354
Politične  stvari.
Poštena nemška beseda o pravem času.
Nesramne laži ustavoverske nemške koterije, ki imajo jamo kopati ministerstvu Taaffeovemu, začele so presedati zdaj uže tudi poštenim Nemcem samim. Zato se nasproti skupščini ustavoverski, ki bode 14. dne t. m. na Dunaj i pod imenom „deutscher Partei-taga,   snuje shod poštenih Nemcev v Lincu,   ki hoče
svetu kar naravnost povedati, da klika ustavoverska nikakor nima pravice imenovati se zastopnica nemškega naroda v Avstriji, ker njeni cilji so vse drugačni od cilja velike večine Nemcev, ki nočejo drugim narodom gospodje biti, ampak ravnopravni ž njimi in hočejo može na čelu vladi imeti, ki ljudstvom ne segajo v žepe in ne sipljejo davkov na davke, ampak imajo srce za blagostanje tudi malega kmeta in obrtnika.
Zato željno pričakujemo v Lincu napovedano skupščino takih poštenih Nemcev 24. dne t. m.
Al uže pred to skupščino se je na Dunaj i vpričo velike množice nemške oglasil nemšk mož, ki je tako strašansko grenke pa resničae solil ustavovercem na javnem odru in to s tako pohvalo svojih poslušalcev, da so kar osupnjeni omolknili judovski liberalni časniki in se še upali niso razpravljati govor dr. Kronawet-tera, ki po pravici zasluži ime poštene nemške besede o pravem Času.
Ne moremo si tedaj kaj, da bi tudi našim bralcem ne podali posnetka omenjenega govora, čeravno dr. Kro-nawetter ni mož naše stranke in se tudi prav o vsem ž njim ne skladamo.
Dr. Kronawetter, poslanec dveh dunajskih predmestij in tudi ustavovernik one vrste, ki se „napredna stranka" zove, je sklical oni teden svoje volilce, katerih se je bilo zbralo okoli 600, in to pravih Dunajčanov čisto nemškega jedra , ter jim o delovanji svojem in o delovanji državnega zbora položil račun v obširnem govoru , iz katerega naj posnamemo le tiste stavke , kateri so „ustavoverce" tako po glavi bili, da zdaj vsa drhal judovsko-liberalnih listov za njim kamenje meče.
Dr. Kronawetter je govoril najprej o tem, kako so se Herbstovci sukali o vojni postavi; najprvo so bili sklenili, državi ne nakladati viših bremen, slednjič pa so vendar zbali in podali se, ter tako edini zakrivili to novo breme.
O novih davkovskih postavah je rekel: Nekdanji finančni minister Brestel, čegar ime so ustavo-verci v zvezde kovali, nam jenajveče davke naložil, razen tega pa še obresti od obligacij znižal, ker jih je z davki obložil, pa ne on ne njegova stranka nam za više davke ni dala nikakih političnih pravic. To je storil še le grof Hohenwart; on je na Dunaji dal tistim obrtnikom nižje vrste in manjšega zaslužka, ki le po 10 gold, davka plačujejo, volilno pravico. To je sramota za „ustavoverce", ki imajo usta zmerom polna svobode, a je nikdar ne dado.
Dalje omeni Chertekovih neugodnih davkovskih predlogov, postave o posojilnicah in vrav-naDJi zemljišnega davka, posebno pa še postave zoper govejo kugo, o kateri pravi, da ao jej nemški Pemci pritrdili le zato, da bi „ustavoverni" fabnkanti svojo živino , katero z ostanjki pivarnimi itd. pitajo, dražje prodajali.
Potem govori dr. Kronawetter o ministerstvu grofa Taaffeja in pravi: Veliko se govori o tem, da je nemško prebivalstvo cesarstva razburjeno zato, ker grof TaafFe preveč privoljuje Cehom in si naslombe išče pri konservativcih, ki med seboj imajo Slovane avstrijske, to pa grob koplje nemštvu v Avstriji. Vse to je prazna slama. Grof Taaffe hoče pravičen biti vsem narodom in jaz, trd Nemec, privoščim tudi vsem drugim narodom to, kar jim po pravici gre. Cehi so vljudni in pošteni ljudje , meni so desetkrat ljubši, ko gospodje „verwaltungsrathlerji". (Burni dobro-klici.) Usta-voverni kolovodje so proti vniki ministra Taaffe-a najbolj zato, ker Plener in njegovi pajdaši niso še ministri. Sedanje ministerstvo je več vredno uže zato, ker gospodari pošteneje od Auerspergovega; zdaj se ne silijo državni   zbornici  več predlogi o varovanji „za-
krahanih" železnic, pa tudi se ne dajć dovoljenja za osnove sleparskih društev, kakoršnih načelniki bi zdaj zopet radi prišli na krmilo. Sedanje ministerstvo ne mara veo sezati v žepe priprostih meščanov po novih davkih, in to je uže samo na sebi lepa zasluga.
Se veče zasluge pa ima sedanja vlada o ustanovi „deželne banke", po kateri se bo otvezla Rotschildov in drugih zavodov, ki so do zdaj ministre delali, zato pa se ve da v dunajskih denarnih krogih ni priljubljena.
Posebno močno dr. Kronawetter povdarja to, da tu ne gre za pravo gospodstvo Nemcev, marveč le za gospodstvo nemških Pemcev; le ti se spenjajo po gospodstvu, pemska svojat in nemška kazina v Pragi naj bi vladala Avstrijo — tista svojat, ki je po glasovi-tem „C h a brusu4' tako slabo znana.
Velike važnosti je to, da se dr. Kronawetter poteza tudi za točno izpeljavo §. 19. državnih osnovnih postav. Ce se po njem da prav vsem slovanskim narodom pravica, zato še Nemci ne bodo prišli v nobeno nevarnost; bilo bi pa to tudi sramotno spričevalo tako razviti kulturi, kakor je nemška, če bi se morala kaj tacega bati. Sramovati se mora človek, ki bere knjigo: „Ministerium Lasser, genannt Auersperg" , da so kaj tacega mogli storiti Nemci! „Chabrus" je in bo sramotna pika v zgodovini našega ustavoverstva. Ali je kaj tacega o Taaffe-u slišati? Nič! Ce bi pa prišel na krmilo Plener, bi bilo kmalu drugače. Zdaj se vsaj davkovski dohodki neeimurno ne zapravljajo.
To so glavni stavki iz Kronawetterjevega Šurnega govora, katerim so njegovi voiilci, trdi Dunaj čani, burno ploskali. Tudi nas veseli taka možka beseda, še bolj pa to, da se po burni pohvali volivcev vidi, da Dunaj po jedru svojem — in to so vendar v prvi vrsti meščani — ni tako spriden , kakor bi človek po dunajskih časnikih sklepal. S takimi poštenimi Nemci bi pač sporazum-ljenje ne bilo težko.
355