— 198 —
K §. 440 kaz. zak.
Stavbeni odbor za izdelovanje nove cerkve v V. T. je izpeljavo te stavbe jednoglasno prepustil zidarskemu mojstru N. Sc. N. Sc. je prevzel to delo, ter je zidal do 30. avgusta 1881, ne da bi bil njemu ali stavbenemu odboru kdo kaj ugovarjal.
Omenjenega dne pa položi c. kr. okr. glavarstvo v K ... . pri ondašnji okrajni sodniji tožbo proti stavbenemu odboru zarad prestopka zoper varnost lastnine po §. 440 kaz. post., kajti N. Sc. je le zidarski mojster, a ne mojster stavitelj v smislu navedenega zakona.
C. kr. okrajna sodnija je stavbeni odbor nekrivim spoznala iz sledečih
razlogov:
C. kr. okr. glavarstvo v K ... je ovadilo cerkveni stavbeni odbor, da je cerkveno stavbo pričel in nadaljeval do 30. avgusta 1881 brez mojstra stavitelja; da je do tega dne zidarski mojster N. Sc. kot vodja stavbe služboval, in da je omenjena stavba še le 31. avgusta 1881 autoriziranemu stavitelju oddana bila.
Vsi zatoženi odborniki se izgovarjajo na to, da so vsi mislili, da je N. Sc. od države potrjen mojster stavitelj; in da so njemu ravno iz tega uzroka izročili izvrševanje te cerkvene stavbe.
V očigled temu, da je ravno ta N. Sc. prevzel in dodelal že več javnih stavb, na primer: ljudsko šolo v St... in farovška poslopja v L . . . ravno istega političnega glavarstva; in v očigled temu, da je to delovanje N. Sc. c. kr. okr. glavarstvu znano bilo; da je temveč dovršeni stavbi odobrilo; in tako N. Sc. molče kot mojstra stavitelja spoznalo; — se mora izreči, da so zatoženi odborniki imeli povod, misliti, da je N. Sc. postavno opravičen
- 199 —
mojster stavitelj; ter tla mu smejo izročiti izpeljavo te stavbe (§. 2 lit. e kaz. postave; zmota v djanji.).
Če se še dalje pomisli, da so mojstri stavitelji v smislu denašnjega stavbenega reda za krajnsko umeščeni še le po obrt-nijskej postavi od 20. decembra 1859; in da je mojster stavitelj, kakeršnega ima kaz. postava od 27. maja 1852 pred očmi, le koncesioniran zidarsk mojster, katerim pristaja po čl. VI. nazna-nilnega patenta k obrtnijskej postavi še naprej enaka pravica, kakor do zdaj (minist. določba od 8. maja 1879, št. 781); — in če se pomisli, da je N. Sc. dopuščen (koncesioniran) zidarsk mojster, kateri odrajtuje, kakor to svedoči plačilni nalog c. kr. okr. glavai*-stvo v St . . . od 30. rožnika 1881, št. 247, — obertnijske in prihodninske davke; — sodniji ni bilo moč prepričati se o krivdi zatožencev, ter je bila primorana, oprostiti jih od zatožbe prestopka zoper varnost življenja po §. 440 kaz. zakonika, in vsled §. 259, št. 3 kaz. postop. tudi od stroškov.
Zoper to oprostilno razsodbo je zastopnik državnega pravd-ništva takoj naznanil vzklic; in poprosil za prepis razsodbe, ne da bi bil potem ta vzklic v posebnem pismu izpeljal.
C. kr. okrožno sodišče v N. je potrdilo razsodbo I. instance iz sledečih
razlogov:
Najprej se pridružuje II. instanca nagibom prvega sodišča ter povdarja, da je bila primorana, vse dokaze in djanja, katere je rabilo pri razsojevanji v St..., smatrati za resnična, kajti tisti pri glavni obravnavi niso bili omajani, in tudi ob priliki vzklica ne o vrženi.
Potem pristavlja sledeče:
Na §. 440 kaz. zak. se v tem slučaji državni pravdnik ne more zaklicali; kajti §. 440. le povdarja, da tisti, kateri zidari brez mojstra stavitelja, je tega prestopka kriv; — kazenski zakonik pa ne navaja lastnostij, katere mora imeti tak mojster stavitelj.
Mora se tedaj, kader se govori o mojstru stavitelju, — ozir jemati na pojme, kateri*So pri prostem ljudstvu o tej zadevi s])loh navadni. — V očigled temu mora se N. Sc. prištevati mojstrom staviteljem v smislu §. 440 kaz. zak., kajti on odrajtuje od svojega
— 200
zidarskega obrtništva prihodninski davek, vzprejemlje in dovršuje zidarska dela samostalno kot obrtnik.
Nadzorovanje obrtnijskih postav sploh pa ne spada v delokrog sodnijskih uradov.