla amatersko delo. Zato je bila tudi ustanovljena Snovvboard Zveza Slovenije, ki bo delovala v sklopu Smučarske zveze Slovenije. Navezani pa so bili tudi že prvi stiki z Mednarodno Snovvboard Zvezo - ISA. Za začetek letošnje sezone bo vsekakor zelo pomembna otvoritvena tekma na Pokljuki 21. decembra 1991 B. I. S. Surf & Snovvboard klub Bled v sodelovanju z podjetjem JAMM d. o. o., na ta dan organizira tekmo v paralelnem slalomu. Atraktivno tekmovanje, kjer je vsaka vožnja zase tekma v malem, bo potekalo na smučišču pri Šport hotelu na Pokljuki. Danes je snovvboard na najboljši poti, da postane najbolj Popularna športna zvrst za mlade in mlade po srcu. Za razvoj snovvboardanja pri nas, pa je pomemben smučarski sejem ski expo '83, kjer so nam prvič predstavili to disciplino. Mladi entuzijasti so na doma narejenih deskah, začelo s popularizacijo te nove športne zvrsti. Vsako leto ima snow-boardanje več privržencev, pra- Dve zmagi Žige Ruparja v Avstriji Škofja Loka, decembra - 2iga kupar, najboljši teniški igralec teniškega kluba Poden iz Škofje Loke. se je skupaj z vrstniki iz slovenske reprezentance udeležil dveh mednarodnih turnirjev v Avstriji. Na obeh pa je mladi Skofjeločan pokazal največ in zasluženo osvojil prvo mesto. Na McDonalds Open je slavil v konkurenci mladih teniških 'gralcev iz šestih držav. V polfi-IJalu je Rupar premagal Madžara Sinkalovitca 6 : 3 in 7 : 5. V fina-'u pa je potem še lažje odpravil domačina Linderja 6 : 1 in 6 : 2. Med našimi seje med 16 najboljših uvrstil tudi Gregor Mulej iz Domžal. Na drugem turnirju, mednarodnem prvenstvu Avstrije, pa je °i'o slovensko zastopstvo še Uspešnejše. Tako so se v polfina-'u med štirinajstletniki znašli kar !r'je slovenski mušketirji. Rupar Je v slovenskem obračunu prelagal Gregorca (TK Soča), Mu-leJ pa je odpravil še zadnjega domačina Scheicherja 6 : 4 in 6 : 4. £'ga Rupar. ki je treni (vs) Slovenska super rokometna liga Preddvorčane skozi prvenstvo pestile poškodbe Kranj - Končan je jesenski del tekmovanja v slovenski super rokometni ligi. Oddahnili se niso le rokometaši, trenerji in vodstva, pač pa tudi na Rokometni zvezi Slovenije v Ljubljani. Glede kakovosti slovenskega rokometa v tem obdobju lahko trdimo, da se dviguje. Takšno je mnenje rokometnih strokovnjakov v Sloveniji, kot tudi gledalcev, ki jih je bilo na tribunah iz kola v kolo vse več, še posebej pa na pomembnejših srečanjih ali derbijih. Rokometaši Celja - Pivovarne Laško so najboljša ekipa jesenskega dela prvenstva, ki je v enajstih kolih oddala točko le proti ekipi Omnikum Rudarja iz Trbovelj, ki tvori skupaj s Ko-linsko Slovanom, Velenjem, Jadranom in Novo opremo iz Slovenj Gradca drugo kakovostno skupino, ostalih šest ekip pa je precej izenačenih, v najslabšem položaju za obstanek v ligi pa so tri ekipe Ajdovščina, Inles-Riko Ribnica in RK Preddvor. Slabe ekipe v tej ligi ni. Lahko pa tudi rečemo, da je jesenski del prvenstva že poleg znanih rokometašev uveljavil celo vrsto mladih igralcev, ki bodo v prihodnjih sezonah zagotovo še dvignili kakovost našega rokometa, poleg tega pa se bo uveljavil tudi mladi rod trenerjev. jpar, ki je trenutno med 10 v Evropi, pa je v finalu Sladko opravil še z Domžalča-"orn 6 : 0 in 6 : 4. . V konkurenci fantov do 12 let j!! lep uspeh dosegel Martinjak yK Soča) z uvrstitvijo v finale. 'u pa je bil boljši Italijan Doren. *' je zmagal 2 : 1. v nizih 1 : 6. 6 V petek, 20. decembra, bo ustanovni občni zbor Rokometnega kluba Preddvor. Ta ima letos ekipo, ki nastopa v slovenski super rokometni ligi. Ustanovni občni zbor bo v dvorani kulturnega doma v Preddvoru ob 19. uri. Rezultati preddvorskih rokometašev niso rezultat naključja, ampak načrtnega, dolgotrajnega sistematičnega dela, kjer imata največ zaslug pedagoga športne vzgoje Cuderman in Crijevič. Sedaj pa njihovo delo naprej razvijata Slavko Cuderman in Štefan Kožar. Na ustanovnem občnem zboru bodo izvolili novo vodstvo, stro-kovne-tehnične komisije, predstavili pa bodo usmeritev kluba za obdobje 1992/96 in finančni plan ter potrdili ustanovni akt -pravila - Rokometnega kluba Preddvor. TOP " ^ in 6 : 2. Uspeh našega zastopava pa je dopolnila še Katja Ko-y.ač (TK Soča) z uvrstitvijo v pol-'inale. Dare Rupar Gorenjskem Kranj, decembra - V dvorani JVD Partizan Stražišče je NTK Merkur organiziral gorenjsko pr-f*nstvo za mladince in mladinke y namiznem tenisu. Razveselila Je množična udeležba in velik [Japredek mlajših tekmovalcev. *'| ne prihajajo več samo iz Kranja in Jesenic, temveč tudi iz Križ. Škofje Loke in Mu rove. V 0r»eh konkurencah so gladko jfriagali igralci-ke Merkurja iz rvanja. Rezultati: mladinke: 1. ^Jerkur Kranj. 2. Jesenice. 3. jvjurova. 4. Križe: mladinci: 1. Merkur Kranj. 2. Škofja Loka. 3. ^'va Kranj. 4. Jesenice. M. J. Po tekmi bo tudi prvi uradni sestanek novoustanovljene Snowboard zveze Slovenije, kjer se bomo pogovorili o načinu delovanja, načrtih za naprej, sodelovanju z mednarodno snovvboard zvezo. Uskladili bomo program tekmovanj za letošnjo sezono in izvolili tekmovalno komisijo. Zato še posebej vabimo, da se sestanka udeležijo vsi predstavniki snovvboard klubov in tekmovalnih ekip. Tekmovalci bodo vozili paralelni slalom. V predtekmova-nju bodo lahko sodelovali vsi prijavljeni tekmovalci. 32. najhitrejših se bo uvrstilo v glavno tekmovanje. Tekmovalci se bodo v parih pomerili med seboj, hitrejši v paru se bo uvrstil v naslednje kolo. Najboljše čakajo bogate in lepe nagrade, ki so jih prispevali pokrovitelji tekme. Vsi, ki želite tekmovati, se lahko prijavite neposredno pred tekmo in sicer do 10.30. Startnina za tekmo ni visoka in znaša 200 SLT. Vendar pa ne bo pomembna samo tekma, kajti pričakujemo tudi vrsto sponzorjev, ki bodo predstavili svoje zimske programe. Svoj prihod je že napovedal proizvajalec snovvboard opreme Goltes, kolekcijo desk za letošnjo sezono pa bo predstavila trgovina Fun Sports. K sodelovanju pa smo povabili številna slovenska podjetja, ki so na kakršenkoli način povezana s Snovvboardanjem (ELAN, Kolinska, Alpina, Mura, Union, Tobačna). Prireditelji obljubljajo tudi zabaven program in nagradno igro za gledalce. Ob vsem naštetem, bi bila prava škoda zamuditi enkratno tekmovanje in priložnost izleta na pravljično zimsko Pokljuko. Dobimo se pri Šport hotelu! Janez Hudovernik Za edinega Gorenjskega predstavnika RK Preddvor lahko rečemo, da so na začetku načrtovali osem točk, osvojili pa so jih pet. Med vzroki za manjše osvojitev točk je treba omeniti številne poškodbe igralcev in delno neizkušnost. Preddvorčani so šele v zadnjem kolu nastopili v popolni postavi in tudi prikazali najboljšo igro v jesenskem delu prvenstva. Kljub več porazom je vzdušje v klubu še zelo dobro, igralci pa so dosledno upoštevali navodila trenerja Slavka Cudermana, tako da lahko pravo vrednost ekipe pričakujemo v nadaljevanju prvenstva, ki se bo začelo 8. februarja prihodnje leto. Ob tem pa si želijo čim manj poškodb in ureditev financiranja kluba v nadaljevanju prvenstva ter vračanje občinstva na tribune športne dvorane na Planini. Iz statističnih podatkov vidimo, da je bilo v 66 srečanjih do-NTK Merklir najboljši na seženih 3030 zadetkov od tega 402 iz sedemmetrovk. Najuspešnejša ekipa pri realiziranju sedemmetrovk je bila ekipa Omnikum Rudarja iz Trbovelj s 86,2 odstotka, Preddvorčani pa so bili uspešni le z 51,1 odstotka. Najboljši strelec prvenstva je bil igralec Drave Hrupič z 92 zadetki, pri Preddvorčanih pa je najuspešnejši Andrej Cuderman z 51 zadetki. Za zaključek še beseda, dve o sojenju. V glavnem je bilo kakovostno, zadnjih šest kol pa sodijo slovensko super rokometno ligo samo najboljši slovenski sodniški pari. J. Kuhar Tečaj za vaditelje smučanja Kranj, 16. decembra - Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj bo v sodelovanju s Fakulteto za šport organiziral tečaj za pridobitev naziva: vaditelj smučanja Slovenije. Pogoji za sprejem na tečaj so, da je tečajnik rojen leta 1974 ali prej, da obvlada tehnike smučanja in ima smisel za pedagoško delo. ZVUTS Kranj bo prijave za tečaj zbiral v četrtek, 19. decembra, od 16. do 17. ure v svojih prostorih na Stritarjevi 5/11 v Kranju in po telefonu 216-197. (vs) Na Pohorju se pripravljajo na dve veliki smučarski prireditvi Zlata lisica in mladinsko svetovno prvenstvo Kranj, decembra - Kot je na tiskovni konferenci v okviru letošnjega sejma SKI EXPO povedal Dušan Senčar, je delo organizacijskega odbora tekmovanja za 29. Zlato lisico letos težje kot navadno, saj mnogi še zamenjujejo Slovenijo in Slavonijo, ter enačijo razmere po vsej bivši Jugoslaviji. Zato so organizatorji, SK Branik iz Maribora, že pred časom poslali v svet, natančneje vsem športnim federacijam, informacijo, da tekmovanja v Sloveniji niso v ničemer ogrožena in da se normalno pripravljajo tudi na največjo smučarsko prireditev v letošnji sezoni v Sloveniji - mladinsko svetovno prvenstvo v vseh panogah alp-1 skega smučanja. To bo od 23. februarja do 1. marca, zanj pa so že sprejeti urniki posameznih tekni, organizacijski, gospodarski in tehnični odbori pa so v polnem zagonu. V Mariboru namreč ob tem tekmovanju pričakujejo med 500 in 600 udeležencev ter spremljevalcev. Podobno seveda velja tudi za tradicionalno organizacijo tekmovanja svetovnega pokala - 29. Zlato lisico, ki bo na smučiščih mariborskega Pohorja že 18. in 19. januarja prihodnje leto. Edino, kar lahko tekmovanje prepreči, je pomanjkanje snega, vendar pa so smučišča na Pohorju letos dobila tri dodatne snežne topove, tako da je sistem zasneževanja podaljšan do Habakuka. Na Pohorju pa je zgrajena tudi nova dvosedežnica Poštela. Pomembna novost letošnje sezone na štajerskem koncu pa je tudi dejstvo, da je občina Maribor dala SK Braniku v koncesijsko upravljanje Pohorsko vzpenjačo, vse žičnicice in smučarske terene na mariborskem in areškem Pohorju. Prav tako pa je bila konec oktobra ponovna otvoritev gondolske pohorske vzpenjače, ki so jo med vojno uničili izstrelki JA. • V. Stanovnik Brezplačno drsanje za mlade Kranj, 16. decembra - Poslovno prireditvenemu centru Gorenjski sejem Kranj je z velikimi prizadevanji ter s pomočjo programskega sveta in Zavarovalnice Triglav uspelo zagotoviti, da bo v času božičnih počitnic ob delavnikih in v dopoldanskem času na ledeni ploskvi brezplačno drsanje. To bo namenjeno predvsem mladim, ki bodo tako lahko aktivno izrabili prosti čas. Termini brezplačnega drsanja so ponedeljek, 23. decembra, torek, 24. decembra, petek, 27. decembra, ponedeljek, 30. decembra, torek, 31. decembra, četrtek, 2. januarja, in petek, 3. januarja, in sicer vsak dan od 10. do 11.30. Druga poteza, ki sojo uvedli na drsališču, je, da vsak obiskovalec za kupljeno vstopnico brezplačno dobi skodelico čaja. Ne le preventivna, temveč predvsem pozorno-stna poteza, je pri obiskovalcih naletela na izjemen odmev. Kot ob tem pravi direktor PPC Gorenjski sejem Franc Ekar, bi morala za množično rekreativno dejavnost, v tem primeru drsanje, tudi domača ZTKO nameniti kakšen tolar, saj je dosedaj bilo vse na ramenih Gorenjskega sejma, cene za uporabo drsališča (hokej, rekreacijsko drsanje...) pa pokrivajo le polovico dejanskih stroškov. • V. S. PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. V PREDPRAZNIČNIH DNEH IZJEMNO UGODNO LOKA KAVA mleta 1 kg LOKA KAVA pražena 1 kg LOKA KAVA expres 1 kg SADNO ŽGANJE Fructal 1 I Vino KOS Istra vino 1 I Čokolada NOVOLETNA 100 g SUHI VRAT b. k. 550,00 SLT 530,00 SLT 530,00 SLT 154,00 SLT 42,00 SLT 36,00 SLT 600,00 SLT UGODEN NAKUP JE PRI NAKUP : GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 17. decembra 1991 5J Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a Ugodni predbožični nakupi kmetijske mehanizacije v AGROMEHANIKI KRANJ, Hrastje 52 a in Maribor na Primorski 9 Za gotovinska plačila je Agromehanika znižala cene vsej kmetijski mehanizaciji, vključno s traktorji IMT in TV Bjelovar najmanj za 10 do 20 % Traktor IMT 549.898 DV 588.150,00 SLT Traktor IMT 539.262 s kabino in kompres 370.530,00 SLT Traktor TV 826 dvocilin. Zetor motor 317.000,00 SLT Traktor TV 818 Kosilnica bočna IMT zadnja Kosilnica rotacijska SRK 70 TV Kosilnica vrtna Panonija Obračalnik sena 22.50 Obračalnik sena 20.50 Obračalnik za TV 180 ObračalnikzaTV 160 Brana krožna TV za novi tip Dvoredni izkopalnik za krompir poljski Sejalnice za koruzo 4 redne pnevmatske Dognojevalci dvoredni IMT Freza 125 cm Panonija Freza 110 cm za TV Panonija Freza 150 cm IMT Freza 100 cm IMT . Plug enobrazdni TV novi tip Plug enobrazdni obrač. s.t. TV Plug enobrazdni TV si Plug dvobrazdni TV s.t. Plug dvobrazdni TV novi tip Plug enobrazdni 610.10 IMT Plug dvobrazdni 756.2 IMT Plug dvobrazdni 755.2 IMT 240.000,00 SLT 23.490,00 37.422,00 12.960,00 27.600,00 26.500,00 26.500,00 25.500,00 23.457,00 87.100,00 97.902,00 30.464,00 38.640,00 37.000,00 39.549,00 33.961,00 10.353,00 8.350,00 7.500,00 10.935,00 13.637,00 23.657,00 37.825,00 36.875,00 V NAŠEM POSLOVNEM CENTRU V HRASTJU (tel. 326-033, 324-035). Trgovina odprta vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. SREČNO 92 - SREČNO 92 - SREČNO 92 - SREČNO 92 BOŽIČNI IN NOVOLETNI NAKUPI . od 21. do 31. decembra 1991 VSAK NAKUP 10 % CENEJE! SREČNO - &u - SREČNO - OiJb^ - SREČNO v vseh naših trgovinah v Kranju, Kamniku, Škofji Loki in na Bledu! kovinOtehna blagovnica FUŽINAR Jesenice tel.81-496 Barvni TV Gorenje daljinsko upravljanje ekran 56 cm SLT 28.865.- SLT ob gotovinskem plačilu PONUDBA VELJA DO 21.12.1991 Nemogoče je mogoče Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure! 64228 Železniki, tel.: 064/66-155, fax: 66-154,66-380 Odprto vsak dan od 8. do /9. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure center alples Poleg celotnega asortimana iz Alplesove proizvodnje z brezplačno montažo in prevozom do 60 km vam je na voljo tudi pohištvo vseh drugih priznanih proizvajalcev ter nasvet arhitekta. Poleg pohištva in stanovanjske opreme, bele tehnike, keramike, vrtnih garnitur nudimo vse od akustike, video tehnike, električnega orodja in pripomočkov do kristala, okrasnih predmetov, daril in umetnin. Decembra še posebej ugodni popusti za plačilo z gotovino. Posebna akcijska ponudba božičnih in novoletnih daril. Prepričajte se sami! 64228 Železniki, tel: 064/66-155, fax: 66-154.66-380 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure a □ ipo center KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Med "sprehodi" iz zapora dejaven po Avstriji in Nemčiji Darko Skoda priznal še štiri rope Kranj, 16. decembra - 29-letni Darko Škoda je bil zaradi številnih ropov obsojen na enotno kazen 15 let zapora. Trenutno je v kazensko popravnem domu Dob. Tam je pred kratkim tudi priznal, da je zagrešil še štiri rope oziroma vlome na območju Avstrije in Nemčije, kar tri od njih v času, ko je bil na begu iz zapora. Podatke o njegovih doslej neznanih "podvigih" so zbrali kranjski kriminalisti in Kriminalisti republiškega notranjega ministrstva ob preverjanju z avstrijskimi kolegi iz Celovca. Darko Škoda je 12. novembra 1988 v Beljaku iz podzemne garaže ukradel osebni avto 8olf. Z njim se je odpeljal v "aj Hart blizu Beljaka in oro-Pal banko. Uslužbencu je zamaskiran grozil s pištolo in ga nekajkrat udaril ter nato vzel več kot 600.000 šilingov. Drugi rop je opravil v Aach-nu v Nemčiji 28. decembra 1989. Skupaj z obsojencem E. V., ki je bil tudi na begu, je prišel v banko. S pištolo sta prisilila uslužbenke, da so jima izročile 70.000 mark, nakar sta zunaj ukradla avto in se odpeljala. "Zanimiv" je bil tudi rop v trgovini Adolfa Šparovca v kraju Strau pri Borovljah 3. decembra 1985. Tudi tedaj je Darko Skoda sodeloval s prijateljem B. K. (ta je trenutno v priporu zaradi prekupčevanja z mamili). Zvečer sta potrkala na vrata trgovine, ki je bila že zaprta, in lastniku dejala, da bi rada menjala denar. Ko je odprl, sta njega in njegovo hčer poškropila s solzilcem iz spre-ja, povrh vsega pa sta Šparovca še krepko pretepla in ga hudo ranila. Iz trgovine sta ukradla 20.000 šilingov in nekaj dinarjev. Četrto dejanje, ki ga je priznal zapornik Darko Skoda, se je zgodilo novembra 1985 v trgovini Coopmarkt v Borovljah. Darko Škoda in B. K. sta vlo- mila vanjo in odnesla več vi-deorekorderjev, kasetnih rekorderjev, usnjenih suknjičev, krzneni plašč in druga oblačila, vse skupaj vredno prek 600.000 šilingov. Samo v tem primeru Darko Škoda ni bil na begu. Kriminalisti UNZ Kranj bodo v zvezi s temi dejanji podali nove kazenske ovadbe proti vsem trem storilcem. • H. Je-lovčan TRGOVINA Razpisani obravnavi proti posiljevalcu in ugrabitelju Mladoletnico posilil, pri drugi mu je spodletelo Radovljica, 16. decembra - Na radovljiškem temeljnem sodišču bodo 8. januarja sodili T. V., ki je obtožen posilstva in poskusa posilstva, za to sredo pa je razpisana obravnava proti A. P., obtoženemu kaznivih dejanj ugrabitve, velike tatvine in poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. 39-letnega T. V. iz Radovljice, ki je v priporu od 13. oktobra letos, bremenita dve obtožnici. Prva pravi, daje 12. oktobra okrog 21.30 v bližini gostišča Teksas v Lescah posilil 15-letno dekle. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen od enega do deset let zapora, pri •zreku višine kazni pa se med drugim upošteva tudi starost žrtve. Pogojne kazni za posilstvo ni. Mlajša mladoletnica je s prijateljico prisedla v avto T. y. Voznik je prijateljico odložil, žrtev pa peljal naprej in jo, čeprav se je otepala, posilil. T- V. je tudi obtožen, da je Poskusil posiliti D. K. Potem ko jo je v Radovljici povabil v avto, češ da se mora z njo nekaj pogovoriti, jo je proti njeni volji odpeljal do Mojstrane in ustavil na travniku blizu Save. Ženska se mu je tako upirala, da mu posilstvo ni uspelo. Obtoženi T. V. je bil že večkrat kaznovan za različna dejanja, zaradi spolnega napada dvakrat pravnomočno, medtem ko tretja sodba z ljubljanskega sodišča še ni pravnomočna. T. V. je sicer poročen in oče treh otrok. Dokaj zahtevna pa bo po pričakovanju sodišča tudi obravnava proti 23-letnemu A. P. z Jesenic, ki je v priporu od 30. septembra. Tistega dne je okrog 1. ure v radovljiški vojašnici TO naperil avtomatsko puško kalašnikov v I. R. in M. H. ter od njiju zahteval, da ga odpeljeta v Zagreb, kjer se bo priključil Narodni gardi. Moška je z grožnjami, da ju bo ubil, prisilil, da sta ga res odpeljala z avtom. Med vožnjo je imel v vsakega uperjeno po eno puško kalašnikov, da se ne šali, je "dokazal" blizu viadukta Peračica, kjer je skozi okno izstrelil pet ali šest nabojev. Puški je pred tem vzel v spalnici vojašnice TO v Radovljici, razen tega pa še dva okvira za naboje in najmanj 53 nabojev. Okrog 2. ure je A. P. v Medvodah na Petrolovi bencinski črpalki ukradel tri čokolade. Tu ga je opazil policist I. A., ki je bil pozoren na orožje. Zahteval je, naj počaka, da bo preveril, ali res prihaja z vojaških vaj. A. P. seveda ni počakal, ampak sedel nazaj v avto in prisilil I. R., da je peljal naprej proti Ljubljani. Ker jih je policist zasledoval, je A. P. ukazal skreniti v Škofjeloško ulico, izstopil in v policista uperil puško. Z grožnjo, da ga bo ubil, ga je razorožil, vendar je policist izkoristil tienutek nepozornosti in A. P. obvladal. Mladenič je obtožen kaznivih dejanj ugrabitve dveh oseb, velike tatvine ter poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Samo za ugrabitev je predvidena kazen od treh do petnajstih let zapora. • H. Jelovčan Vlom v golj"klub Vlomilec v skladišče palic golf kluba na Bledu je zaenkrat še neznan. Iz skladišča je odnesel 50 Palic za golf, vsaka je vredna °krog sto mark. Gre za palice, ki SP jih imeli v skladišču spravljeni Vani kluba. Kako bo tat palice Pfodal, je tudi vprašanje svoje vrste. Serija vlomov Minuli konec tedna je neznani ^'lomilec zagrešil vrsto vlomov v hiše od Radovljice. Lesc do Ko-Wce. Policisti prosijo vse. ki bi o vlomilcu karkoli sporočijo. vedeli, da jim Skozi zračnik do robe Tudi človek, ki je dvakrat vlomil v carinsko skladišče na kranjski železniški postaji in v bližnji Merkur, ostaja še skrivnosten. Čudno je, kako mu je mimo budnih varnostnikov uspelo priti v stavbo. Glede na to, da so v zračniku našli kos blaga, ki ga ni odnesel, so ugotovili, da je bil zračnik njegova skrivna pot. Zanimala ga je tehnična roba; računalniška oprema, video monitor, diskete. Sedem spolnih napadov O spolnih napadih Dušana Š. na dečke smo pred kratkim že pisali. Fant je v priporu, od tedaj pa se je število njegovih dejanj krepko povzpelo, konkretno na sedem spolnih napadov. V vseh primerih so bile žrtve dečki. Kar se Janezek nauči.. Sicer ne gre za Janezka, saj nista gorenjskih gora lista, drži pa, da sta začela zgodaj. Mustafa U. je star 19 let, njegov sorodnik M. M. pa komaj 15. Osumljena sta treh vlomov. Iz Videostudia na Gorska reševalna služba Slovenije Amaterji, ki delajo strokovno Voljče, 14. decembra - Letošnji zbor gorskih reševalcev Slovenije je Potrdil, da je skoraj 700-članska organizacija v minulih dveh letih Uspešno skrbela za varnost obiskovalcev gora. Čeprav vse delo v njej opravljajo prostovoljno, sta prav dobra organiziranost in strokovnost lahko za zgled celo poklicnim službam. Priznanja za ^S-letno članstvo 14 reševalcem, med njimi 9 Gorenjcem. Slovenski gorski reševalci so vestno opravljali svoje osno-vno poslanstvo, kar potrjuje že Podatek, da so lani za reševanje in iskanje porabili več kot 9.700 ur. Medtem ko so leta .'990 imeli 94 reševalnih in 35 'skalnih akcij, pa so letos do *5- novembra opravili 69 reše-Vanj in 25 iskanj. Skupno so Pomagali 136 ljudem, od kate-pb je bilo 47 ranjenih, 68 nepoškodovanih in 17 mrtvih. Poleg obsežnega gorsko-re-sevalnega dela so se lotili tudi nalog izven delovnega programa, je poudaril načelnik Komi-s,je za Gorsko reševalno službo Pr' Planinski zvezi Slovenije "anilo Škerbinek. Najizrazitejši, tak primer je bila pomoč ^RS ob lanski vodni ujmi. Ingres za sodelovanje med reše- Enega od devetih priznanj za gorenjske reševalce je prejel Janez Kerštanj iz Kranjske Gore -Foto: S. Saje ^ia zboru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki avstrijskih reševalcev, častni predsednik PZS dr. Miha Potočnik in predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Čeme, so podelili '4 priznanj za 25-letno delo v GRS. Med Gorenjci so prejeli 'lati znak GRS Miladin Ristić iz Bohinjske Bistrice, Miha Smolej, Janez Kerštajn, Janez Lupše, Peter Šuštar in Peter Klofutar iz Kranjske Gore, Anton Oman in Rudi Robič iz Gozd Martuljka ter Janko Ažman iz Mojstrane. valci se kaže tudi po številčnem širjenju organizacije, ki sedaj šteje že 694 članov. Čeprav ni nihče v njej odveč, pa se je načelnik zavzel za pomlajevanje članstva in aktivnost moštev zlasti v krajih pod gorami. Načelnik podkomisije za vzgojo in tehniko reševanja v gorah Marjan Salberger je med drugim ocenil, da bo glavni cilj pri nadaljnjem usposabljanju skrajšanje časa od nastanka nesreče do prenosa ponesrečenca v zdravniško oskrbo. Načelnik zdravniške podkomisije dr. Tomaž Ažman je menil, da je GRS pri razvoju urgentne službe že sedaj korak pred medicino v dolini, načelnik podkomisije za letalsko reševanje mag. Boris Znidarič pa je ugotovil, da je izurjenost njihove ekipe zelo visoka. Načelnik podkomisije za plazove Franc Mulej je predlagal, naj bi postaje uvedle dežurstvo za vodnike lavinskih psov v okolici pozimi odprtih koč. Podkomisija za opremo je organizirala več skupnih nakupov opreme za postaje, je povedal njen načelnik Klavdij Mlekuš. Načelnik odseka za zveze Janez Kavar pa je poudaril, da je najpomembnejša njihova pridobitev dovoljenje za uporabo dodatne frekvence za radijske naprave, katere pa bo treba posodobiti. Partizanski 4 v Tržiču sta odnesla dva videorekorderja in žepni kalkulator ter ju skrila pod drevo. Nadaljevala sta proti Križam. S ključem, ki ga je že prej ukradel Mustafa U., sta prišla v vrtec. Tja je Mustafa že večkrat prej hodil zastonj telefonirat. Tokrat nista dobila, kar sta iskala, zato sta se napotila v trgovino Mercatorja v Križah. Spet ni bilo sreče, ljudje so ju pregnali. Pri ogledu kraja so kriminalisti našli dokumente, ki so jih pripeljali na pravo sled. Fanta sto osumljena za škodo v skupni vrednosti 90.000 tolarjev. • H. J. Obsežna razprava po poročilih vodstva je dokazala, da reševalci razmišljajo o napredku v prihodnosti. To je pohvalil zlasti predsednik PZS Andrej Brvar, ki je kadre v GRS označil tudi kot generator razvoja v planinski organizaciji. Direktor republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Uše-ničnik pa je napovedal, da bodo pri pripravi smernic bodočega dela na tem področju upoštevali interese GRS. • Stoja n Saje Šoferji so postali natakarji in kuharji Kupčija z lažnimi spričevali ranj, 16. decembra - Kriminalisti UNZ Kranj so skupaj s tr-žiškimi policisti ugotovili, da se je na Gorenjskem pojavilo več (doslej ugotovljenih pet primerov) ponarejenih spričeval o končanem zaključnem izpitu srednje trgovske ali gostinske šole. Izdajatelj teh spričeval naj bi bil Tehničko obrazovni center Prvomajska v Zagrebu. Spričevala so res pisana na izvirnih obrazcih, tudi center obstaja, vendar nima ne trgovske in ne gostinske smeri, ampak izobražuje samo v kovinarski stroki. Lažna spričevala so v doslej znanih petih primerih kupovali šoferji. V podjetjih so zahtevali za delavce, ki naj bi imeli srednjo izobrazbo, spričevala. V strahu, da ne bi izgubili dela, so šoferji kupili lažna spričevala. Zanje so plačali od 500 do 1.000 mark. Izvor spričeval kriminalisti še raziskujejo, obenem pa svetujejo kadrovskim službam gorenjskih podjetij, naj pogledajo, kakšna dokazila o izobrazbi so v personalnih mapah njihovih delavcev. Če pristavimo še svojo misel, je dokaj čudno tudi to, da so se v podjetjih - če so že terjali spričevala - za šoferje zadovoljili s spričevali za natakarje in kuhaije. • H. J. Akcija prometne policije Vozila nepripravljena na zimo Kranj, 16. decembra - V sredo med 8. in 12. ter 15. in 18. uro so policisti v akciji na gorenjskih cestah preverjali predvsem tehnično brezhibnost vozil oziroma kako so vozniki svoja voziia pripravili na zimsko vožnjo. V akciji so po strokovni plati sodelovali tudi kontrolorji iz Alpetoura, Integrala in AMZS, ki opravljajo tehnične preglede. Patrulje so ustavile 793 vozil in jih pregledale. Ugotovili so 242 kršitev cestnoprometnih predpisov. Policija bo napisala 28 predlogov sodnikom za prekrške, med njimi 13 zaradi večjih tehničnih napak na vozilih, šest zaradi vožnje pod vplivom alkohola, 60 so jih denarno kaznovali, od tega 50 zaradi tehničnih napak na vozilih. 40 so napisali plačilne naloge, vzeli šest vozniških dovoljenj, 17 prometnih in dva para registrskih tablic, 18 voznikom so prepovedali nadaljnjo vožnjo, 114 pa so jih opozorili. Rezultati akcije potrjujejo, da so številna vozila še vedno tehnično oporečna, da je vožnja z njimi lahko nevarna, še najmanj, kar se lahko zgodi, je, da ima voznik pozimi težave. Policisti voznikom priporočajo, da izkoristijo ponudbo tehnične baze AMZS v Kranju, ki ob sobotah dopoldne opravlja brezplačne tehnične preglede vozil in obenem odpravljajo manjše tehnične napake. Gre predvsem za napake na kretnem mehanizmu, zavorah in pnevmatikah. • H. Jelovčan NESREČE Zbil pešakinjo Kranj - V soboto ob 17.55 je Kranjčanka Marija Damjanovič, stara 58 let, blizu lekarne, 17 metrov od zaznamovanega prehoda za pešce, prečkala cesto. Pozorna je bila na vozila, ki so prihajala z njene desne, iz smeri Koroške ceste, ko jih je spustila mimo, pa je krenila na drugo stran. Tedaj je iz smeri Kokrice z avtom pripeljal 54-letni Franc Balanč iz Kranja, ki ni pričakoval, da bo Damjanovičeva prečkala cesto. Kljub zaviranju jo je zadel, hudo ranjeno so odpeljali v UKC. • H. J. Nezgoda na teku Planica - V soboto se je na tekaški progi Planica - Tamar hudo ponesrečil 36-letni Stane Sršen iz Mengša. Dopoldne je s smučmi tekel do Tamarja, ko se je okrog poldneva vračal, pa mu je zaradi utrujenosti med spustom na poledeneli smučini spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel. Padec v ledinskem slapu Jezersko - V soboto ob 11. uri sta šla Pavle Logonder iz Crn-groba in Boštjan Kekec iz Podlubnika prek slapa v Ledinskem vrhu plezat proti Ledinam. Po približno 25 metrih plezanja po zamrznjenem slapu se je Logondu, ki je vodil, izpulil klin, padel je približno 20 metrov globoko. Z levo nogo je zadel ob led ter jo zlomil, nato pa drsel še nekaj metrov po melišču. Kekec je prijatelju najprej pomagal, nato pa odšel v dolino klicat gorske reševalce. Osem reševalcev GRS Jezersko je ponesrečenca spravilo v dolino. V akciji je sodeloval tudi helikopter RNZ. Ifofcntt/ Kranj VAM NUDI: na oddelku ženske konfekcije v Globusu veliko izbiro ženskih oblačil v večjih številkah, ob nakupu boste prejeli praktično darilo, obleke, krila, kompleti za svečane priložnosti, proizvajalca Triglav Kranj, po izjemno ugodnih cenah na oddelku zlatnine v Globusu največjo izbiro izdelkov Zlatarne Celje NOVOST - odkup starega zlata po najvišjih dnevnih cenah in prodajo staro za novo v trgovini Tekstil, Prešernova 5 bogat izbor zimske moške in ženske težke konfekcije M-club iz Velenja UGODNOSTI: - prodaja na tri čeke - brez obresti - popust za člane Kluba Kokra. GLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Torek, 17. decembra 1991 SLOVENSKE ŽELEZ.ARNE ugodno prodaja svoje izdelke v industrijski prodajalni na Jesenicah • betonsko železo in pletene žične vrvi • vlečeno jeklo • vlečeno žico - črno, pocinkano in nerjavečo • pločevino - navadno in nerjavečo • hladno oblikovane profile • vratne podboje • dodajne materiale za varjenje - elektrode in varilne žice • žeblje Obratovalni čas vsak dan od 9. do 17, ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj v mo čimprej ao S pravilno izpolnjenim Poročilom o prometni nezgodi, ki ga poznamo tudi pod imenom Evropski obrazec. Imate še Gorenjski glas, ki je ° izpolnjevanju Poročila o pro- Evropski obrazec, ki je bil prilo-izšel v petek, 6. decembra.' Sve- metni nezgodi, ki ga poznamo žen tej številki Gorenjskega gla-tujemo vam,'daina 6. strani še tudi pod imenom Evropski obra- sa. Danes namreč objavljamo enkrat preberete Deset nasvetov zec. Upamo, da ste shranili tudi drugi prispevek Zavarovalnice POROČILO O PROMETNI NEZGODI To poročilo m dokončno pnznanie krivde, temveč opis nezgodnega dogodka zaradi hitrejše rešitve škode 1. Datum nezgode i ura j 2. Kraj (nasede, ulica, hišna št oziroma km kamen) h.Al.MM T 50 I liMm__________sr. vw,Aftjv ftunvjeucvA___ »Copyright by CEA« Izpolnita voznika obeh vozil 4 Druge poškodovane stvari "5 Priče (ime, naslov, teleton - sopotnike podčrtane) 3. Ponesrečenci? |"ne g)! ;_da Q\ ' 5a. Uradni zapisnik i ne BSl da fj . Vozilo A 6. Sklenitelj zavarovanja (.me m naslov) UPOVŠE*. Jote F (©«+000 Teleton (od 7 do 14 ure) .............................. Obstaja pravica do vračila davkov "> J B Vozilo B 6. Sklenitelj zavarovanja (.me m naslov) ne □ da □ 7. Vozilo Znamka, lip IASTAV4 JUOjO^bA Registrska št. 8. Odgovornostna zavarovalnica ■piKj^V oe itufari............... Številka police Poslovno mesto VUIANT ........................... Številka zelene karte Vrti« do ................................................... Obstaia polno kasko zavarovale7 l □ I l*B I Kasko zavarovalnica Tfcj^LAV ItfA+f^ 9. Voznik Ime T>AvncA Prnmek LlPO\/Še*L Naslov Vozniško dovol|en|e 51 Kategonia izdano od SO Vei|a od 10. Označite s puščico mesto trčenja \ 12. Ustrezno označite s križcem 1 vozilo ie stalo 1 2 ie krenilo 2 3 se |e ustavljalo 3 e spel|avaic 5 Mffclfttta p«,valneqj 4 /e",'|iSf.a Ml poljih, poti 4 I« i.vijalo na paihmiCc pnvalno 5 zeml|i«će alt poljsko pol 5 . se |e vključevalo . v krožni promet 7 |e bilo v krožnem prometu 7 8 |e naletelo 8 _ |e vozilo v isto smer, a g po drugem prometnem pasu 10 |e menjalo prometni pas 10 11 ie prehitevalo 11 ie zavijalo na desno ie zavijalo na levo ie vozilo vzvratno ie vozilo po vozišču za nasprotni promet ie pnhaialo z desne ni upoštevalo znakov prednosti Teleton (od 7 do 14 ure) .................. Obstaja pravica do vračila davkov7 _l ne gj |_Jl.rjH 7. Vozilo „ Znamka. «,p S^**« JćTOt/S/*f Registrska št l4.7.."P...... 8. Odgovornostna zavarovalnica Številka police ......f!?t!SJlU$i........... Postavno mesto jf/^»£7^V/9 Številka zelene karte...................................... Velja do .................................................... Obstaja polno kasko zavarovanje' [ ne □ 1 L_da_gJ Kasko zavarovalnica............... 9. Voznik Ime ...../ ................... Priimek .....^A/^/ML................... Naslov ČOPOV* MJV&iJ&V* Vozniško dovol|en|e št Kategorija izdano od Velja od Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota Kranj, ki si je zastavila nalogo, da v prihodnje čimhi-treje in kvalitetno reši vsako škodo iz prometne nezgode. Izhodišče za hitro in kvalitetno rešitev škode je v izpolnjenem Poročilu o prometni nezgodi oziroma Evropskem obrazcu. Pravilno "izpolnjen obrazec bo delavcem v Zavarovalnici Triglav omogočil takojšnje reševanje škodnega primera in izplačilo odškodnine za kritje stroškov popravila vozila. Kot smo že zapisali v prejšnjem Gorenjskem glasu, so se v akcijo prijazno vključili tudi gorenjski policisti. Ob prometni nezgodi vas bodo opozorili na izpolnitev obrazca oziroma poročila (zato je prav, da ga imate pri roki oziroma v avtomobilu), vam ga po potrebi pomagali izpolniti in ga vam tudi ponudili, če ga po naključju ne boste imeli pri sebi. Sicer pa Evropski obrazec še vedno lahko dobite na vseh okencih Zavarovalnice Triglav in sicer na sedežu Območne enote v Kranju, v Poslovni enoti na Jesenicah, v vseh predstavništvih (v Radovljici, Škofji Loki, Tržiču), pri zastopnikih Zavarovalnice Triglav, na AMD... na Gorenjskem. Nasvet za jutri Danes objavljamo vzorec pravilno izpolnjenega Evropskega obrazca oziroma Poročila o prometni nezgodi. Svetujemo vam, da si ga temeljito ogledate (in vzorec shranite), saj bomo v prihodnjih številkah Gorenjskega glasa z objavami in igro na to temo nadaljevali. Če imate pri roki obrazec, potem ko ste še enkrat prebrali Deset nasvetov objavljenih v Gorenjskem glasu v petek, 6. decembra, preberite še navodila na zadnji strani Poročila o prometni nezgodi. Prav gotovo vam ne želimo prometne nezgode. Vendar, saj veste, nesreča nikoli ne počiva. In če se vam že primeri, ne bo odveč, da ob pravilno izpolnjenem Evropskem obrazcu dogodek tudi slikate iz različnih zornih kotov in nenazadnje lahko opravite tudi nekatere meritve. Poročilo pa potem takoj oddajte na zavarovalnici. Sicer pa velja, da izpolnjujete en obrazec, če sta v nezgodi udeleženi dve vozili, dva (2 obrazca), če gre za poškodbe treh (3) vozil, tri obrazce (3), če so udeležena v nesreči 4 vozila in tako naprej. Ni pomembno, katero vozilo opisujete v stolpcu A ali B poročila. Pomembno je, da obrazec izpolnjujete s kemičnim svinčnikom in pišete krepko, da bo odtis viden tudi na kopiji. Pomembno je tudi, da obrazec podpišeta oba udeleženca v nezgodi. Pri odgovorih na vprašanja bodite še posebno pozorni na številko 8 in uporabite podatke svoje zavarovalne listine (polica ali zelena karta). Pri številki 9 navedite svoje vozniško dovoljenje. Točno označite mesto trče- nja oziroma poškodbe vozila (številka 10) in navedite poškodovane dele vozila (številka 11). V poljih označite s križcem tiste inačice od 1 do 17, ki najbolj po vaši presoji ustrezajo nastanku nesreče. Naredite tudi skico dogodka. Koristno je, da pri številki 14 ob navedbi povzročitelja nezgode napišete tudi morebitne priče, kar je lahko pomembno, če se ne morete sporazumeti o okoliščinah prometne nesreče. Seveda pa morate obvezno, če so ob nesreči nastale tudi telesne poškodbe, poklicati tudi policijo. Ne pozabite tudi, da mora povzročitelj nesreče oškodovancu na kraju nesreče izročiti kupon iz zavarovalne police (pri tem preverite, ali je polica veljavna in je za vozilo, ki je udeleženo v nesreči). Ostane vam le še, da se ob pravilno in natančno izpolnjenem Poročilu o prometni nezgodi oba voznika tudi podpišeta. En izvod izročite soudeleženemu vozniku, drugega pa zadržite zase. In če ste bili oškodovani, potem svoj izvod Poročila oddajte na Zavarovalnici. Naj vas spomnimo: Uporabno je tisto, kar je pri roki. Zato imejte obrazec na vožnji vedno s seboj. V Zavarovalnici Triglav se bodo potrudili, da bodo vsak škodni primer čimhitreje rešili in upravičili poslovno sodelova* nje. In SREČNO VOŽNJO! 11. Vidne poškodbe *«*^A UUĆ, tANJ^A &T6MA Usl M.ATVH*. 14. Pripombe 13. Skica nezgode 10. Označite s puščico mesto trčenja \ I A, _ < e> 1 r * 5oi r*A VA. ? MO r — — L i r. a *v #1 15. Podpis voznikov 11. Vidne poškosoe 14. Pripombe • Navesti ime m naslov Po podpisu in ločitvi obeh listov ne smpte ničesar več spreminjati! KRANJ Nova trgovina MINI METRO (Bivši DEKOR) MAMLJIVO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE! z malo sreče bo vaša želja morda izpolnjena! Udeležen bo vsak kupec! V_ S» VARAJO SOPE« TRO INA In kakšne so nagrade? 1. nagrada: glasbeni stolp 2. nagrada: kar trije radiokasetofoni 3. nagrada: avtomat za črno kavo - capucin z dvojnim nastavkom garnitura kuhinjske posode poslovni kovček SAMSONTTE 4. nagrada: 5. nagrada: Žrebanje bo 30. 12. 1991 v naši trgovini. Rezultati bodo znani takoj in tudi objavljeni v časopisu Gorenjski glas. ZADNJO SOBOTO V MESECU JE TRGOVINA ODPRTA VES DAN. ITTITT'lI^fpikVJitl MALI OGLASI Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleiweisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave *a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! ponovno krojenje po sistemu reklam gorica - Na Pobudo članic Društva upokojencev Kranj bo prof. Slava Pelko v okviru sekcije za ročna dela sodelovala pri izdelavi krojev REKLAM GORICA. Srečanje bo v sredo, 18. decembra, ob 17. uri v veliki dvorani DU Kranj. Vabljene so vse, ki so naročene kroje že prejele, jih imajo že od prej ali bi jih želele naročiti sedaj. Tiste, ki želijo same izdelati kroj, naj prinesejo pribor s seboj. volitve gorenjskih predstavnikov v skupščino novoustanovljene zdravniške zbornice Slovenije ter predsednika zbornice bodo v petek, 20. 12. 1991, od 11. do i 5. ure po volilnih enotah v gorenjskih zdravstvenih zavodih. božični koncert na jesenicah - GLASBENA ŠOLA JESENICE vabi ljubitelje petja, glasbe in baleta na BOŽIČNI KONCERT v gledališču Tone Čufar na Jesenicah, ki bo v petek, 20. 12. 1991, ob 18. uri. glasbena kaseta s'm tržičan - Arhivski posnetki 18 priljubljenih tržiških melodij na glasbeni kaseti - primerno novoletno darilo za prednaročniško ceno 200,00 SLT. Pokličite Zvezo kulturnih organizacij Tržič, tel. 50-776. odlična ideja za božično in novoletno darilo - Najbolj praznični teden v letu se bliža, zato Vam predlagamo izvirno darilo: celoletno naročnino na Gorenjski glas. Sporočite nam, komu namenjate Vaše darilo - za vse drugo poskrbimo mi. Poiščite naročilnico v časopisu ali pa pokličite po tel. 218-463, čimprej! ©217-960 GAULOISES BLONDES ČETRTEK, 19.12.1991 Adria Dixieland band KOMPAS HOTEL BLED Cankarjeva 2, 64260 BLED Opremljen gostinski lokal z možnostjo uporabe letnega vrta v velikosti 151 m2, v okviru MODNE HIŠE PRISTAVA na Bledu oddamo v najem najboljšemu ponudniku. Informacije: tel. 064/77-368 med 8. in 15. uro. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj organizira praktično demonstracijo montaže snežnih verig. Vozniki bodo svojo spretnost pri montaži lahko sami preizkusiti, najbolj spretnim pa so namenjene praktične nagrade. Praktični prikaz montaže snežnih verig bo v sredo, 18. 12. 1991, od 15. do 18. ure na dvorišču AMD Kranj, Koroška 53/d. V akciji sodelujejo: Petrol OE Kranj, AMD Kranj In tovarna verig Veriga Lesce. Dobro je vedeti, da bodo ceste odslei plužene bolj poredko in bodo ob sneženju na vozišču večje količine snega (od 10 - 15 cm), v takšnih voznih razmerah pa so za varno vožnjo snežne verige nujno potrebne in zato tudi obvezne. O vsem, kar vas bo zanimalo glede uporabe snežnih verig, njihovem popravilu, vam bodo v ponedeljek oz. sredo pojasnili strokovnjaki s tega področja. Pri Petrolu boste verige takoj lahko tudi kupili' Vabimo na GOSTILNA lftKN£n KOKRICA pri Kranju SILVESTROVANJE Na voljo še nekaj terminov za novoletne zabave. Tel. 212-890 APARATI STROJI Novo PEČ za centralno kurjavo ugodno prodam.'g 51-792_22580 Ugodno prodam novo PEČ Stadler za centralno ogrevanje, 25000 kalorij, z boj-lerjem. g 45-200_23337 Prodam nov brezžični TELEFON. Grego-ričeva 24. Čirče - Kranj 23349 2 MIKROFONA z kabli, prodam ali menjam 6.M m 632-333_23359 Termoakumulacijs ko PEČ 3 KW. tudi menjam za G.M. g 632-333 23360 Prodam zamrzovalno omaro. 185 I. Krevs. Ravne 17. Tržič_23369 Prodam trajnožarečo PEČ, malo rabljeno in SMUČI za otroke. * 323-632, zvečer _23371 Prodam 2 AVTOMATA Traub A 15. * ' 622-539_23379 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ. g1 310-139_23389 OVERLOCK Pfaff - entlarico, novo. prodam, g 215-650_23391 Prodam FOTOAPARAT Cannon EOS 100 OF. 750 DEM. g 632-650 23392 Gravirni STROJ, nerabljen z dodatno opremo *g 695-050_23393 Prodam enofazni MOTOR 2.2 KW, nov, 15% ceneje, g 725-874_23402 Ugodno prodam šivalni STROJ BAGAT in termoakumulacijsko PEČ, 3 KW * 215-138_23406 Prodam nov pralni STROJ GORENJE 306.« 241-685 23412 CR, MATERIAL Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž in ladijski pod) za zunanje tn notranje oblaganje sten in stropov ter kupim smrekove hlode. Habjan, Lenart 20, Selca 64-103_22735 Prodam STREŠNIK Dravograd, 2000 ko-sov* 421-081 23341 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko za vse stop-njc g 310-803_23211 INSTRUIRAM Kemijo in Biologijo. * 218-249_23386 Matematiko za OŠ INSTRUIRA učiteljica matematike. 211-722_23387 INSTRUIRAM matematiko in računalništvo* 312-392 23411 KUPIM ALPLES ŽAGA d.o.o. ODKUPUJE HLODE smreke in bukve. PLAČILO TAKOJ. flf 66-933 pop. 23358 LOKALI Kupim ali naiemem gostinski ali trgovski LOKAL v Sk. Loki ali okolici. 9 631-582_23335 AVTOKLEPARSKO DELAVNICO, primerno tudi za drugo kovinarsko obrt, v okolici Kranja, oddam. Enoletno predplačilo. ^ 57-719 23396 KOLESA Prodam nov MZ 250 in BT 50. Velesovo 18. flf 422-004 23398 OBVESTILA IZOLIRAM cevi centralne kurjave z aluminij pločevino in mineralno volno, hitro in poceni, reg. obrt. * 061/485-360, zvečer 21051 J & J TV-VIDEO-HI Fl SERVIS, popra-vljamo vse vrste TV-Video-Hi fi naprave. Informacije, Smledniška 80, 9 329-886 _23234 Društvo LET organizira zmajarsko in pa-dalsko šolanje, * 064/242-655 23407 Koljem PRAŠIČE. Golnik 19 23418 BOŽIČEK in DEDEK MRAZ na domu! •» ?l 1-455 23431 POZNANSTVA Iščem žensko DRUŽBO za silvestrovanje.^ 310-628 22890 GOSTILNA Toporš" Golniška 11 a, Mlaka, tel. 216-560 obvešča, da od 1. 12. 91 nudi • dop. malice • kosila • jedi po naročilu Za obisk se priporoča Štefan Klinar Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil mož, oče in ded JOŽA ROZMAN rojen 1909 Od njega se bomo poslovili v sredo, 18. decembra 1991, ob 15.30 uri na pokopališču v Kranju. Vsi njegovi Žena in hčerka z družino OTR. OPREMA ŠPORT Otroški, usnjeni COPATI, samo po 150 Prodam smuči, dolžine 205 z okovjem in SLT. ^ 241-708 23357 pancarji. Cena po dogovoru. flr 633^tl8 23416 POSESTI Starejšo HIŠO v Ljubnem, prodam za 50 000 DEM, sončna lega. Naslov v oglasnem oddelku. 23345 Prodam zazidljivo vikend PARCELO, 1166 kvad.m. ^212-525_23364 Oddam GARAŽO v Zupančičevi ul., v Kranju. # 216-977_23403 Prodam HIŠO v tretji fazi na parceli 770 kvad. m., med Kranjem in Tržičem. * 52-296_23409 V Gradnikovi ulici prodam GARAŽO, flfr 213-218 23419 RAZNO PRODAM Ugodno prodam ohranjeno termoakumulacijsko PEČ, 5 KW in SPALNICO flf 78-685_23373 Poceni prodam, novo trajnožarečo PEČ in hladilno OMAR*.). Lancovo 30/a, Radovljica 23377 Prodam OKNO, 80x100, AVTOPLAŠČ Semperil 640 S 13. g 622-258 23401 PESJAK 4.5x3x1.7 z ulo 1x1.3 ugodno prodam. *g 801-605_23422 Prodam božične JASLICE - FIGURICE, flr 218-062 23425 TEČAJI TUJIH JEZIKOV SAMOZAODRAS NEMŠČINA ŠPANŠČINA ANGLEŠČI NA INFORMACIJE IN PRIJAVE: STAN. OPREMA Ugodno prodam trised in dvosed, * 242-290_23339 Prodam dva FOTELJA in klubsko mizico, flfr 312-044_23347 Poceni prodam notranja VRATA, 1.hrast, g 324-164_23363 Prodam TROSED in dva FOTELJA. Je-zeršek Uf 43-122 _23410 Ladijski POD. debeline 20mm, ugodno prodam. f| 801-605 23423 SATELITSKI SISTEMI Alba, Pace, Freecom NOVOLETNA PONUDBA že od 800 DEM naprej, z montažo SATV SERVICE, tel. 064/79-032 GLAS OSTALO JASLICE 12 figuric. 800 SLT prodam * 621-812 ob 18 uri 23362 OBLAČILA Prodam belo. dolgo, poročno OBLEKO, vel. 38. # 44-575_23356 Kr/nen PLAŠČ, št 42-44. cena 2.000 DEM prodam, flf 631-231 23415 gatitilna sraern KRANJ, STARA CESTA 25 Dnevno vam nudimo divjačino, ribe in vse vrste ostalih jedi po naročilu. Obenem pa vas vabimo, da preživite prijeten sobotni večer ob duetu Sezam. Sprejemamo rezervacije za poslovna kosila, zaključene družbe in ohcetl. Rezervacije po telefonu 222-233. Se priporočamo! STORITVE ČISTIM itison. sedežne ipd. V 212-277, zvečer 23333 RTV SERVIS Porenta, Breg ob Savi 75. "g 401-347_23404 KROVSKO kleparska dela opravimo kva-liietno. flf 79-043_23439 STANOVANJA Brezplačno oddam SOBO ženski. * 48-621_23342 Kupim STANOVANJE, s stanovanjsko pravico v Sk.Loki. * 622-294 23367 Kupim STANOVANJSKO pravico, v Kranju, g 218-823_23375 Dekle najame STANOVANJE, v Kranjski Gori. Ig 218-823_23376 VOZILA DELI Prodam 2 zimski GUMI, 145x12, skupaj s platišči* 70-190 23334 VOZILA Prodam Z 101, letnik 1980, 95.000 km. Uf 311-031_22893 Prodam ARO 4x4, letnik 1988 in zimske GUME. # 212-716_22950 GOLF diesel S Paket, letnik 1984. prodam* 695-051_23088 Prodam DAIHATSU Charade diesel, le-tnik 1991. g 401-143_23158 Prodam JUGO 45, letnik 10/1990. Zasav-ska c. 27/b_23291 Prodam zelo dobro ohranjen, 2 leti star GOLF diesel, bele barve, 29 000 km, ga-ražiran, za 14.500 DEM. * 312-026 _23314 Prodam ŠKODO 100 za rezervne dele, ter motor za zastava 101, zadnja vrata in ostale dele. * 213-033_23332 Prodam Z 101, letnik 1985, 56.000 km. * 801-606_23336 R5 Campus, letnik 1990, prodam, * 45-639_23338 Prodam FIAT 126 P. letnik julij 89, pre-voženih 11.000 km. # 633-288 23343 Prodaja vseh FORDOVIH avtomobilov, FORD VMLDHAUSER, 9170 Ferlach, Klagenfurterstrase44. g 242-147 23351 Prodam R-4 GTL, letnik 83, za 2400 DEM, * 66-568_23354 KADETT 1.3 80 BERLINA, prodam ali menjam.* 632-333_23361 ALFA 33, 1.5 IE, registrirana, 3.000 km, prodam, * 622-294_23368 Yugo 45 letnik 89, z dodatno opremo pro-dam * 77-290_23374 MITSUBISHI Lancer 1.5 GLX, letnik 2/89, prodam, * 46-161 23380 Prodam YUGO 55 letnik 84, registriran do marca 92, za 600 DEM. Vitomirov, Podkoren 41/c_23381 Prodam karambolirano VISO CLUB. * 70-636_23388 SAAB 99, letnik 1978, prodam za 2.500 DEM * 401-270_23394 Prodamo osebni avto JUGO Koral 45, letnik 4/1990. Informacije dopoldan na * 311-134 23397 Prodam R-4, letnik 1979, neregistriran -vozen, * 621-409_23417 Prodam uvožen OPEL KADETT 1.3 GLS. C. Talcev 14 Kranj_23420 Prodam R-20 neregistriran, vozen. Infor-macije * 82 374_23421 GOLF JXB, letnik 10/87 prodam. * 323-296_ -_23424 Prodam dobro ohranjeno VISO 11 RE, le-tnik 1985. * 41-690_23429 Prodam R 4 GTL, letnik 4/1986. 5 57^t04, po 15 uri_23430 Prodam LADO nivo, letnik 1982 obnovljeno. * 65-671, popoldan ali * 65-583_23432 Prodam JUGO koral 55, letnik 1988, celo leto registriran, * 65-671, popoldan ali * 65-583 ■_23433 SUBARU LEONE karavan 1,8 4WD ran-ger prodam ali zamenjam za golfa ali ka-deta, letnik 1985. * 58-177 23434 Z 750, letnik 1986, prodam. Cena po do-govoru. * 82-371_23435 Prodam Z 750, lepo ohranjeno, letnik 1976, registriran do decembra 1992, za 29.000,00 SLT * 52-285_23437 Prodam GOLFA, letnik 1981. registriran do 7.10.1992, cena 3900 DEM. * 325-044_ 23438 MARCEDES kiper 911 ali kasonar 1113. prodam. * 70-738 23440 ZAPOSLITVE Na smučišču v Kranjski Gori, dobi delo ženska z znanjem pečenja na žaru in strežbe v lokalu, * 0608/70-594 23378 Za čas od 20.12.91 do 5.1.92, potrebujemo samostojnega kuharja ali kuharico in dekle za delo v strežbi. Stanovanje v hiši, honorar po dogovoru, * 88-418, od 17 ure dalje_23384 Nudim honorarno zaposlitev vsem, ki želijo dodatni zaslužek * 67-340 23385 Komunikativnim osebam nudimo honorarno delo. * 323-135 23414 ŽIVALI Prodam TELIČKO staro 8 tednov, za rejo. Zupan. Kupljenik 16, Boh. Bela 23306 Kupim BIKE simentalce, do 150 kg. * 43-314_23344 Prodam črne PUDLE stare 7 tednov. 5 70-505_23346 Prodam TELIČKA za zakol.Čimžer, Sp. Duplje 60 23366 Kupim več BIKOV simentalcev za na-dalj no rejo. * 66-341, zvečer 23370 Kupim TELICO ali BIKA za zakol. Kalan, polšica 6, Podnart * 70-225 23382 Prodam več brejih, belih TELIC ali menjam za jalove. M laška 96. * 217-033 _23383 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma * 725-254_23390 Prodam kasaško KOBILO, staro 9 leT Ogled hipodrom Lesce, popoldan 23395 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog I, Cerklje_23399 Kupim BIKCE simentalce stare 7 do 8 tednov, * 632-405_23400 Prodam težkega PRAŠIČA. G rad 5, Cerklje^_23405 Prodam KRAVO po izbiri Prebačevo 41 _23408 Kupim TELETA, za zakol* 312-259 _23413 PURANE za zakol prodam. Pokopališka 22, Kokrica 23426 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava Semperit - Potniške konfekcije ROBERT NOVAK rojen 1968 Od njega smo se poslovili v četrtek, 12. decembra 1991, ob 15.30 uri na pokopališču v Preddvoru. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka JURIJA SOKALIČA Izrekamo iskreno zahvalo, sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Zg. Bitnje, U. decembra 1991 Slovenci v zamejstvu Slovenija ponavlja zgodovinsko napako "Absurdno je, da ravno tista politična struktura, ki je v Sloveniji uvedla parlamentarno demokracijo, želi znotraj manjšine uvesti enostrankarsko in enoumje. Nova slovenska oblast, tu mislim predvsem na predsednika vlade Peterleta in ministra za Slovence po svetu Dularja, ima zelo ideološki pristop do manjšinskega vprašanja," pravi tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. MARJAN ŠTURM. Koordinacijski odbor Slovencev na Koroškem je bil ustanovljen zaradi usklajevanja dela med slovenskimi organizacijami. Vaša organizacija, Zveza slovenskih orga-I nizacij, nad njim ni bila nikdar pretirano \ v navdušena. Zakaj? ŠTURM: "Koordinacija med razli-MMM J|PI čnimi subjekti manjšine je potrebna. Za- HpP i Jbf .mL., radi peripetij ob šolskem vprašanju sir? jBl. se razšli. Sedanje variante ni težko spregledati. Narodni svet koroških Slovencev je ustvaril koordinacijsko telo s šestimi organizacijami in potem dodelil nam še dve mesti, kasneje pa je dal za kompromis še eno zraven. Vendar je to konstrukcija, v kateri je bilo že od vsega začetka jasno, kdo ima večino. Slovenska oblast je ta koordinacijski odbor sprejela kot predstavništvo koroških Slovencev, čeprav ta organ razen tega, da je dal neke predloge glede financ, še ni nič naredil in je vprašanje, kaj lahko sploh naredi. Manjšina znotraj sebe ne more uvesti politične konkurence, kot je to mogoče med večino. Manjšina mora vedno iskati konsenz znotraj vseh svojih struktur. Kdor misli uspevati s preglasovanjem, potiska tisti del, ki je v manjšini, v asimilacijo. Mi imamo prav tu V zgodovini slabe izkušnje in se čudim, da se nova slovenska oblast spušča v takšne avanture. Razen tega moram povedati še tole. Pričakoval sem, da bo nova slovenska oblast izkoristila priložnost in manjšinsko vprašanje, če je nanj bivši režim enostransko gledal, postavila na strokovne temelje. Dve leti bo kmalu od političnih sprememb v Sloveniji, pa ni bilo niti enega strokovnega posveta, ki bi ga organizirala vlada in povabila k sodelovanju vse dejavnike manjšine s ciljem najti najboljšo formulo sožitja. Kar je bilo, je bilo, dajmo sedaj strokovno reševati problem. Predsedniku Peterletu moram očitati, da v bistvu zelo ideološko razvijan odnose z manjšinami in je tudi jasno, kdo so njegovi pogovorni partnerji." Je Zveza slovenskih organizacij zaradi tega sedaj organizacija drugega razreda v očeh slovenske vlade? ŠTURM: "Vidi se, s kom se pogovarja, na katere prireditve hodi predsednik slovenske vlade, in tako naprej. To je velika napaka slovenske strani, če kdo misli, da mora politične razmere, ki so v Sloveniji, prenesti na Koroško. Če je to v preteklosti bilo, je bilo napačno, če je to danes, je tudi napačno." Vseeno pa slišimo tudi bolj vesele stvari. Obeta se vam celodnevni slovenski radijski program, v Celovcu delujeta dve dvojezični ljudski šoli. ŠTURM: "Priča smo internacionalizaciji komunikacijskih vezi in tudi Avstrija in ORF se morata temu prilagajati. Vprašanje celodnevnega slovenskega radijskega programa ni samo manjšinsko vprašanje, ampak vprašanje demokracije. Mi imamo danes v Celovcu dve dvojezični ljudski šoli: Mohorjevo zasebno in javno. Obiskuje ju 100 otrok ne samo iz slovenskih, ampak tudi iz nem-škogovorečih družin. Samo dvojezični pouk v šoli ni dovolj. Jezik mora imeti svojo funkcijo v javnosti. Manjšinsko vprašanje dobiva s tem zanimivo razsežnost, da se tudi nemškogovoreči prizadevajo za dvojezičnost na vseh ravneh, vendar ne iz narodnostnih razlogov, ampak iz razloga človekovih pravic. Tudi v Velikovcu in Beljaku se nekateri učitelji angažirajo za več slovenščine. Če hoče namreč Avstrija v Evropsko skupnost in ker se rada postavlja kot vzorna evropska država, mora udejaniti načelo evropskega sveta, da mora na primer Avstrijec obvladati razen materinega še en svetovni jezik in jezik soseda. Trenutek za uvedbo celodnevnega radijskega programa je torej ugoden." Aktualno postaja zastopstvo Slovencev v deželnem zboru. Kakšne so možnosti? ŠTURM: "Sta dve možnosti. Prva je, da je Slovenec prek strank, v katere so vključeni Slovenci (socialistična, zelena, ljudska), izvoljen v deželni parlament. Druga možnost pa je taka sprememba deželne ustave, da bi dobila manjšina poseben položaj v parlamentu, tako kot je v Sloveniji, ko imajo manjšine avtomatično svoje poslance v skupščini. Manjšinski organizaciji pa bi se morali dogovoriti, kdo bi bil to. Vsi drugi modeli so neuresničlji-vi." • J. Košnjek, slika G. Šinik Proslava na Goreljku na Pokljuki Poklon pokljuškim borcem Goreljek, 14. decembra - Zveza združenj borcev NOV Radovljica je tudi letos na Goreljku na Pokljuki počastila spomin na borce 3. bataljona Prešernove brigade, ki so padli 15. decembra leta 1943 na Pokljuki. Priložnostne proslave se ie udeležilo veliko ljudi z vse Gorenjske. Borci so tekmovali v tekih. Častne salve voda teritorialne obrambe. Slavnostni govornik general Zupan je orisal potek tragičnega, a veličastnega dogodka na Pokljuki 15. decembra, ko seje 130 bor-ce\ 3. bataljona v hudi zimi in pred 300 odlično oboroženimi Nemci umaknilo v Lovcev hotel. Nemški vojaki so presenetili borce in štab. ki je bil v Vrhunčevi vili. Iz neenakega boja so se rešili le maloštevilni: Nemci so stavbo zažgali, veliko jih je živih zgorelo, le nekateri so uspeli pobegniti. Vse ranjene borce so na kraju samem postrelili, ujete pa odvedli proti Ljubljani, kjer so jih 31. decembra umorili. Slavnostni govornik je poudaril, da mora NOB obdržati težo in pomen, ki ga je svet priznal takoj po drugi svetovni vojni. Nihče ne more oporekati protifašističnega boja - zgodovina je narodnoosvobodilni boj že opredelila kot največji prispevek k svobodi in miru, zato tudi danes ne more biti dvoma, kaj je narodnoosvobodilni boj \ resnici bil. Svet nas po odločnem odporu in boju proti fašizmu ceni. priznava in spoštuje. Udeleženci proslave, ki so jo obogatili s kulturnim programom pevskega zbora Lipa iz Radovljice, so se z največjim spoštovanjem poklonili vsem padlim, maloštevilnim preživelim boja na Pokljuki in izrazili sočutje svojcem borcev. Ko so položili venec, je častne salve izstrelil tudi vod teritorialne obrambe. Tragičen, a veličasten dogodek na Pokljuki pred 48 leti opominja; proslava v počastitev spomina pa je izvenela v klicu in v svarilu: nikoli več vojne! 9 D. Sedej Concorde zbral 18 milijonov mark Concorde pristal v "zamrzovalniku" Kranj, 16. decembra - Nemška investicijska družba Concorde se je pri nas v prvem poskusu očitno opekla, danes so na tiskovni konferenci objavili, da bodo februarja v Slovenski investicijski banki za osem let zamrznili 18 milijonov mark (v tolarjih), kolikor so ljudje v dobrem letu dni vložili vanjo. So se opekli Concordovi varčevalci? To bodo morali seveda sami preračunati, odločiti se morajo do februarja: bodo še naprej zaupali Concordu in pustili denar na osem let vezan v Slovenski investicijski banki ali pa bodo dvignili svoj vložek. Problem je namreč v tem, da ga ne morejo dvigniti v celoti, temveč le pet dvanajstin, ostalih sedem namreč predstavljajo stroški, ki jih vlogam odbijejo v prvem letu. Če je torej nekdo varčeval po 100 mark mesečno in v letu dni vložil 1.200 mark, lahko dvigne 500 mark. Pri tem je seveda potrebno upoštevati, da varčevalci niso vplačali mark, temveč tedaj še dinarje (zdaj spremenjene v tolarje) po uradnem tečaju, ki je bil pred letom dni bistveno nižji, kar je v računici potrebno upoštevati. Bojan Pravica, ki vodi Concordo-vo izpostavo pri nas (sedež ima na eminentnem Brdu), je dejal, da so gotovo razočarani tisti, ki so z večjimi vsotami špekulirali, da bodo v letu dni veliko zaslužili, ne morejo pa biti mnogi manjši varčevalci, ki so računali na dolgoročno varčevanje. V Slovenski investicijski banki bodo tolarji vezani osem let, uporabljali bodo devizno klavzulo in obračunavali 7-odstotne obrestne mere. Glavni Concordov mana-ger Ekart Noeh je dejal, da so nameravali vlagati v angleške in ameriške fonde, vendar pri nas zakonodaja ne dovoljuje izvoza kapitala, zato mora ostati v Sloveniji. Sicer pa imajo največ varčevalcev na Hrvaškem, kjer jih je približno 6.000, v Sloveniji jih je 2.700, vseh skupaj pa je v Jugoslaviji 11.300. Zaradi razpada Jugoslavije bodo zdaj ustanovili nove sklade po republikah, varčevalci starega sklada pa bodo lahko vstopili v nove, ne da bi jim odšteli stroške, ki so jih enkrat že odšteli. V Ljubljani ustanovitev novega fonda že pripravlja Angležinja Alison McDonald. Zanimivo je, da so varčevalcem že 18. oktobra poslali pismo, naj se odločijo za dvig denarja ali za "zamrznitev", vendar se jih skoraj 90 odstotkov ni odzvalo, g. Noeh pravi, da se jih je resno pozanimalo le deset do petnajst. Nemara je to dovolj zgovoren po- Ekart Noeh, glavni manager Concorda (na desni) in Bojan Pravica, ki ima na Brdu Concordovo izpostavo. Foto: J. Cigler datek, da se denarja v tem trenutku ne splača dvigniti, temveč še naprej zaupati Concordu. Kako raztegljivo je to zaupanje, pa bo najbolje pokazal čas. • M. Volčjak Bo nova ustava vendarle sprejeta Čas za sporazum se izteka Večina političnih strank poziva k sporazumu o sprejetju nove ustave, vendar vsak za zdaj še ostaja pri svojem. Bo v četrtek, na ustavni komisiji, le dosežen sporazum. Borci niso zadovoljni z definicijo narodnoosvobodilnega boja. PROPAGANDA tel. 218-463 fax 215-366 Ljubljana, 16. decembra - Za prihodnji teden, 23. decembra, je sklicana skupna seja zborov slovenske skupščine, na kateri predsednik skupščine dr. France Bučar predlaga sprejem nove ustave. Sporen ostaja 55. člen, ki govori o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Tu se je slovenska politika razšla, saj so nekateri za takšno pravico na ustavni ravni, drugi pa menijo, da je to stvar zakonodaje in ta člen v ustavo ne sodi. V četrtek naj bi se sešla ustavna komisija in skušala najti kompromis, v igri pa so tri možne definicije tega člena, ki naj bi bile sprejemljive za vse strani. Problem je do konca spolitiziran. Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Republike Slovenije poziva poslanke in poslance ter politične stranke k čim prejšnjemu sprejetju nove ustave. Nesprejetje ali odlaganje ima lahko negativne posledice v prizadevanjih za konstituiranje Republike Slovenije kot demokratične in pravne države. Vprašanje svobodnega odločanja o rojstvu otrok se je preveč spoliti-ziralo in ideologiziralo, čeprav v osnovi ne gre za ideološko vprašanje, temveč za vprašanje svobode človekove odločitve, za eno od pravic negativnega statusa. To Ol »vi Skupščina kranjskih sindikatov Kranj, 17. decembra - V četrtek, 19. decembra, bo skupščina Sveta kranjskih sindikatov. Na njej bo delavska organizacija, ki se je v dobrem letu uveljavila kot druga najmočnejša na Gorenjskem, ocenila svoje delo. V Svet kranjskih sindikatov je danes združenih 73 sindikatov podjetij in ustanov (ob ustanovitvi jih je bilo 36) ali okoli 35 tisoč članov iz kranjske, radovljiške in jeseniške občine. Precejšnje uspehe ima pri sklepanju podjetniških kolektivnih pogodb (sklenjenih je 18, medtem ko pogajanja v drugih podjetjih še potekajo), zaščiti pravic delavcev in zastopanju njihovih interesov v stečajnih postopkih. Na skupščini bodo delegati iz podjetij, ki so člani kranjskih sindikatov, presodili, ali je »sindikalni servis« v vlogi delavstva in sprejeli programske usmeritve za prihodnje leto. •• D. Ž. so pravice, v katere država praviloma ne sme posegati, zato morajo imeti svoje mesto v ustavi, človek pa jih lahko izkoristi ali ne. Svet podpira uvrstitev 55. člena v ustavo. Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV pa ni zadovo- ljen s predlogom nove ustave in je poslal skupščini predlog dopolnitev. V preambuli ni ustrezno definiran narodnoosvobodilni boj kot osnova slovenske državnosti, v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah pa je izpuščeno doslej ustavno zagotovljeno borčevsko varstvo. Borci so konec oktobra predlagali formulacijo "udeležencem osvobodilnih in obrambnih vojn ter žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno varstvo v skladu z zakonom". Slovenci smo doži- veli v pol stoletja dve vojni, pred tem pa so slovenski fantje krvaveli v prvi svetovni vojni in bojih za severno mejo, lahko pa bomo še kdaj prisiljeni braniti svojo neodvisnost. Vse to upravičuje posebno ustavno določbo. Opustitev te določbe v ustavi bo edini primer zoževanja sedanjih ustavno varovanih pravic v poglavju Človekove pravice in temeljne svoboščine. • J. Košnjek POLEC, IZBORA PRAKTIČNIH DARIL PO ZELO UqODNIH CENAH do 20. decembra n ŠE 15% ZNIŽANJE CEN za skoraj celotni prodajni program iz zalog Markurjevih pr