Izvirni znanstveni članek ◆ Original Scientific Article
https://doi.org/10.26493/2712-3987.19(39)11-34
doživljanje radiofonskih pravljic  
pri predšolskih otrocih  
preschool children’s experience of radio fairy tales 
Katarina Zadnik
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
Katarina.Zadnik@ag.uni-lj.si
katarina habe
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
Katarina.Habe@ag.uni-lj.si 
saška rakef
Radio Slovenija
sasa.rakefperko@rtvslo.si
katarina kompan erzar
Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
LiaKatarina.KompanErzar@teof.uni-lj.si
Izvleček: Namen raziskave je bil evalvirati doživljanje otrok ob poslušanju treh namensko 
ustvarjenih radiofonskih iger za predšolske otroke v okviru projekta B-AIR. Ugotavljalo 
se je, kaj pri predšolskih otrocih pri poslušanju radiofonskih iger najbolj pritegne njihovo 
pozornost in spodbudi čustveni odziv ter kako posamezni elementi (govor, zvok, glas-
ba) posamezno in v prepletu vplivajo na otrokovo doživljanje ter zapomnitev vsebine. 
Preučevalo se je, na kakšen način petletniki najlažje izrazijo svoje doživljanje ob posluša-
nju radiofonskih iger. V raziskavi je sodelovalo 54 petletnih vrtčevskih otrok. Rezultati 
kvalitativne raziskave, pridobljeni s triangulacijo podatkov (otroška risba, intervju z ot-
roki, anekdotski zapisi opazovalcev), kažejo, da sta ritem in dialoškost pravljice ključne-
ga pomena za ohranjanje otrokove pozornosti, enakovredna prepletenost vseh radiofon-
skih gradnikov pa vpliva na globlje doživljanje. Poslušanje radiofonskih del je za otroka 
zahtevno, treba je zagotoviti predhodno pripravljen in varen prostor ter stik z odraslim. 
Otroška risba je najprimernejši medij za evalvacijo zvočnega doživljanja petletnikov.
Ključne besede: doživljanje, petletniki, poslušanje, radiofonski gradniki, radiofonske pra-
vljice
Abstract: The purpose of the research was to evaluate the experiences of children while lis-
tening to three purposefully created radio plays for preschoolers within the B-AIR pro-
ject. We explored what aspects of radio plays captivate the attention of preschoolers and 
evoke emotional responses, as well as how individual elements (speech, sound, music) 
© Authors
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
12
 independently and in combination influence a child’s experience and memory of the con-
tent. We examined how five-year-olds most easily express their experiences when listen-
ing to radio plays. A total of 54 five-year-old preschool children participated in the study. 
Through the results of qualitative research, obtained through triangulation of data (chil-
dren’s drawings, interviews with children, anecdotal records from observers), we found 
that the rhythm and dialogues of the story are crucial for maintaining children’s atten-
tion, and the equal intertwining of all radio play elements influences a deeper experience. 
Listening to radio plays is challenging for a child, and it is necessary to provide a prepared 
and safe space with contact with an adult. Children’s drawings are the most suitable me-
dium for evaluating the auditory experiences of five-year-olds.
Keywords: experience, five-year-olds, listening, radiophonic elements, radio fairy tales
Evalvacija radiofonskih vsebin za otroke je poseben raziskovalni izziv, saj predšolski otroci svoje doživljanje izražajo bolj posredno, preko vedênja in neverbalno (Ritterfeld idr., 2005). Zato se večina raziskav na tem po-
dročju poslužuje kvalitativne metodologije, opazovanja vedenja in čustvenih 
odzivov, analize risbe, verbalni odgovori pa so zanimivejši zgolj z vidika pre-
poznavanja, kateri segmenti poslušanega gradiva se pojavljajo kasneje v otro-
kovem govoru, ali ponavlja določene besede, fraze, melodije, na kaj ga poslu-
šan material asociira. Pri pregledu literature s področja radijskih iger/pravljic 
lahko opazimo, da primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočile prav na radijsko 
igro/pravljico kot obliko umetniške vsebine, ki lahko otroku omogoči celovito 
in bogato estetsko izkušnjo ter nagovarja njegovo senzitivnost na zvok v pred-
šolskem obdobju (Samuelsson idr., 2013).
Razvojna nevroznanost vedno jasneje kaže, da je pomen estetske, sploh 
zvočne, izkušnje za otrokov razvoj več kot le preprost pripomoček za spodbu-
janje določenih spretnosti in veščin (Custodero in Johnson-Green, 2008). Ne 
gre le za to, da bi glasba krepila otrokove kognitivne in druge dosežke, temveč 
za razumevanje, da je celoten ustroj otrokove/človeške notranjosti, čustvenega 
sveta in doživljanja glasben, torej temelji na ritmu, uglašenosti, varnosti in me-
lodični strukturi, ki jo prinaša glasbeno in zvočno ustrezno oblikovano okolje. 
Glasbenozvočna dela omogočajo dostop do tega notranjega sveta, do regulaci-
je čustev ter do temeljev medosebnega povezovanja in stika (Malloch in Tre-
varthen, 2009). 
Ko razmišljamo o radiofonskih delih za najmlajše, je pomembno odgo-
voriti na vprašanje, kaj ta dela prinašajo v otrokovo notranjost, kako otroka 
nagovarjajo in čemu služijo. Radiofonska tehnika ponuja ogromno tehničnih 
možnosti oblikovanja zvoka, ki jih prej še ni bilo in s katerimi lahko oblikujejo 
zvočno izkušnjo, ki je zelo kompleksna (Cuadrado idr., 2020). 
K
ata
rin
a Za
d
n
ik
, K
ata
rin
a H
a
be, Sa
šk
a Ra
k
ef, K
ata
rin
a Ko
m
pa
n
 Erza
r ◆ D
o
živ
lja
n
je ra
d
io
fo
n
sk
ih
 prav
ljic
 pri pred
šo
lsk
ih
 o
tro
c
ih
13
razvoj radijskoigrske umetnosti v slovenskem prostoru
Radijskoigrska umetnosti ima v slovenskem prostoru svojo dolgoletno tradi-
cijo. Prva radijska igra za otroke, »Zvezdica zaspanka« pisatelja, režiserja in 
igralca Franeta Milčinskega  – Ježka, je nastala v obdobju novoustanovljene-
ga Radia Ljubljana (leta 1928). Po tem letu si je radijska igra za otroke ob radij-
ski igri za odrasle utirala samostojno pot razvoja in se vse do 70. let 20. stoletja 
z dramaturško-estetskimi in drugimi lastnostmi izoblikovala v enakovredno 
radijskoigrsko umetniško zvrst, ki je požela veliko pozornosti v tedanjem ju-
goslovanskem in evropskem prostoru (Sajko, 2006). Terminološke opredelitve 
radijske igre niso strokovno poenotene, različne utemeljitve avtorjev odslikava-
jo specifične lastnosti te zvrsti in jo je zato zahtevno enoznačno opredeliti ter 
določiti. Radijskoigrska umetnosti je spoj več umetniških zvrsti. Ena temelj-
nih posebnosti radijske igre je, da nastane v dolgotrajnem ustvarjalnem kolek-
tivnem procesu. Radijskoigrska umetnina je rezultat prepleta sodelovanja raz-
ličnih specifičnih poklicnih profilov umetniških zvrsti, kot so avtor besedila, 
dramaturg, režiser, radijska tehnična ustvarjalna ekipa, igralci in programer-
ji, ki na podlagi napisanega scenarija soprispevajo h končnemu ustvarjenemu 
zvočnemu dogodku (Mugerli Lavrenčič, 2019). Temeljno izrazilo radijskoigr-
ske umetnosti je zvok, ki ima kot nosilec besede, glasbe, šumov in tišine izje-
mno pripovedno ter izpovedno moč. Radijskoigrska umetnina je zaradi od-
sotnosti medijske vizualnosti radia v celoti odvisna od radijske zvočnosti ali 
radiofonskosti in akustičnosti radia. Radijska zvočnost ali radiofonskost pos-
lušalca neposredno nagovarja in spodbuja soustvarjanje dogajanja v njegovi do-
mišljiji zaradi edine abstraktne prisotnosti zvoka oz. človeškega glasu. Funkci-
ja akustičnosti radia se odraža v zvočnem upodabljanju predmetov, situacij in 
dogajanj v dejavni ter gibajoči se stvarnosti (Páez, 2022). 
Po nemških zgledih, kjer je v 50. letih 20. stoletja radijskoigrska umetnost 
dosegla nesluten razcvet, je slovenski prostor prevzel, glede na dramaturške in 
oblikovne zakonitosti, poimenovanje dveh temeljnih tipov – klasične (tradi-
cionalne) in eksperimentalne (nove) radijske igre. Temeljno sredstvo klasične 
oz. tradicionalne radijske igre je besedilo (beseda oz. govor), ki je na podlagi 
elektroakustičnih izraznih sredstev preoblikovano in preneseno v zvočni svet, 
glasba in šum pa podpirata dogajanje. Temeljna zakonitost eksperimentalne 
(nove) radijske igre se zrcali v integraciji izrazil govora, glasbe, šuma in tišine, 
ki z enakovrednim spojem vseh teh izrazil ob podpori tehničnih in akustičnih 
izraznih sredstev deluje kot akustična zvrst. Klasična radijska igra se bolj pri-
bližuje literarni umetnosti, eksperimentalna radijska igra pa je bližje glasbe-
ni (Páez, 2022; Sajko, 2006). Enotna in ključna specifika nastajanja radijsko-
igrske umetnosti je ustvarjanje z »zvočnim pogledom na svet« (Sajko, 2006, 
str. 13) in ne z vizualnim pristopom (Jan, 2018). Slovenska radijskoigrska umet-
nost razmejuje radijsko igro za odrasle in otroke (Sajko, 2006). Vsaka od teh 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
14
dveh kategorij zahteva poseben pristop ustvarjanja radijskoigrske umetnine. 
Pri ustvarjanju radijskih iger za otroke morajo avtorji poznati razvojne značil-
nosti slednjih in potrebe posameznih razvojnih obdobij.
V zadnjem obdobju se radijskoigrska umetnost za otroke sooča z nizko 
produkcijo ter s pomanjkanjem besedil za zvočno uprizoritev in poklicnega 
kadra (Páez, 2022). Mednarodni projekt B-AIR, ki poteka v sodelovanju de-
vetih partnerskih organizacij iz sedmih evropskih držav pod vodstvom Radia 
Slovenija, raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka, od prenatalne faze dalje. Cilj 
interdisciplinarnega projekta je tudi ustvarjanje zvočne umetnosti za predšol-
ske otroke in ranljive skupine na umetniškem spletnem radijskem kanalu, pod-
prtem z inovativno tehnologijo. Tako projekt spodbuja nastajanje novih ra-
dijskih iger za otroke, ki so namenjene dojenčkom, malčkom in predšolskim 
otrokom.1 Zaradi razvojnih razlik v omenjenih obdobjih na področju posluša-
nja smo se v pričujočem prispevku osredotočili na petletne otroke, ki so se jim 
predvajale tri novonastale radiofonske pravljice. 
Značilnosti poslušanja pri predšolskih otrocih
Poslušanje je opredeljeno kot proces strukturiranja zvokov in govora v umu kot 
rezultata slišanja, usmerjanja pozornosti ter razumevanja slišanega (Brezovnik, 
2014). Osmišljanje slišanih zvokov kot rezultat mentalnih procesov kaže, da je 
poslušanje aktivno in ustvarjalno dejanje (Cramer, 2004). Pri poslušanju po-
samezniki, še posebej otroci, niso pasivni sprejemniki, temveč kognitivno, ču-
stveno in motorično aktivni sprejemniki (Karadüz, 2010). Spretnosti posluša-
nja predstavljajo kompleksen perceptivno-kognitiven fenomen, ki se jih začne 
otrok učiti v predšolskem obdobju s pomočjo poslušanja pravljic, njihovega po-
navljanja in uporabe strategij zapomnitve (Visu-Petra idr., 2008). Če želimo, 
da predšolski otrok razume slušno gradivo, morata biti zvok in govor otrokom 
razumljiva in jasna ter primerna njihovi razvojni ravni (Özbay, 2009). Razvoj 
veščine poslušanja ni zgolj spontan proces, temveč zahteva dobro načrtovanje v 
skladu z razvojnimi značilnostmi predšolskega otroka (Machado, 2010).
V predšolskem obdobju otrok zaznava ter se uči o zvočnem oz. glasbenem 
svetu z lastno aktivnostjo na podlagi senzornih in motoričnih procesov ter po-
zitivne čustvene naravnanosti. Temeljni cilj poslušanja v predšolskem obdobju 
je vzbuditi radovednost in ohranjati zanimanje za poslušanje ter na tej podlagi 
razviti slušne zaznave in pozornost na zvok (Denac, 2008). Premišljena izbira 
zvočnega oz. glasbenega gradiva in sistematično načrtovanje poslušanja izbra-
nih del bosta spodbudila veselje ter željo po poslušanju, ki bo lahko postopno 
prerasla v potrebo po poslušanju in poslušalske navade (Borota, 2013; Voglar, 
1987). Borota (2013) poudarja nekatere potrebne pogoje za poslušanje. V prvi 
1 O projektu B-AIR: https://www.rtvslo.si/b-air/o-projektu-b-air/571260 .
K
ata
rin
a Za
d
n
ik
, K
ata
rin
a H
a
be, Sa
šk
a Ra
k
ef, K
ata
rin
a Ko
m
pa
n
 Erza
r ◆ D
o
živ
lja
n
je ra
d
io
fo
n
sk
ih
 prav
ljic
 pri pred
šo
lsk
ih
 o
tro
c
ih
15
vrsti je pomembna pripravljenost za poslušanje, ki podpira usmerjanje pozor-
nosti na zvok in vzdrževanje dolgotrajnejše pozornosti. Ključen pri poslušanju 
je spomin oz. pomnjenje slišanega, na usmerjanje pozornosti v zvok in kakovost 
poslušanja pa vplivajo tudi čustva in predsodki (Borota, 2013). Trstenjak (1981) 
navaja, da je doživljanje temeljno za sprejemanje in ustvarjanje katere koli ume-
tnine. V predšolskem obdobju cilji poslušanja spodbujajo doživljanje, občute-
nje različnih razpoloženj in ustvarjalno izražanje doživetij na afektivni ravni. 
Rosanda Sajko (2006) poudarja perceptivno neobremenjenost in odpr-
tost za novo v predšolskem obdobju ter izpostavlja tipične lastnosti otroka v 
tem obdobju, kot so optimizem in zaupljivost, zvedavost in odkritosrčnost, 
pristranskost, občutljivost za lepoto, usmerjenost navzven, doživljanje konti-
nuiranosti dogajanja ter doživljanje tega trenutka tukaj in zdaj. Podobne ugo-
tovitve izpostavlja tudi eden izmed treh teoretičnih pristopov pri preučevan-
ju glasbenih preferenc. Razvojni pristop, ki predpostavlja kritična obdobja za 
razvoj glasbenih preferenc, poudarja, da so otroci v predšolskem obdobju v fazi 
slušne odprtosti (angl. open earedness) in tako dovzetni za raznolike glasbene 
stile (Le Blanc, 1991, v Hargreaves idr., 2006). Tudi Gordon (1990) izpostavl-
ja proces akulturacije (angl. acculturation) v predšolskem obdobju, ki ga ozna-
čujejo adaptacija, usvajanje in izgrajevanje zvočnih ter glasbenih vzorcev neke 
kulture v zvočnem/glasbenem spominu.
Na slovenskem vzorcu predšolskih otrok je bilo glede glasbenih preferenc 
otrok ugotovljeno, da po mnenju vzgojiteljic predšolski otroci najraje poslušajo 
otroško glasbo, ki jo izvajajo otroci, nato ljudsko glasbo v izvedbi otrok in od-
raslih. Sledijo ambientalna glasba (zvoki iz narave), klasična glasba, glasba dru-
gih kultur in popularna slovenska glasba (Gabrovec, 2011). Olga Denac (2012) 
je ugotovila, da imajo otroci raje glasbene dejavnosti, pri katerih so lahko aktiv-
ni (gibanje ob glasbi, petje pesmi in igranje inštrumentov). Po drugi strani pa je 
njena raziskava nakazala, da je interes vrtčevskih otrok za glasbo v veliki meri 
pogojen z glasbenim interesom vzgojiteljic. Katarina Habe in Bratina (2018) 
sta na vzorcu pet- in šestletnikov ugotovila, da predšolski otroci pozitivno vre-
dnotijo vse glasbene zvrsti, najbolj pa otroško pesem v izvedbi otroka. Rezulta-
ti pa so pokazali tudi, da so glasbene preference otrok pomembno povezane z 
glasbenimi preferencami njihovih staršev.
Kot že rečeno, se v predšolskem obdobju slušna senzibilnost, pozornost 
na zvok in glasbeni spomin intenzivno razvijajo, zato nas je v pričujoči razi-
skavi zanimalo, kateri elementi pritegnejo otrokovo slušno pozornost in kate-
ri izmed teh elementov (vsebina, zvok, glasba) se jim najbolj vtisnejo v spomin. 
Temeljni namen raziskave je ugotoviti, ali so novonastale radiofonske pravljice 
ustrezno oblikovane glede na omenjeno razvojno obdobje, s ciljem povratnih 
informacij sklepnih ugotovitev ustvarjalcem radiofonskih umetnin. V nadalje-
vanju predstavljamo vsebino in gradnike radiofonskih pravljic, ki so bile pred-
met te raziskave.
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
16
Vsebina in temeljne značilnosti treh radiofonskih pravljic
Za namen raziskave smo analizirali vsebino in temeljne gradnike treh radio-
fonskih pravljic, ki so nastale v okviru mednarodnega projekta B-AIR. Pri ana-
lizi temeljnih gradnikov smo se oprli na kategorije, kot jih opredeljuje Rosanda 
Sajko (2006). Tako smo analizirali strukturo gradnikov radiofonskih pravljic, 
ki smo jih kategorizirali v (1) govorni (besedni) del, (2) zvočni del (šum, zven, 
fuoli) in (3) glasbeni del. 
Nataša Konc Lorenzutti: »Nekoč je živela, še zmeraj živi«
Radiofonska pravljica avtorice Nataše Konc Lorenzutti »Nekoč je živela, še 
zmeraj živi«2 je zgodba v rimah in govori o tem, kako se rodi in živi pravljica. 
Pravljica potuje po deželi in išče nekoga, ki jo bo znal in želel povedati. Ob tem 
sreča najprej tri fante, ki jo zasmehujejo, ona pa si želi, da bi bili njeni prijate-
lji. Nato pride do Mojstra, ki jo slabovoljen napoti, da naj gre naprej žvižgat ra-
kom. Pravljica to zares naredi in cela vojska rakov se odzove s strumno pesmijo. 
Mojstru priskočijo na pomoč in ta ne more verjeti svojim očem. Mojster vpraša 
Pravljico, kdo je, in Pravljica se mu predstavi ter ga prosi, če jo lahko pove svo-
jim otrokom. Najprej Mojster tega ne želi narediti, vendar pa se kasneje po pri-
govarjanju Pravljice in otrok premisli ter otrokoma pove Pravljico za lahko noč.
Vodilni in temeljni gradnik radiofonske pravljice »Nekoč je živela, še ved-
no živi« avtorice Nataše Konc Lorenzutti (glasbena oblikovalka: Darja Hlav-
ka Godina) v dolžini 14 minut je govorjeno besedilo, ki poteka v monološki in 
dialoški besedni obliki med poosebljeno Pravljico (dekliški glas), mojstrom mi-
zarjem (moški glas), njegovim sinom (deški glas) ter avktorialno pripovedoval-
ko kot glavno povezovalko pri orisu dogajanja, dejanj in čustvenih razpoloženj 
glavnih junakov. Celotni besedni del poteka v rimanih verzih. Začetek radio-
fonskega dela uvede glasbeni element spevne molove melodije v nižjem regi-
stru v kljunasti flavti, ki ob zvočnih elementih ptičjega žvrgolenja in žuborenja 
potoka postane spremljava napovednemu monologu zgodbe glavne pripovedo-
valke. Po zaključku spevne melodije se zvočna spremljava nadaljuje, ko znova 
vstopi koračniška durova melodija v višjem registru v kljunasti flavti. Spevna 
molova in koračniška durova melodija sta temeljna glasbena gradnika radio-
fonske pravljice ter vstopata z namenom orisovanja čustvenih razpoloženj na-
stopajočih likov. Za razliko od glasbenih gradnikov so zvočni elementi (ptičje 
žgolenje, žuborenje potoka, čiričanje, žaganje, brušenje idr.) stalna spremlja-
joča podlaga, ki akustično pričarajo prostor, čas in vzdušje dogajanja v zgod-
bi. Z analizo gradnikov ugotavljamo, da radiofonska pravljica »Nekoč je ži-
vela, še vedno živi« sodi v kategorijo klasične (tradicionalne) radijske igre. Pri 
2 Pravljico je mogoče poslušati na tem spletnem naslovu:  
https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174822270?s=mmc.
K
ata
rin
a Za
d
n
ik
, K
ata
rin
a H
a
be, Sa
šk
a Ra
k
ef, K
ata
rin
a Ko
m
pa
n
 Erza
r ◆ D
o
živ
lja
n
je ra
d
io
fo
n
sk
ih
 prav
ljic
 pri pred
šo
lsk
ih
 o
tro
c
ih
17
tem izpostavljamo, da s ključnim in vodilnim gradnikom govorjenega besedila 
v obliki literarne zvrsti poezije, ki ga dopolnjujeta in podpirata zvočna ter glas-
bena podlaga, poudarja nenavadnost ter neobičajnost v primerjavi z ostalimi 
otroškimi pravljicami v prozni obliki. Glasbeni gradnik, ki uvede in zaokroži 
radio fonsko pravljico ter tudi orisuje čutno-čustveno dogajanje, predstavlja ti-
pično lastnost klasične tradicionalne radijske igre (Sajko, 2006). 
Gaja Kos: »Pikčev prvi superjunaški primer« 
Radiofonska pravljica »Pikčev prvi superjunaški primer«3 avtorice Gaje Kos 
(glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina) v dolžini devetih minut govori o 
fantku Pikcu, ki postane superjunak, in njegovi prijateljici Narcisi, ki je zmago-
valka v dvigovanju uteži. To, da je superjunak, odkrije, ko poje svoj prvi indijski 
orešček in se kar naenkrat znajde v roza dekliški sobi, ogrnjen v ogrinjalo superju-
naka. Tam je deklica Petra, ki joče, ker se počuti neuspešno in nesprejeto med so-
šolci. Pikec ji pomaga rešiti njene težave in Petra mu reče, da je pravi superjunak. 
Osrednji govorno-besedni element je dialog med deklico Petro in deč-
kom Pikcem. Dogajanje povezuje avktorialna pripovedovalka, ki orisuje glavne 
značilnosti Pikca in deklice Petre ter povezuje dogajanje v zgodbi. Uvodno in 
zaključno dogajanje v radiofonski pravljici poteka na zvočno spremljavo (bob-
nenje, šelestenje, tiktakanje), elektroakustični sintetični zvok na eni frekvenci 
naraščajočega in pojenjajočega brnenja ter potresavanje ropotulje zvočno ori-
šeta teleportacijo Pikca in spremembo prostora dogajanja iz kuhinje v dekliško 
sobo ter njegovo vrnitev domov. Zvočni element tiktakanja, ki spremlja uvo-
dni dialog med Pikcem in jokajočo deklico Petro, orisuje spremembo prosto-
ra in časa. Ko Petra ogovori Pikca, da izgleda kot superjunak, vstopi elektora-
kustična glasba v hitrem tempu, ki asociira na računalniške igrice. Na izrazito 
ritmično elektroakustično glasbo, s ponavljajočo se melodično motiviko na to-
niki in dominanti durove tonalitete, se dialog nadaljuje. Dokončno Pikčevo 
zapustitev Petrine sobe oznanita šelestenje Petrinega pisanja in kratka tišina. Z 
analizo gradnikov ugotavljamo, da radiofonska pravljica »Pikčev prvi superju-
naški primer« sodi v kategorijo klasične (tradicionalne) radijske igre. Pri tem 
izpostavljamo, da je irealni zvočni element, elektroakustični sintetični zvok, 
povezovalno akustično sredstvo prenosa dogajanja pravljice v različna prosto-
ra, osrednji govorni dialoški del, ki poteka v rahli akustični odmevnosti, pa je 
podprt z izrazito ritmično elektroakustično glasbo, s ponavljajočo se melodič-
no motiviko v durovi tonaliteti na toniki in dominanti. Omenjena elementa 
sta ključna gradnika radiofonske pravljice, ki s svojo zvočnostjo orisujeta znan-
stvenofantastičnost dogajanja. 
3 Pravljico je mogoče poslušati na tem spletnem naslovu:  
https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174824295?s=mmc.
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
18
Peter Svetina: »Junaška pravljica« 
Radiofonska pravljica »Junaška pravljica«4 avtorja Petra Svetina Kos (sklada-
teljica: Bojana Šaljič Podešva, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina) v 
dolžini desetih minut govori o Pravljici, ki je ušla iz knjige iskat velikana Pepi-
ja. Katjuša in Franček ji sledita. Gresta v dvigalo, Pravljica pa jima uide po sto-
pnicah in na ulico ter po mestu. Katjuša in Franček tečeta za njo. Ko Pravljica 
tako hiti po ulici, polni prometa, pade na klancu in si zlomi gleženj. Katjuša in 
Franček jo pobereta in jo odneseta v bolnišnico. Nožico Pravljice je treba ope-
rirati. Pravljica leži v bolniški sobi med otroki. Katjuša in Franček jo vprašata, 
zakaj je tako bežala, Pravljica pa pove, da je šla iskat velikana Pepija. Ko pride v 
sobo zdravnica in vpraša otroke »Kako ste, moji velikani?«, se Pravljica zave, 
da ni našla samo enega, temveč polno malih velikanov.
V radiofonski pravljici »Junaška pravljica« nastopa moški glas v vlogi avk-
torialnega pripovedovalca, njegova neosebna pozicija povezovalca se med pote-
kom pravljice spreminja v osebno pozicijo glavnih likov Katjuše, Frančka, Pra-
vljice in zdravnice. Pripovedovalec, ki z lastnim glasom pooseblja ostale like, 
povezuje dogajanje v zgodbi ne le s pripovednim povezovalnim monologom, 
temveč tudi z nagovori in dialogi glavnih likov. Pripovedovalčev glas ustvarja 
tako zvočne kot glasbene gradnike, ki zvočno ponazarjajo dogajanje v zgodbi, 
nastale situacije in ključne dogodke (beg in lovljenje Pravljice, padec in zdravlje-
nje Pravljice). Glasbeni del se odraža skozi tri zvočne ritmične izreke tem z zlogi 
»hop« (kombinacija dob in poddelitev), »com-pek« (v prvi poddelitvi) in »te-
ka-teka« (v drugi poddelitvi), ki zvočno uprizarjajo beg Pravljice. Melodičnemu 
izrazu se s petjem kratkih melodičnih motivov približa tema »hop«. Ti trije ele-
menti so temeljni glasbeni gradniki, iz katerih so izpeljani tudi zvočni gradniki 
zgodbe. Moški glas ponazarja beg Pravljice (neenakomerna ritmična izreka zve-
nečih zlogov »hop«, »comp«, »pek« v različni glasovnih barvah in intonaci-
jah, izvajanje vokalnih glissandov »ooo« in »hoop« v smeri navzgor/navzdol) 
in dogajanja na ulici: odpiranje/zapiranje vrat avtobusa (»pccc«), kramljanje 
mamic z vozički (žvižganje in tleskanje z ustnicami), padec Pravljice (glissando 
z žvižgom) ipd. Pripovedovalec z izrazito dikcijo in artikulacijo ustnic, s spre-
minjanjem barve glasu, dinamike ter tempa izreka različne soglasnike, samo-
glasnike, zveneče besede in zloge ter medmete, s katerimi zvočno ponazori po-
samezne dogodke, nastale situacije, odzivanje in čustvovanje likov. Dogajanje v 
pravljici je podprto s tehničnimi sredstvi ustvarjanja zvočnega in akustičnega 
prostora prihajanja zvoka (z leve, desne, oddaljeno, blizu, v odmevu), z dvo- ter 
večglasnimi polifonskimi prepletanji zvočnih in glasbenih elementov.
Z analizo gradnikov ugotavljamo, da radiofonska pravljica »Junaška pra-
vljica« sodi v kategorijo eksperimentalne (nove) radijske igre. Ugotavljamo, da 
so govorni, zvočni in glasbeni gradniki medsebojno enakovredno povezani ter 
4 Pravljico je mogoče poslušati na tem spletnem naslovu:  
https://prvi.rtvslo.si/podkast/rio-radijska-igra-za-otroke/173250372/174820167.
K
ata
rin
a Za
d
n
ik
, K
ata
rin
a H
a
be, Sa
šk
a Ra
k
ef, K
ata
rin
a Ko
m
pa
n
 Erza
r ◆ D
o
živ
lja
n
je ra
d
io
fo
n
sk
ih
 prav
ljic
 pri pred
šo
lsk
ih
 o
tro
c
ih
19
predstavljajo koherentno zvočno celoto. Ustvarjalci so poskušali oblikovati ne-
ločljivo teksturo med govorom in zvočnimi elementi, ki jo doživimo kot glas-
bo, in hkrati ustvarja ambient dogajanja ter efekte. Glas pripovedovalca, z izje-
mno glasovno interpretacijo vseh gradnikov, z izrazito govorno izreko in rabo 
različnih intonacij, glasovnih barv, tempa, dinamike, artikulacije je temeljno 
sredstvo zlitja posameznih gradnikov v nedeljivo celoto. Za doseganje akus-
tične celostnosti je interpretacija pripovedovalca posameznih zlogov in besed 
glavne junakinje ločeno posneta. Vsaka izmed teh predstavlja svojo ritmično 
plast, s čimer prispeva h gradnji gostote in napetosti, ki sledita dramaturški li-
niji pravljice. Radiofonskost in akustičnost, ki sta podprli reliefno kombinira-
nje plasti, njihovo zgoščevanje in širjenje, dajeta občutek različnih prostorov in 
podpirata dinamično spreminjanje ambientov v pravljici ter ustvarjata učinek 
3D-zvočne oblike.
Raziskave učinka različnih prepletov gradnikov radiofonskega gradiva 
prinašajo različne ugotovitve, kot npr. raziskava Ute Ritterfeld idr. (2005), v 
kateri se je pokazalo, da ima formalna zasnova teh elementov radiofonskega 
dela ključno vlogo pri pozornosti in čustvenem odzivu predšolskih otrok (sta-
rosti 3–4 let). Radiofonsko obdelana pravljica je dosti bolj pritegnila otroško 
pozornost kot zgolj literarno izvedena (radijska pravljica, ki je bila samo preb-
rana, ne pa tudi zvočno in glasbeno obogatena). Podobno ugotavljajo tudi Cu-
adrado idr. (2020), ki so potrdili, da je 3D-zvočna oblika radiofonskega gradi-
va za otroke privlačnejša kot stereooblika. 
Odzivi otrok na poslušanje zvočnega materiala
Uvid v ponotranjene miselne predstave, ki si jih otroci ustvarijo ob poslušanju, 
lahko pridobimo s pomočjo njihovih verbalnih, vizualnih in kinestetičnih od-
zivov (Kerchner, 2000). Za predšolske otroke je značilno, da najlažje izraža-
jo svoje doživljanje najprej preko kinestetičnih (področje motorike) in kasneje 
preko vizualnih reakcij (področje otroške risbe). Otrokova uporaba vizualnih 
reprezentacij in kinestetičnih gest kot kognitivnih metafor je bila predmet pre-
nekaterih raziskav (Cohen, 1980; Sims, 1985). V zadnjem času pa je poudarek 
na veččutnih odzivih otrok na slušne dražljaje in na ugotavljanju, kateri od teh 
odzivov je najpovednejši in najbližje otrokovemu doživljanju (Kerchner, 2000).
Espeland (1987) navaja, da akustični material v otroku pusti impresijo v obli-
ki notranje reakcije, ki sčasoma vodi do asociacije, imaginacije, selekcije, urejanja 
in organizacije zvoka v notranjosti. Te ponotranjene operacije vodijo do ekspre-
sije v smislu odkritih reakcij. Zadnji del te sekvence vključuje preurejanje, uteme-
ljevanje, primerjavo, procesiranje, zavračanje in sprejemanje, kar cikel ponovno 
vrne nazaj na raven impresije. Marilyn Zimmerman in Sechrest (1968) sta ugoto-
vila, da predšolski otroci pogostokrat nimajo ustreznega besednjaka, da bi lahko 
izrazili ustrezen in natančen opis zvočnega dražljaja, zato se lažje izrazijo preko 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
20
giba in risbe. Tudi Ute Ritterfeld idr. (2005) poudarjajo, da otroci svoje doživlja-
nje težko izražajo neposredno s pomočjo besed, temveč lažje posredno, preko ve-
denja. Večina raziskav, ki preučujejo odzive predšolskih otrok, se zato poslužu-
je predvsem kvalitativne metodologije, opazovanja vedenja in čustvenih odzivov, 
analize risbe, verbalni odgovori pa so zanimivejši zgolj z vidika prepoznavanja, 
kateri segmenti poslušanega gradiva se pojavljajo kasneje v otrokovem govoru, ali 
ponavlja določene besede, fraze, melodije, na kaj ga poslušan material asociira.
Raziskava o doživljanju radiofonskih pravljic  
pri predšolskih otrocih 
Namen naše raziskave je bil evalvirati doživljanje otrok ob poslušanju treh na-
mensko ustvarjenih radiofonskih iger za predšolske otroke. Poleg tega smo že-
leli ugotoviti, kaj pri predšolskih otrocih pri poslušanju radiofonskih iger naj-
bolj pritegne njihovo pozornost ter kako posamezni elementi (govor, zvok, 
glasba) posamezno in v prepletu vplivajo na otrokovo doživljanje ter zapom-
nitev vsebine. V skladu s tem smo si zastavili sledeča raziskovalna vprašanja:
 –  RV1: Kako je razporeditev zvočno-glasbenih elementov (govor, zvok, glas-
ba) v treh izbranih radiofonskih pravljicah vplivala na čustveno doživlja-
nje in pozornost petletnikov?
 –  RV2: Katera radiofonska pravljica je najbolj pritegnila pozornost petletni-
kov in zakaj?
 –  RV3: Na kakšen način so petletniki najlažje izrazili svoje doživljanje ob 
poslušanju radiofonskih iger? 
Metoda
Uporabili smo metodo kvalitativnega raziskovanja, in sicer metodo opazovanja 
vedenja otrok, metodo analize otroške risbe in analizo vsebine intervjujev z ot-
roki ter vzgojiteljicami in analizo videoposnetkov poslušanja pravljic. Podatke 
smo tako pridobili iz več različnih virov, od opazovalcev, otrok in vzgojiteljic, s 
čimer smo zagotovili triangulacijo podatkov.
Udeleženci
V raziskavo je bilo vključenih 54 petletnikov iz treh različnih ljubljanskih 
vrtcev: 27 deklic, 27 dečkov.
K
ata
rin
a Za
d
n
ik
, K
ata
rin
a H
a
be, Sa
šk
a Ra
k
ef, K
ata
rin
a Ko
m
pa
n
 Erza
r ◆ D
o
živ
lja
n
je ra
d
io
fo
n
sk
ih
 prav
ljic
 pri pred
šo
lsk
ih
 o
tro
c
ih
21
Raziskovalni pripomočki 
Za namen raziskave smo uporabili tri radiofonske pravljice za predšolske ot-
roke, opazovalno listo, otroške risbe, polstrukturiran intervju in posnetke 
poslušanja.
Postopek
Raziskava je potekala v treh enotah ljubljanskih vrtcev Mladi rod v decem-
bru 2021. Vsaka skupina je dvakrat poslušala eno pravljico v enotedenskem ča-
sovnem razmiku. Pred poslušanjem pravljice je bil prostor ustrezno tehnično 
pripravljen s primerno osvetljavo, predvajalniki zvoka (preizkus glasnosti pred-
vajanja) in z namestitvijo videokamere. Otroci so bili uvodno nagovorjeni in 
motivirani k pozornemu poslušanju. Poslušanje pravljice je potekalo v sprošče-
nem vzdušju, otroci so med poslušanjem sedeli v krogu ali se ulegli na tla. Trije 
opazovalci so spremljali poslušanje pravljice in sproti evidentirali ključna opa-
žanja. Po poslušanju so bili otroci povabljeni k likovnemu izražanju vtisov in 
doživetij, pri čemer so bili po igralnici razporejeni tako, da nastajanja likovnih 
izdelkov drug pri drugem niso videli. Po likovni dejavnosti sta dva opazovalca 
ločeno v umaknjenem kotičku igralnice nadaljevala pogovor z otroki glede na-
risanih risb in vsakega otroka vprašala, kaj mu je bilo v pravljici všeč, kaj si je za-
pomnil, katere zvočne ali glasbene elemente si je zapomnil, ali bi pravljico zno-
va poslušal. Vsi pogovori so bili avdioposneti ter nato transkribirani v opisni 
obliki v posebnem obrazcu. Opazovalci so po enem tednu po vsakem posluša-
nju pravljice opravili pogovor z vzgojitelji in pridobili povratne informacije, ali 
so otroci omenjali pravljico, ali so si jo želeli znova poslušati, kaj jim je (ni) bilo 
všeč ipd. Prvo in drugo poslušanje radiofonskih pravljic je bilo posneto z video-
kamero. Drugi posnetek so si ogledali štirje opazovalci in evalvirali odzivanje 
otrok med poslušanjem na gibalnem, čustvenem, govornem področju ter po-
dročju pozornosti. V posebej pripravljenih opazovalnih protokolih smo evalvi-
rali intenzivnost odzivanja in kvalitativno opisali načine odzivanja. 
Ker so bili ob prvem ter drugem poslušanju zaradi bolezni prisotni dru-
gi otroci in je bil delež otrok, ki so bili prisotni dvakrat, majhen, smo podatke 
obeh poslušanj obravnavali skupaj. Prav tako se med prvim in drugim poslu-
šanjem tudi pri otrocih, ki so pravljico poslušali dvakrat, niso pokazale po-
membne razlike, tako da smo jih obravnavali samo enkrat. 
Odzive na pravljico smo raziskovali skozi tri različne vire informacij, in si-
cer opise vedenja otrok med poslušanjem, ki so jih podali opazovalci in vzgo-
jiteljice, analizo otroške risbe, ki so jo otroci risali neposredno po poslušanju 
radiofonske pravljice, in transkripte intervjujev z otroki, kjer so otroci najprej 
opisali, kaj je na risbici, in potem odgovorili na nekaj vprašanj. Posnetek celot-
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
22
nega pogovora s posameznim otrokom je bil transkribiran. Vsako izmed analiz 
smo ponazorili v posebni preglednici. Opise vedenja otrok smo opredelili gle-
de na dve kategoriji, pozornost in emocionalni odziv (Ritterfeld idr., 2005), pri 
čemer smo pozornost prepoznavali po otroški telesni drži, gibanju ter distrak-
tabilnosti (opisi opazovalcev), emocionalni odziv pa po izrazu na obrazu, vede-
nju do drugih, odzivih z raznimi zvoki, verbalnih odzivih (opisi opazovalcev).
Na podlagi vseh treh preglednic smo izdelali zbirno preglednico, v kate-
ri smo povzeli podatke iz vseh virov. V četrtem stolpcu zbirne preglednice smo 
dodali še povzetek glasbene analize pravljice in v zadnjem stolpcu povezali obe 
analizi ter na ta način dobili vpogled v to, kako so posamezni gradniki pravlji-
ce povezani z otroškim odzivanjem. 
Rezultati
Rezultate predstavljamo na podlagi vedenjskega, verbalnega in likovnega izra-
za otrok. Najprej prikazujemo vsako vrsto pridobljenih rezultatov posebej, po-
tem pa jih skušamo strniti v skupni preglednici z namenom primerjave.
Analiza opisov opazovalcev in vzgojiteljice (vedenjski izraz)
Preglednica 1 
Opisi vedenja otrok na podlagi opazovanja 
Pravljica Vedenje med poslušanjem
»Junaška pravljica« Zbrano poslušanje, otroci sedijo, vživetost v zgodbo, zanimanje, 
ponavljajo zvoke, vživijo se tudi z drobnim gibanjem v ritmu. 
»Nekoč je živela, še vedno 
živi«
Mirno poslušanje, otroci ležijo na hrbtu, se kdaj vmes obrnejo na 
trebuh, poslušajo, trudijo se slediti in razumeti (so zbrani, občasno 
z nogo nakazujejo ritem).
»Pikčev prvi superjunaški 
primer«
Poslušajo sede, pozornost pritegneta glavna lika (deček in deklica), 
pozornost največja ob močnem zvoku, ki se nadaljuje z elektronsko 
glasbo, odzovejo se z gibanjem z glavo in nemirom.
Opazovalci in vzgojiteljice so pretežno opisovali otroško gibanje, pozornost 
(koliko so bili vživeti v zgodbo), čustveno razpoloženje in vokalizacije. V posame-
zen opis vedenja smo vključili vsa različna opažanja, ki so jih navedli opazovalci 
in so bila tudi podkrepljena s konkretnimi opisi (npr., otroci v ritmu premikajo 
noge, se obračajo s trebuha na hrbet ipd.), niso pa navajali generičnih odgovorov, 
ki niso bili podkrepljeni s konkretnimi opažanji (npr., otroci so zadovoljni ipd.).
K
ata
rin
a Za
d
n
ik
, K
ata
rin
a H
a
be, Sa
šk
a Ra
k
ef, K
ata
rin
a Ko
m
pa
n
 Erza
r ◆ D
o
živ
lja
n
je ra
d
io
fo
n
sk
ih
 prav
ljic
 pri pred
šo
lsk
ih
 o
tro
c
ih
23
Analiza verbalnih odgovorov otrok (verbalni izraz)
Otroške odgovore smo analizirali s pomočjo analize vsebine, najmanjša po-
menska enota analize opisa risbe in intervjuja je bila poved oz. beseda, kot od-
govor na posamezno vprašanje. Posamezne kode smo določili induktivno, do 
zasičenja. Iz otroških odgovorov smo dobili sledeče kode: osebe (omeni glav-
ne like, ki nastopajo v pravljici), detajli (omeni predmete, drobne detajle zgod-
be), zgodba (otrok pove delček zgodbe v stavku), glasba (otrok prepozna, da gre 
za melodijo, otroško pesem, skladbo, igranje instrumenta), zvok (otrok omeni 
šume, naravne zvoke, zvoke, ki opisujejo gibanje, dogajanje), generični odgovo-
ri (odgovori, kot so: vse mi je bilo všeč, nič mi ni bilo všeč, ne vem, v redu ipd.). 
Pri oblikovanju kod smo prišli do podobnih kategorij, ki jih omenja tudi Ro-
sanda Sajko (2006) v svoji analizi radijskih iger.
Vsebinska analiza risbe (likovni izraz)
Pri analizi otroške risbe lahko grafično izražanje presojamo s formalnega (na-
čin risanja in grafomotorične značilnosti) in z vsebinskega vidika (tematsko in 
emocionalno doživljanje) (Tušak, 1997). Pri tem formalni vidik omogoča razu-
mevanje pozornosti otroka, medtem ko vsebinski vidik kaže na emocionalni 
odziv. Formalni vidik zajema predvsem postavitev likov na risbah, število likov 
na risbi, vrsto likov na risbi, medtem ko vsebinski vidik zajema čustva na risbi, 
statiko in dinamiko ter izstopajoče elemente (Tušak, 1997).
Preglednica 2
Pogostost (frekvence) pojavljanja posamezne kode pri ustnem opisovanju risbe in v odgovorih  
na vprašanja za posamezno pravljico
Kategorije
»Junaška  
pravljica«
»Nekoč je živela,  
še vedno živi«
»Pikčev prvi 
superjunaški primer«
Opis  
risbe
Ustni  
odgovori
Opis  
risbe
Ustni  
odgovori
Opis  
risbe
Ustni  
odgovori
Oseba 26 18 8 14 21 16
Detajl, predmet 39 36 27 22 23 14
Glasba / 4 4 15 / 8
Zvok / 34 3 6 1 /
Vsebina / 14 10 10 / 8
Generični 
odgovori / 18 1 28 1 14
Ni del vsebine 2 3 1 1 / /
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
24
Na podlagi značilnosti risanja petletnikov v raziskavi lahko večino risbic 
umestimo v fazo deskriptivnega simbolizma (Tušak, 1997). Na podlagi vseh 
treh analiz smo sestavili skupno preglednico rezultatov, v kateri smo povze-
li ugotovitve in jih povezali z gradniki radiofonskih iger. Rezultate smo ovre-
dnotili po dveh kriterijih, in sicer kriteriju pozornosti in kriteriju emocional-
nega odziva. Pri tem smo se naslanjali na analizo Ute Ritterfeld idr. (2005), ki 
so raziskovali pozornost in čustvene odzive otrok na različne radiofonske prav-
ljice. 
Preglednica 3
Analiza risbe s pomočjo formalnega in vsebinskega vidika
Kategorije » Pikčev prvi  
superjunaški primer«
» Nekoč je živela,  
še zmeraj živi«
» Junaška  
pravljica«
Postavitev likov  
na risbi
Razporeditev  
po celotni risbi
Fokus je zgolj na 
postavitvi na enem delu, 
ne po celotni risbi
Razporeditev  
po celotni risbi
Barve na risbi Žive, raznolike barve Uporaba barv ni tako 
raznolika (modra, rjava, 
rdeča)
Žive, raznolike barve
Število likov  
na risbi
Prevladujeta en ali dva 
lika
Posamezni liki  
(ali hiša ali žival ali 
oseba); abstraktnejši
Številni elementi
Vrsta likov  
na risbi
Osebe Hiša, knjiga,  
medved
Bolnišnična soba, 
otroci, oranževec,
Statika/
dinamika risbe
Statika Statika Dinamika
Čustva na risbi Veselje (razvidno  
iz uporabljenih barv, 
iz nasmeha na obrazih 
narisanih likov)
/ Veselje
Izstopajoči  
elementi na 
risbi
Note, srce, zvezde / Razvidna je vsebinska 
povezanost dogajanja 
na risbi z zgodbo
K
ata
rin
a Za
d
n
ik
, K
ata
rin
a H
a
be, Sa
šk
a Ra
k
ef, K
ata
rin
a Ko
m
pa
n
 Erza
r ◆ D
o
živ
lja
n
je ra
d
io
fo
n
sk
ih
 prav
ljic
 pri pred
šo
lsk
ih
 o
tro
c
ih
25
Povzetek triangulacija verbalnih, slikovnih in vedenjskih 
odzivov petletnikov
Preglednica 4
Prikaz triangulacijske analize radiofonskih pravljic z vidika zvoka/glasbe, govornega poročanja  
in vedenja otrok ter risbe
Pr
av
lji
ca
A
na
liz
a 
vs
eb
in
e 
 
od
go
vo
ro
v
A
na
liz
a 
 
ris
be
Ve
de
nj
e 
m
ed
  
po
slu
ša
nj
em
G
la
sb
en
a 
st
ru
kt
ur
a 
 
pr
av
lji
ce
Po
ve
za
va
 v
se
h 
vi
ro
v 
 
po
da
tk
ov
»
Ju
na
šk
a 
 
pr
av
lji
ca
«
Ja
sn
o 
pr
ep
oz
na
ne
 o
se
-
be
, j
as
ni
 d
et
aj
li,
 z
vo
k 
iz
ra
zi
to
 p
rit
eg
ne
 p
o-
zo
rn
os
t, 
ed
in
a 
zg
od
ba
, 
ki
 jo
 je
 o
tr
ok
 o
bn
ov
il 
v 
ce
lo
ti,
 e
di
na
, k
je
r 
ot
ro
ci
 d
od
aj
aj
o 
os
eb
e,
 
ki
 ji
h 
v 
pr
av
lji
ci
 n
i
N
aj
ve
č 
ra
z -
lič
ni
h,
 ž
iv
ih
 
ba
rv
, v
es
el
je
, 
na
jv
eč
 z
go
db
e
Z
br
an
o 
po
slu
ša
nj
e,
 o
tr
oc
i 
se
di
jo
, v
ži
ve
to
st
 v
 z
go
db
o,
 
za
ni
m
an
je
, p
on
av
lja
jo
 
zv
ok
e,
 se
 v
ži
vi
jo
 tu
di
 
z 
dr
ob
ni
m
 g
ib
an
je
m
 v
 
rit
m
u
M
oš
ki
 g
la
s, 
ki
 sp
re
m
in
ja
 
in
to
na
ci
jo
 g
la
su
, i
zr
ek
o 
gl
ed
e 
na
 v
se
bi
no
;
gl
as
ba
/z
vo
k 
en
ak
ov
re
d-
no
 p
re
pl
et
en
a 
z 
go
vo
ro
m
Ja
sn
a 
lin
ija
 p
oz
or
no
st
i i
n 
ra
zu
-
m
ev
an
ja
 v
se
bi
ne
;
do
br
o 
sle
de
nj
e 
gl
as
u 
in
 z
vo
ko
m
 
hk
ra
ti,
 z
vo
k 
po
m
ag
a 
k 
ra
zu
m
e-
va
nj
u 
in
 sl
ed
en
ju
 z
go
db
e;
ot
ro
k 
vz
am
e 
zg
od
bo
 k
ot
 c
el
ot
o;
ču
st
ve
no
 z
an
im
iv
a,
 p
o 
pl
at
i 
po
zo
rn
os
ti 
na
ja
tr
ak
tiv
ne
jša
»
N
ek
oč
 je
  
ži
ve
la
,  
še
 v
ed
no
 
ži
vi
«
N
aj
m
an
j o
m
en
ja
nj
a 
os
eb
, i
zr
az
ita
 p
oz
or
-
no
st
 n
a 
gl
as
bo
, p
es
m
i, 
ve
lik
o 
de
ta
jlo
v, 
ve
lik
o 
dr
ob
ni
h 
de
lč
ko
v 
vs
eb
i-
ne
, n
e 
ce
lo
ta
, n
aj
ve
č 
ge
ne
rič
ni
h 
od
go
vo
ro
v
R
isb
a 
na
jb
ol
j 
om
ej
en
a 
pr
i 
ba
rv
ah
 in
 
lik
ih
,
br
ez
 rd
eč
e 
ni
ti
M
irn
o 
po
slu
ša
nj
e,
 o
tr
oc
i 
le
ži
jo
 n
a 
hr
bt
u,
 se
 k
da
j 
vm
es
 o
br
ne
jo
 n
a 
tr
eb
uh
, 
po
slu
ša
jo
, s
e 
tr
ud
ijo
 
sle
di
ti 
in
 ra
zu
m
et
i (
so
 
zb
ra
ni
, o
bč
as
no
 z
 n
og
o 
na
ka
zu
je
jo
 ri
te
m
)
Z
go
db
a 
v 
rim
ah
, v
sa
ko
 
vl
og
o 
go
vo
ri 
dr
ug
a 
os
eb
a,
 tu
di
 o
tr
oc
i, 
pr
ip
o -
ve
do
va
lk
a 
po
ve
zu
je
;
zv
oč
ni
 e
le
m
en
ti 
so
 st
al
na
 
po
dl
ag
a 
do
ga
ja
nj
u,
 d
u-
ro
va
 in
 m
ol
ov
a 
m
el
od
ija
 
na
 k
lju
na
st
i fl
av
ti
Z
vo
k 
in
 g
la
sb
a 
pr
ev
za
m
et
a 
vo
di
ln
o 
vl
og
o 
pr
ed
 g
ov
or
om
, 
go
vo
r p
rit
eg
ne
 p
oz
or
no
st
 sa
m
o,
 
ka
da
r j
e 
za
re
s i
zr
az
it 
in
 n
i p
od
-
lo
že
n 
z 
gl
as
bo
, d
ia
lo
gi
 m
oč
ne
jši
 
ko
t z
go
lj 
br
an
je
 ri
m
,
ot
ro
k 
po
vz
am
e 
sp
lo
šn
i t
ok
 
pr
ip
ov
ed
i i
n 
ka
kš
en
 d
et
aj
l, 
ču
st
ve
no
 u
m
ir
ja
jo
ča
,
gl
ed
e 
na
 p
oz
or
no
st
 n
aj
za
ht
ev
-
ne
jša
 p
ra
vl
jic
a
»
P
ik
če
v 
pr
vi
 su
-
pe
rj
un
aš
ki
 
pr
im
er
«
Ja
sn
o 
za
zn
an
e 
os
eb
e,
 
na
jm
an
j d
et
aj
lo
v, 
na
jm
an
jša
 p
oz
or
no
st
 
na
 z
vo
k,
 p
oz
or
no
st
 
vz
bu
di
 e
le
kt
ro
ak
us
-
tič
na
 g
la
sb
en
a 
fr
az
a,
 
ki
 se
 d
va
kr
at
 p
on
ov
i, 
na
jm
an
j o
bn
ov
lje
ne
 
vs
eb
in
e
N
aj
bo
lj 
ži
ve
 
ba
rv
e,
 d
ek
lic
e 
na
riš
ej
o 
pu
nč
ke
, d
eč
ki
 
fa
nt
ke
, n
aj
-
bo
lj 
iz
ra
že
no
 
ve
se
lje
Po
slu
ša
jo
 se
de
, p
oz
or
-
no
st
 p
rit
eg
ne
ta
 g
la
vn
a 
lik
a 
(d
eč
ek
 in
 d
ek
lic
a)
, 
na
jv
eč
ja
 p
oz
or
no
st
 o
b 
m
oč
ne
m
 z
vo
ku
, k
i s
e 
na
da
lju
je
 z
 e
le
kt
ro
ns
ko
 
gl
as
bo
, o
dz
ov
ej
o 
se
 z
 
gi
ba
nj
em
 z
 g
la
vo
 in
 
ne
m
iro
m
R
az
lič
ni
 g
la
so
vi
 z
a 
ra
zl
ič
ne
 o
se
be
, i
nt
er
-
pr
et
ira
jo
 tu
di
 o
tr
oc
i; 
zg
od
bo
 p
ov
ez
uj
e 
pr
i-
po
ve
do
va
lk
a,
zv
oč
ni
 e
le
m
en
ti 
po
dl
a-
ga
 d
og
aj
an
ja
, i
zr
az
ita
 le
 
kr
at
ka
 e
le
kt
ro
ak
us
tič
na
 
m
el
od
ija
Č
us
tv
en
o 
in
te
nz
iv
na
, g
le
de
 n
a 
po
zo
rn
os
t n
aj
m
an
j z
ah
te
vn
a 
pr
av
lji
ca
, e
le
kt
ro
ns
ka
 g
la
sb
a 
pr
ep
la
vi
 o
tr
ok
ov
o 
po
zo
rn
os
t, 
ko
gn
iti
vn
o 
pr
ez
ah
te
vn
a,
 g
la
s-
be
no
 z
el
o 
ni
ha
jo
ča
, d
ol
oč
en
i 
de
ta
jli
 p
rit
eg
ne
jo
, c
el
ot
a 
ne
, 
ot
ro
k 
ne
 sl
ed
i z
go
db
i, 
vz
am
e 
de
lč
ke
 iz
 z
go
db
e
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
26
Interpretacija
Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je za otroke poslušanje radiofonskih 
pravljic zahtevna in močna čustvena izkušnja. Preučevane radiofonske pravlji-
ce so se razlikovale po naslednjih karakteristikah: zvočni opremi, glasbi, inter-
pretaciji, obliki teksta ter povezanosti med zvočno/glasbeno in govorno ravnjo 
ter kompleksnosti zgodbe in zvočne/glasbene opreme.
Odzive otrok smo ocenjevali glede na dva kriterija, in sicer pozornost in 
emocionalni odziv (Ritterfeld idr., 2005). Odziv na vse tri pravljice je bil pozi-
tiven, torej nobena izmed njih med poslušanjem v otrocih ni prebujala močnih 
negativnih čustev, strahu ali zavračanja. Tako lahko emocionalni odziv razde-
limo zgolj na intenzivnega ali neintenzivnega. Tudi glede na pozornost gre lah-
ko za aktivno pozornost (otrok sledi zgodbi, ker jo razume in ker ga zvok pri-
tegne), pasivno pozornost (otrok sledi zgodbi, ker ga zanima, a je ne razume) 
in nemirno pozornost (otrokovo pozornost preplavi in vzdržuje zvok, ki zakri-
je pomen zgodbe). Glede na kombinacijo obeh kriterijev odzivanja otrok je pri 
»Junaški pravljici« prisotna aktivna pozornost (otrok aktivno sledi in razume 
dogajanje) ob intenzivnem emocionalnem odzivu (otrok je čustveno izrazen 
v risbi in odgovorih), ki tvorita »zbranost«. Pri pravljici »Nekoč je živela, še 
vedno živi« smo zasledili pasivno pozornost otrok (otrok ne sledi, a zaznava ri-
tem in potek pravljice) ob nizkem emocionalnem odzivu (umirjenost), ki vodi 
v »odklapljanje«. Pri pravljici »Pikčev prvi superjunaški primer« sta se poja-
vila ugrabljena pozornost (otrok je pozoren na pravljico zaradi določene prvine 
zvoka, likov, a ne razume dogajanja) in intenziven čustven odziv (otrok je v ris-
bi čustveno izrazen), ki tvorita »nemir«.
Rezultati analiz kažejo, da pravljica v verzih za otroke »Nekoč je živela, 
še vedno živi«, zaradi zahtevnosti teksta ter množice različnih govorcev, vse-
binsko kot celota ni bila dostopna, čustveno pa ima zelo močno izdelana ritem 
in tok. Ker je čustveni tok zanimiv in povezan v celoto, jim je omogočil pa-
sivno prisotnost (otroci so se polegli po tleh in niso bili nemirni) in trenutke 
pozornosti, kadar oblikuje kratek prizor, zaznamovan z jasno glasbeno struk-
turo (otroška pesem) ali s posebej posrečeno kombinacijo besed (ko mojster 
samemu sebi reče »štor« ali ko je izrečen kakšen preprost stavek, ki opisuje 
situacijo, ki jo otroci poznajo). Ta ugotovitev se sklada tudi z ugotovitvami ra-
ziskav, ki poslušanje opredelijo kot proces, ki je zelo pogojen s kognitivno zre-
lostjo (Özbay, 2009), z izkušnjami in se razvija postopoma ter od otroka zah-
teva aktivno pozornost in učenje (Visu-Petra idr., 2008). Zanimiv poudarek v 
tej zgodbi je bil tudi to, da so otroci priklicali zgolj posamezne stavke pripove-
di, delčke zgodbe. Zanimivo je, da so si pri otroških glasovih zapomnili čustve-
no vsebino povedanega (»fantki so bili nesramni«), pri odraslih pa pomen po-
vedanega (»štor je rekel, da ne zna pripovedovati pravljic«), ne pa čustvenega 
tona. Ob tej zgodbi so otroci podali tudi največ generičnih odgovorov (npr. 
K
ata
rin
a Za
d
n
ik
, K
ata
rin
a H
a
be, Sa
šk
a Ra
k
ef, K
ata
rin
a Ko
m
pa
n
 Erza
r ◆ D
o
živ
lja
n
je ra
d
io
fo
n
sk
ih
 prav
ljic
 pri pred
šo
lsk
ih
 o
tro
c
ih
27
»vse mi je bilo všeč«, »vse je bilo v redu«, »glasba mi je bila všeč, se je pa ne 
spomnim«), ki kažejo na to, da so zaznali vzdušje pravljice, vendar do njene 
vsebine niso mogli dostopati. Pri tej pravljici jih je zelo pritegnila glasba, igran-
je flavte in pesem rakov, oboje so pogosto navajali po koncu poslušanja.
Pri »Junaški pravljici«, ki jo pripoveduje profesionalni pripovedovalec in 
igra vse vloge, je bil priklic celotne zgodbe največji in je povezoval tako pomen-
ske kot čustvene prvine zgodbe. Pri tej pravljici so si vsi zapomnili zvoke. Ti so 
bili nosilci pomena in so jim pomagali pri razumevanju dogajanja. V tej zgodbi 
otroških pesmi in glasbe praktično ni bilo, je pa kot glasbeni element delovala 
kot skrbno komponirana kompozicija različnih zvokov.
Tudi pri »Pikčevem prvem superjunaškem primeru« se je zgodba dro-
bila oz. je niti en otrok ni razumel. Vsebinsko so si zelo zapomnili nekaj pod-
robnosti (recimo maminega glasu, ki Pikcu reče, da ni naredil domače naloge, 
Pikčevega superjunaškega ogrinjala, indijskega oreščka), medtem ko govora ot-
rok niso navajali in se zdi, da niso razumeli, kaj se deček in deklica pogovarja-
ta. Njihovo pozornost je »pogoltnila« elektronska glasba. Vsi so zaznali, kdo 
je glavni junak, katere osebe nastopajo, niti eden pa ni razumel, kaj je glavno 
sporočilo pravljice. Posebnost te pravljice je bila elektroakustična glasba, ki je 
pokrivala velik del dialoga med nastopajočima likoma. Ta glasbena podlaga je 
sicer močno pritegnila pozornost, vendar se skoznjo dialog ni prebil in je otro-
ke samo potegnila v gibanje, ne pa v vsebino. Ob pojavu te glasbe so svoj nemir 
lahko ob njej usmerili v gibanje ob zvoku. 
Glede na zvočne značilnosti poslušanih radiofonskih pravljic lahko zak-
ljučimo, da je za otroke v starosti petih let poslušanje zelo pomembna aktivnost 
in da so zelo občutljivi na zvočno okolje, saj se nanj odzivajo in ga tudi zaznava-
jo predvsem čustveno, telesno (Machado, 2010). Njihovo pozornost pritegne-
jo zelo raznoliki zvoki in glasbene oblike ter zvrsti, prevladujoč čustven odziv 
ob poslušanju je bilo veselje, zelo zanimive značilnosti pa so se pokazale pri nji-
hovi pozornosti in razumevanju poslušanega materiala. Kot ugotavlja Rosan-
da Sajko (2006), so tipične lastnosti predšolskega otroka v odnosu do zvočne-
ga materiala zvedavost, odprtost, občutljivost za lepoto. Zato je ključno, da sta 
glasba in zvok integrirana v celoto, regulirana in da ne »utrudita« otroške po-
zornosti s svojo glasnostjo ali pretirano intenziteto, kot se je to zgodilo pri elek-
troakustični glasbi, ki je posnemala zvok računalniških igric. Predšolski otrok 
se takemu zvoku ne more upreti, saj ugrabi njegovo celotno pozornost in mu 
ne omogoča, da bi se odprl za kompleksnejšo strukturo poslušanega materiala.
Otrok lahko s celim telesom, torej s celovitostjo svojega doživljanja vstopi v 
zgodbo in lažje obdrži pozornost, če to zgodbo pripoveduje en glas (profesionalen), 
ki igra vse vloge (ker mu to omogoča, da ohrani povezavo s pripovedovalcem in 
mu sledi, spreminja pa se samo pomen, ne pa barva in vrsta glasu, kar ohranja kon-
tinuiteto pomena in poteka pripovedi). Če ima dober »stik« s pripovedovalcem, 
bo začutil varnost in se bo njegova pozornost lahko razširila ter zajela širši spekter 
zvočnega bogastva pravljice, kot če se pozornost razprši že pri sledenju prehajanja 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
28
pripovedi z ene osebe na drugo. To namreč od otroka zahteva, da hkrati sledi več 
tokovom, toku vsake osebe posebej in jih sproti sestavlja v celoto.
Otroci v starosti petih let so izrazito občutljivi na neverbalne, čustvene vse-
bine in intenco pripovedi ter kognitivno še ne morejo v polnosti slediti zgod-
bi, ki zahteva več kognitivne pozornosti in je čustveno manj izdelana (Özbay, 
2009). To se je pokazalo predvsem pri pravljici »Pikčev prvi superjunaški pri-
mer«, ki je pomensko zahtevna in čustveno najmanj izrazita oz. nejasna, za 
razliko od »Junaške pravljice«, ki je pomensko linearna, preprosta in čustve-
no izrazito detajlno izdelana. Čustven tok pripovedi prevladuje nad miselnim 
tokom in otrokom omogoči, da se vanjo vživijo in preko čustvovanja vstopijo v 
celotno pripoved ter dostopajo tudi do pomena, kar lahko potrdimo tudi z dej-
stvom, da so pri pravljici »Nekoč je živela, še vedno živi«, kljub zahtevnemu 
tekstu v verzih, zaradi glasbeno in čustveno tekoče linije priklicali tudi relativ-
no veliko vsebinskih delčkov.
Glasba in zvok ostajata glavna dejavnika, ki otroku omogočata zares vsto-
piti v poslušanje, v sledenje celotne pripovedi in v ustvarjanje slike dogajanja, 
saj ustvarjata prostor za človeški glas, glas pripovedovalca in mu dajeta bar-
vo, obliko ter smer, po kateri se otroško dojemanje lahko orientira (Trstenjak, 
1981).
Zaključki in priporočila za prakso ter nadaljnje 
raziskovanje
Na podlagi pridobljenih rezultatov triangulacije podajamo sledeče odgovore 
na zastavljena raziskovalna vprašanja:
 – RV 1: V treh izbranih radiofonskih igrah za najmlajše so zvočno-glasbe-
ni elementi različno razporejeni. Ugotovili smo, da je zelo pomembno, da 
so vsi trije zvočni gradniki (govor, zvok, glasba) čim bolj usklajeni, da niso 
prenasičeni in da je ključno vodilo »manj je več«. Otrokova pozornost je 
slabša, če je zvočnih gradnikov preveč in če medsebojno niso usklajeni. 
Čustveno doživljanje otroka prevzame tisti gradnik, ki je zvočno najizra-
zitejši in najbolj izstopajoč.
 – RV 2: Največjo pozornost petletnikov je pritegnila »Junaška pravljica«, 
ker je bila zvočno zgrajena tako, da so lahko otroci sledili vsebini zgodbe. 
Pomembno je bilo tudi, da je zgodbo pripovedoval samo en pripovedova-
lec v glasovno doživetem slogu. 
 – RV 3: Petletniki so svoje doživljanje po poslušanju najlažje upodobili z ris-
bo, najtežje pa jim ga je bilo ubesediti v strukturiranem intervjuju.
Celostna analiza odzivov na radiofonske pravljice je pokazala, da je tre-
ba pri ustvarjanju tovrstnih zvočnih vsebin skrbno loviti ravnovesje med po-
sameznimi gradniki, kot so pripovedni glas in zvoki, ki upodabljajo dogajanje 
K
ata
rin
a Za
d
n
ik
, K
ata
rin
a H
a
be, Sa
šk
a Ra
k
ef, K
ata
rin
a Ko
m
pa
n
 Erza
r ◆ D
o
živ
lja
n
je ra
d
io
fo
n
sk
ih
 prav
ljic
 pri pred
šo
lsk
ih
 o
tro
c
ih
29
(šumi, poki, ipd.), ter glasbo. Če želimo, da otroci zgodbo doživijo kot celoto, 
morajo biti vsi trije zvočni gradniki usklajeni, pomembno pa je tudi, da ni pre-
velike zvočne zasičenosti (Valkenburg in Beentje, 1997). Pomembno je tudi, 
da si snovalci zastavijo ključni cilj poslušanja, ki je lahko z vidika doživljanja 
usmerjen v aktivacijo ali v relaksacijo otroka. Pri aktivacijskem cilju v ospredju 
je dobro, da je vključenih več zvočnih elementov, ki otroke spodbujajo h giba-
nju ali pa jih pokličejo v vokalni odziv. Pri relaksacijskem namenu pa v ospredje 
bolj stopi estetika zvočne podobe, ki otroke na nek način objame, umiri in jih 
pripravi na počitek. Želeli bi izpostaviti tudi socialni moment pri poslušanju. 
Poslušanje v predšolskem obdobju ni samo intimni trenutek otroka kot poslu-
šalca, temveč otroci pri tem potrebujejo prisotnost odraslega, ki jih bo povabil 
v zvočni svet.
Poslušanje pravljic je za otroka zahtevno, saj je njegova pozornost omeje-
na zgolj na slušno, brez pomoči vidnega (Cirelli idr., 2018). Zato je pomembno, 
kako »vidne« so slušne pravljice in kako omogočijo notranjo predstavo, torej 
koliko prebudijo otrokov notranji, čustven odziv, koliko se otroci lahko s svojo 
»notranjostjo« naselijo v pravljici. Otrokova notranjost je zanj samega še »za-
klenjena«, potrebuje pot do tja in pot nazaj v zunanji svet. Zvočna pravljica na 
nek način »izgovori« otrokovo izkušnjo, mu ponudi celostnejši vstop v svet in 
mu da »besede za njegovo doživljanje«, kadar se v pravljici prepozna (Borota, 
2013; Machado, 2010).
Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko spoznanja ob odgovorih na po-
stavljena raziskovalna vprašanja strnemo v sledeče ugotovitve. V treh izbranih 
radiofonskih igrah za najmlajše so zvočno-glasbeni elementi različno razpore-
jeni. Ugotovili smo, da je zelo pomembno, da so vsi trije zvočni gradniki (go-
vor, zvok, glasba) čim bolj usklajeni, integrirani in da podpirajo drug druge-
ga. Največjo pozornost petletnikov je pritegnila pravljica »Junaška pravljica«, 
ker je bila zvočno zgrajena tako, da so lahko otroci sledili vsebini zgodbe, zvok 
je občasno prevzel tudi pomen in poudaril določene vsebinske elemente zgod-
be. Pomembno je bilo tudi, da je zgodbo pripovedoval samo en pripovedovalec 
v glasovno doživetem slogu. Tudi njihove risbe in odgovori na vprašanja so pri 
tej pravljici vsebovali največji delež vsebine, povezane tudi z detajli zgodbe ter 
ustrezno čustveno dinamiko likov. Petletniki so svoje doživljanje po poslušan-
ju sicer najlažje upodobili z risbo, najtežje pa jim ga je bilo ubesediti v struktu-
riranem intervjuju. Iz napisanega bi lahko izpeljali sledeče smernice za snovan-
je in poslušanje radiofonskih pravljic za najmlajše:
Radiofonski material za otroke sledi dvema dinamikama, najprej čustveni 
varnosti, torej čustveno regulirani in strukturirani vsebini, ki omogoča spro-
ščeno poslušanje in ohranjanje pozornosti, hkrati pa izdelanosti in zanimivo-
sti likov, povezanih z zvočno in glasbeno vsebino dela, ki bo ob čisto naravnem 
fiziološkem upadu otrokovega zanimanja uspela ponovno prebuditi pozornost. 
Prav pri tovrstnem gradivu se umetnost najbolj preplete z razvojno psihologi-
jo in glasbeno didaktiko, zato je zelo priporočljivo, če ustvarjalci radiofonskih 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
30
pravljic pri snovanju zvočnih vsebin sodelujejo z razvojnim psihologom in glas-
benim pedagogom/didaktikom.
Kot ustvarjalec umetniških vsebin je treba slediti otrokovim razvojnim 
značilnostim v smislu kratkotrajne, odkrenljive pozornosti, ki jo je treba vzdr-
ževati z drobnimi zvočnimi »presenečenji«, zvočnih dražljajev ne sme biti pre-
več in morajo biti usklajeni, prav tako pa morajo biti vsebine zgodbe še pose-
bej skrbno izbrane, saj sicer otroka čustveno ne bodo pritegnile. Izogibati se je 
treba tudi zvokom, ki ugrabijo otrokovo pozornost (kot so različni sintetični 
zvoki, kot je bil npr. zvok gameboya v pravljici »Pikčev prvi superjunaški pri-
mer«), saj se je pokazalo, da je bila pozornost na ta zvok sicer velika, vendar ni 
prinesla vsebinske izkušnje, občutja, zgolj vznemirjenje in mehansko gibanje 
na otrokom dobro poznani ritem elektronske naprave.
Pred začetkom snovanja radiofonske pravljice si je priporočljivo zastaviti 
cilj, ki ga želimo doseči s poslušanjem, saj bo od tega odvisno, kdaj, kje in kako 
bomo povabili najmlajše k poslušanju tovrstnega gradiva. 
Pri poslušanju radiofonskih stvaritev morajo biti prisotni tudi starši, vzgo-
jitelji, ki otroka povabijo v zvočni svet in se po poslušanju s posameznimi zvoč-
nimi gradniki iz pravljice z otrokom tudi igrajo, pa naj bo to v obliki ritmične 
izreke, krajših vokaliz ali plesa.
Predstavljena raziskava je pilotna, s ciljem ustvarjanja kriterijev za evalvacijo 
radiofonskih vsebin. V bodoče bi jo radi razširili še na več vrtčevskih skupin ter pri-
merjali odzive otrok različnih starosti ter ob različnih delih dneva. Prav tako bi nas 
zanimalo, kako se na te pravljice odzivajo starejši otroci (prvi razred osnovne šole), 
na prehodu v konkretnologično fazo razvoja, ki je zaznamovana z razcvetom leve 
hemisfere. Posebej zanimivo bi bilo raziskati tudi odzive otrok na pravljice, ko bi jih 
poslušali doma, skupaj s svojimi starši, ter vključiti širši nabor pravljic, pri katerih bi 
lahko še podrobneje raziskali posamezni gradnik (npr. glas, zgodbo, zvočno opre-
mo), kar bi pomenilo, da bi oblikovali eno pravljico na različne načine in preverjali, 
kako se otroci odzivajo nanje.
Prav tako bi bilo zanimivo primerjati radiofonsko gradivo starejšega iz-
vora in izvedbo »stare« pravljice z novimi radiofonskimi sredstvi ter na ta na-
čin ovrednotiti vlogo zbranega poslušanja in poslušanja skupaj z odraslim, tudi 
kot varovalnega dejavnika pred zvočnim onesnaženjem medosebnega prosto-
ra, in posledično okrepiti medosebni stik med otrokom ter odraslim. Na pod-
lagi opravljene raziskave smo opredelili nekatere temeljne kriterije za evalvaci-
jo, ki pa bi jih bilo treba še poglobiti in razširiti, da bi ustvarjalcem omogočili 
dovolj jasna in podprta priporočila. 
K
ata
rin
a Za
d
n
ik
, K
ata
rin
a H
a
be, Sa
šk
a Ra
k
ef, K
ata
rin
a Ko
m
pa
n
 Erza
r ◆ D
o
živ
lja
n
je ra
d
io
fo
n
sk
ih
 prav
ljic
 pri pred
šo
lsk
ih
 o
tro
c
ih
31
Literatura
Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Univerza na Primorskem, 
Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales. 
Brezovnik, A. (2014). Razvijanje poslušalskih spretnosti pri pouku glasbene 
umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Didakta, 24(175), 51–55. 
Cirelli, L., Trehub, S. E., in Trainor, L. J. (2018). Rhythm and melody as 
social signals for infants. Annual of New York Academy of Sciences. 
https://doi.org/10.1111/nyas.13580
Cohen, V. (1980). The emergence of musical gestures in kindergarten children 
[Neobjavljena doktorska disertacija]. University of Illinois at Urbana-
Champaign.
Cramer, R. L. (2004). The languange arts: A balanced approach to teaching 
reading, writing, listening, talking, and thinking. Pearson.
Cuadrado, F., Lopez-Cobo, I., Mateos-Blanco, T., in Tajadura-Jiménez, A. 
(2020). Arousing the sound: A field study on the emotional impact on 
children of arousing sound design and 3D audio spatialization in an 
audio story. Frontiers in Psychology, 11, 737.
Custodero, L.A., in Johnson-Green, E. (2008). Caregiving in counterpoint: 
Reciprocal influences in the musical parenting of younger and older 
infants. Early Child Development and Care, 178(1), 15–39.
Denac, O. (2008). A case study of preschool children’s musical interests at 
home and at school. Early Childhood Education Journal, 35 (5), 439–
444.
Denac, O. (2012). Achieving the objectives of arts and cultural education in 
Slovenian pre-service teacher training. Creative Education, 3(8), 1419.
Espeland, M. (1987). Music in use: Responsive music in the primary school. 
British Journal of Music Education, 4(3), 283–297.
Gabrovec, B. (2011). Glasbene preference predšolskih otrok [Neobjavljeno 
diplomsko delo]. Univerza v Mariboru.
Gordon, E. E. (1990). A music learning theory for newborn and young children. 
GIA Publications.
Habe, K., in Bratina, T. (2018). Katere glasbene zvrsti najraje poslušajo 
predšolski otroci? Revija za elementarno izobraževanje, 11(1), 77–90. 
Hargreaves, D. J., North, A. C., in Tarrant, M. (2006). Musical preference 
and taste in childhood and adolescence. V G. E. McPherson (ur.), The 
child as musician: A handbook of musical development (str. 135−154). 
Oxford University Press. 
Jan, A. (2018). Slišati sliko, videti zvok: zgodovina radijske igre na Slovenskem. 
Slovenski gledališki inštitut.
Karadüz, A. (2010). Türkçe ve sinif öğretmeni adaylarinin dinleme 
stratejilerinin değerlendirilmesi. Sosyal Bilimler Enstitüsü Dergisi, 2(29), 
39–55.
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
32
Kerchner, J. L. (2000). Children’s verbal, visual, and kinesthetic responses: 
Insight into their music listening experience. Bulletin of the Council for 
Research in Music Education, (146), 31–50.
Le Blanc, A. (1991). Some unanswered questions in music preference research. 
Contribution to Music Education, (18), 66−73.
Machado, J. M. (2010). Early childhood experiences in language arts early 
literacy. Cengage Learning.
Malloch, S., in Trevarthen, C. (Ur.). (2009). Communicative musicality. 
Oxford University Press.
Mugerli Lavrenčič, M. (2019, 23. februar). Na portalu SiGledal odslej tudi 
radijske igre. SiGledal: portal slovenskega gledališča. https://veza 
.sigledal.org/prispevki/na-portalu-sigledal-odslej-tudi-radijske-igre
Özbay, M. (2009). Anlama teknikleri: I. Dinleme eğitimi. Öncü Kitap.
Páez, E. (2022). Glasba v slovenskih radijskih igrah za otroke [Neobjavljeno 
magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani.
Ritterfeld, U., Klimmt, C., Vorderer, P., in Steinhilper, L. K. (2005). The 
effects of a narrative audiotape on preschoolers’ entertainment 
experience and attention. Media Psychology, 7(1), 47–72. 
Sajko, R. (2006). Poetičnost zvoka: ustvarjalne možnosti radijske igre za 
otroke. Mariborska knjižnica in Revija Otrok in knjiga.
Samuelsson, I., Sheridan, S., in Hansen, M. (2013). Young children’s 
experience of aesthetics in preschool. Nordisk Barnehageforskning, 6(31), 
1–12.
Sims, W. (1985). Young children’s creative movement to music: Categories 
of movement, rhythmic characteristics, and reactions to changes. 
Contributions to Music Education, 12, 42–50
Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. Slovenska matica.
Tušak, M. (1997). Risanje v psihodiagnostiki (2. izd.). Znanstvena založba 
Filozofske fakultete.
Valkenburg, P., in Beentje, J. W. J. (1997). Children’s creative imagination 
in response to radio and television stories. Journal of Communication, 
47(2), 21–38.
Visu-Petra, L., Cheie, L., in Benga, O. (2008). Short-term memory 
performance and metamemory judgments in preschool and early school-
age children: A quantitative and qualitative analysis. Cognitive, Creier, 
Comportament/Cognition, Brain, Behavior, 12(1), 71–101.
Voglar, M. (1987). Otrok in glasba: metodika predšolske glasbene vzgoje. 
Državna založba Slovenije. 
Zimmerman, M., in Sechrest, L. (1968). How children conceptually organize 
musical sounds (USOE Co-operative Research Project No. 5-0256). 
Northwestern University.
K
ata
rin
a Za
d
n
ik
, K
ata
rin
a H
a
be, Sa
šk
a Ra
k
ef, K
ata
rin
a Ko
m
pa
n
 Erza
r ◆ D
o
živ
lja
n
je ra
d
io
fo
n
sk
ih
 prav
ljic
 pri pred
šo
lsk
ih
 o
tro
c
ih
33
Summary 
UDC 373.2:78.398.2
The aim of our paper is to present the research we conducted as part of the internation-
al B-AIR project in cooperation with Radio Slovenia. Our research focused on how pre-
school children perceive artistic audio material, radio fairy tales, and how they can be in-
vited to engage with art through them. We wanted to establish what artistic elements of 
the radiophonic material enable children to have an aesthetic experience and thus en-
ter into a deeper artistic experience of reality and, through it, develop a sense of secu-
rity, sensitivity, and inner focus. For this research, three radio fairy tales were created 
for preschool children. Each of them had a specific structure of basic elements (sound, 
speech, music) and also the relationships between these elements (one element in the 
foreground or the background, the equal interplay of elements and transition into each 
other, layering of sound levels and different complexity of the soundscape). The fairy 
tales were evaluated by playing a specific radio fairy tale to 54 five-year-old children from 
three kindergarten groups in Ljubljana over two consecutive weeks. During the listen-
ing sessions, three appropriately trained observers were present in each group and made 
anecdotal notes about the observations. After listening, the children drew the story and 
had a short conversation with the observer. Results, which were obtained through data 
triangulation of qualitative analysis – children’s drawings and interviews, and anecdotal 
records of observers, led us to the following important conclusions:
 – The sound and music elements are arranged differently in the three selected radi-
ophonic fairy tales for young children. We found that it is very important that the 
three sound elements (speech, sound, music) are as harmonized as possible, that 
they are not oversaturated, and that the key guideline is less is more. The child could 
not sustain attention if there are too many sound building blocks and if they are not 
in sync with each other. The emotional experience of the child is taken over by the 
building block that is the most sonically distinct and prominent.
 –  The tale which attracted the most attention of the five-year-olds was sonically con-
structed in such a way that the children could follow the content of the story. It was 
also important that the story was narrated by only one narrator, an experienced ac-
tor who played all the characters.
 –  The five-year-olds could best represent their listening experience with drawing. It is 
difficult for them to articulate their experience in a structured interview.
A comprehensive analysis of responses to radio fairy tales has shown that when creating 
this type of audio content, a balance must be carefully established between the individu-
al building blocks, such as the narrative voice, sounds depicting the action (noises, pops, 
etc.), and music. If we want children to experience the story, all three sound components 
must be integrated, and it is also important that there is not too much sound saturation. 
Designers should set a goal for listening, which can be aimed at activating or relaxing the 
child through the experience. With the activation goal in the foreground, it is good to 
include several sound elements that encourage the children to move or introduce them 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
19
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
39
34
to a vocal response. To relaxation, the aesthetics of the sound image come to the fore, 
which in a way embraces, calms, and prepares children for rest. We would also like to 
highlight the social aspect of listening. Listening in the preschool period is not only an 
intimate moment for the child as a listener but a relational moment, where an adult helps 
children to feel safe and guides them into the world of sound.
From our pilot study, we could conclude that:
 –  Children find listening to audio narratives challenging and need to be specially pre-
pared for this activity, provided with a safe environment and contact with an adult.
 –  The story’s dynamics, rhythm, and dialogic nature are key to maintaining children’s 
attention.
 –  Fairy tales where the individual elements are equally interwoven with each other 
have a much stronger impact on the child’s experience.