Razvoj dogodkov za sporazum hrvatskega učiteljstva in strnitev v eno stanovsko fronto. Glasovi časopisja z ene in druge strani. — Ned uilteljsivom izven UJU sta dve struji v pogledu sporazuma. — Veliko vlogo v sporu hrvatskega učiteljslva |e tvorlla lastninska pravica do Učiteljskega konvlkta in Uiiteljskega doma. — Temelj nesporazumljenj Je bila fforma organizacije: Zveza Savezov ali Udruženje? — Obnovitev SHUD. — Važen preokret za zbližanje hrvalskega učiteljstva v enolno stanovsko organizacijo. Prvo pobudo za večjc gibanje med hr= vatskim učiteljstvom, ki je izven UJU, je dal lep članek v »Hrvatskem Učitelju«, ki ga urcja voditelj zmerne struje učiteljstva izven UJU tov. Nemet, bivši podpredsed* nik SHUD, pod naslovom »Beseda o pra= vem času«, ki se glasi: Do 1. 1921. je imelo učiteljstvo Hrvat= ske in Slavonije enotno stanovsko organi« zacijo, kd je bila nepremagljiva skala brat« ske sloge, moči in Ijubezni. a v borbi za stanovske, pravne dn materijalne pravice srčna kot lev. Leta 1921. se je ralzdelilo učiteljstvo v dva tabora. Do cepitve je prišlo radi neso« glasja glede potov, ki so vodila k istemu cilju — bratski vzajemnosti vsega učitelj* stva naše države. Vsak od prizadetih taborov je trdil, da je njegova pot najkrajša in najboljša. In radi teh potov — do tedaj bratje — so postaii hudi nasprotniiki, a še več — eni proti drugim — borci na življenje in smrt. Z bolestjo se spomdnjam na to borbo. Koltko žS^viljejnslke energlije Je porab^ ljene v njej; koliko uničenih dksistenc; ko? liko razdrtih domačih ognjišč; koliko pre^ litih solz; koldko storjenih krivic? — vsemu temu se ne more dognati števila. Ali je vse to storjeno radi različnosti teh potov? Nikaikor ne! Temu je edini in glavni vzrok ta, ker je v učiteljskih vrstah zavladalo sovraštvo in maščevalnost. Ti dve lastnosti sta zastrle posamez= nikom vid, okamenile srce in popolnoma idejna bonba se je spremenila v osebno, strankarsko politično bofbo. Brat je postal zver napram bratu in mu grenil ždvljenje z bridkostjo in tugo. Danes je temu drugače, izgleda kot bi se svetlikali novi dnevi. Bratje sovraštva in maščevalnosti po« stajajo pametnejši. Zmodrilo j'ih je načes lo: Danes meni, jutri tebi! In tako mora ibiti. Dobra stvar ne pride nikoli prepozno. Zivljenje je šola. a vsaika šola nekaj stane. Ta nespametna borba je glavni raizlog mnogih, ne samo osebnih, temveč tudi sta^ novskih in šolsko prosvetnih neuspehov, ki nam kličejo: »Pametni bodite in zdnis žite se!« V borbi za življenje se družijo tudi z\vali. Mravlja je majhna žival. Sama ne po= meni ničesar, ampak kadar se jih združi na tisoče in se zagrizejo v meso kake ŽU vali, tedaj so močne dn izglodajo žival do kosti. Tudi mi smo kot mravlje. Vsak zase — ali razdeljeni v skupine ne premoremo dosti, ampak združeni smo vredni mnogo in tudi zmoremo mnogo. Oživimo zopet nekdanje stanovsko edinstvo, bratstvo in ljubezen na rodni ¦zemlji. Ne zmerjajmo in ne preganjajmo se več! Ne ulivajmo olja sovraštva na sveto nam stanovsko ognjišče! »Žalitve naj se pišejo v pesek, a dobra dela v trden kamen,« tako učimo druge, deJajmo tudi sami v tem duhu. Kar je bilo je minilo! Borba za procvit in napredek naše or* ganizacije in naših stanovskih interesov mora stati nad vsem, a v prvi vrsti nad osebnimi simpatijami ald antipatijami. Kdor pa tega ne more, ali neče razume« ti, naj vsaj ne ovira onih, ki imajo za to smisel, voljo in ljubav. Spoštujmo tudi polltično prepričanje svojega brata, a to naj feo prepričanje po= edinca, a nikakor ne prepričanje našega stanu. Za politično strankanstvo ni prostora v naši organizaciji. Predobro smo preizku* sili njegovo razdiralno delovanje. V tem naj nam bodo novinarji za vzgled. Oni so politični pripadniiki vseh strank, ko ise pa gre za njihove interese, so vsi eno — novinarjd in nič druzega. Da bi se mogli uspešneje boriti za svoje interese, so se izdružili v en tabor »Udruženje jugo« slovenskih novinara«. V naši državi je vsega okoli 15.000 učiteljev(ic). Podajmo si bratsko roke in krepko isi jih stisnimo. Danes so resni časi. Pripravlja se šol= ski zakon, spreminja se osncn-a, pa naj se to ne dela za nas — brez nas ali morda proti nam. Bodimo eno, ko smo v resnioi eno — bodimo samo učitelji, kot so novinarji sa» mo novinarji v borbi za svoje pravice. Volk ni voltku — volk, pa zakaj naj bi to bil brat — ibratu ali sestri? Razmišljajmo bratje in sestre o tem in skušajmo najti pot. po kateri bi se najčast; nejše prišlo do bratske vzajemnosti. Vsakdo, ki ima zato voljo in Ijubezen, naj odkrito pove svoje mišljenje, brez vsas ke opreznosti in strahu. Priobčili bomo to njegovo mišljenje v našem glasilq. z njes govim podpisom ali brez njega — kakor on sam to odredi. O tem mišljenju se bode tudi debatiralo, ako bode to potrebno. Če se pa oglasijo vsi, ki želijo pisati v tem smislu, se bo izbralo !]z vsega najboljs še in izdalo direktive za delegate, ki bodo vodili razgovore v njihovem duhu po onem: Nič za nas — brez nas. Vox populi — vox Dei! Z naše strani se ne bo it'hče vsiljeval, le pokazati hočema kaj in koliko se je v tem smislu naredilo od leta 1921. Uklonimo se, ampak brez vsakega nad= modrovanja in osebnega izzivanja, ker med brati ne sme biti zmagovalcev in prema« gancev. • Ta članek je vzibudil mnogo pozornosti in pričelo se je novo gibanje mcd hrvat* skim učiteljstvom. Posledica tega je bilo zborovanje uči» teljstva izven UJU, o katerem poroča »Hr« vatski Učitelj« sledcče: Od leta 1921. je vladal pri predstavni« štvu »Saveza« popoln zastoj. Hrvatsko uči« teljstvo, ki je ločeno od UJU, je bilo od tega časa takorekoč popolnoma izločeno od sodelovanja pri šolskih in stanovskih vpra« šanjih — to pa največ radi nedelavnosti piedsednika, ki je v svoji osebi koncentriral vse funkcijc »Saveza« in v zadnjem času na vprašanje članstva, kaj je »Savez« delal, \z> javljal javno: »Ja sam bio Savez.« V zadnjem času se je članstvo tega na? veličalo in pojavila se je močna grupa pod vodstvom podpredsednika Nemetja, ki deluje za pristop »Saveza« v UJU. Ti so ponovno razvili zastavo nepozabnega vodi* telja I v. F i 1 i p o v i č a in so odločili — podati roko v pomirjenje ter odpustiti in pozabiti vse kar se odpustiti in pozabiti more in sme. Dne 18. marca 1927 je bila sklicana kon* ferenca »Saveza« za Zagreb in okolico, ki je odločila pozvati predsednika T o m a š i = č a, da skliče najkasnpjc do 14. aprila skup« ščino »Saveza«, a odgovor naj pošlje gosp. N e m e t u , podpredsedniku »Saveza« do 31. marca. Ako ne dobi do določcnega časa odgovora, je pozvan podpredsednik, da on skliče skupščino. Ker ni predsednik T o m a š i č poslal do 31. marca 1927 nikakega odgovora, je sklical podpredsednik Ne m e t skupščino »Saveza hrv. učit. društev« za 14. aprila 1927 s sles dečim dnevnim redom: 1. Delo »Saveza« od leta 1921. do danes. 2. Sporazum učiteljstva Kraljevine SHS. 3. Pitanje iraovine »Saveza«. 4. Slučajnosti. Na skupščini je bilo zastopanih 22 dru» štev s 67 delegati. Pred začetkom skupščine se je vršila predkonferenca, na kateri se je razpravljalo o delovanju predsednika ter o delovanju grupe, ki propagira sporazum z UJU. Na koncu debate je nekdo predlagal, naj se iz* glasuje predsedniku Tomašiču zaupnica, a prcdlog je bil po dolgi debati odklonjfen. Pri prvi točki dnevnega reda je gosp. Fran P i 1 e k ostro kritiziral nedelavnost predsednikovo, očital mu, da je dve leti pi« sal o borbi za imovino »Saveza« v 1. 1921., a v tej borbi — na delegatski skupščini ni spregovoril niti besede; zakrivil je razpad »Saveza«, ki je štel 3000 članov, a sedaj sami ne vedo koliko jih jim je še ostalo; konstatira, da predsednik ni in ne sme biti »Savez«. Pri drugi točki dnevnega reda se raz* vije živahna debata. Potreba vstopa v UJU postaja vedno večja in nujnejša. Ne sme se dovoliti, da se v narodni prosveti ukrepa karkoli brez hrvatskega učiteljstva, kakor se je to dosedaj dogajalo. Stavijo se pred« logi kakšna naj bo nova organizacija uči*teljstva po pristopu »Saveza v UJU. — Končno je bila prečitana resolucija, ki se glasi: Delegati hrv. učit. društev, zbrani dne 14. aprila 1927 na konferenci v Zagrebu spre* jemajo sledečo resolucijo: * 1. Izjavljajo se za delovanje v smislu sporazuma vsega učiteljstva SHS. 2. O sporazumu se ne more odločati vse do tedaj, dokler se ne ukine policijska zabrana delovanja »Saveza« in vrne last* nina SHUD. 3. Sporazum bodo sklepali v imenu hrv. učiteljstva delegati, ki bodo izvoljeni na prvi glavni skupščini »Saveza« po ukinitvi zabrane. 4. Na taki skupščini SHUD nima pra* vic nobeden član, ki do danes 14. aprila ni član »Saveza«. 5. Vsak drug način sporazumevanja se od hrvatskih učiteljskih društev najodločs neje odklanja. Resolucija je sicer bila sprejeta molče, pa je brezpredmetna, ker je izjavil pred« sednik v začetku konference, da je sklica=> nje konference nelegalno in ravno tako so vsi njeni sklepi nelegalni. Predsednik T o * m a š i č pa je izjavil, da bo privatno obvestil predsednika UJU o teh točkah. Tretja točka odpade, kajti referent ni hotel podati poročila, ker je bila vnešena v resolucijo točka o imovini SHUD predno je on podal svoj referat. Važno točko pogajanj in spora tvori gospodarsko vprašanje glede imovine »Sa» veza«. « Nato je prinesla »Narodna Prosveta« ncoficijelen članek predsednika Udruženja Pctroviča. ki v njem slika potek doseda« njega delovanja in sporazuma med UJU in Savezom Hrv. učit. društev takolc: Leta 1921. je sklenila večina na skups ščini hrvatskega učiteljstva prestop v UJU. Del, ki je bil proti vstopu v UJU, je osnoš val svoj S. H. U. D. iz namenom. da pre* vzame Savezovo imovino. Med tem časom se je od strani UJU večkrat poskušalo najti ppdlagp za sporazum, a bilo je vse zaman, ker je stalo učiteljstvo na stališču, da se olprišča s ppmpčjp enc ali drugc stranke na škpdp svojih stanpvskih tovarišev. "'Kp se je v zadnjem času obpjcstran^ko uvidelp tp zIp, ki preti stanu in pod najlep; šim utispm stanovsike zavesti slovenskega uČiteljstva (Prestpp Slaraskove zvezc v UJU) se je začelp govpriti ppnovno o spo-razumii. V »Hrvatskem uoitelju« je iz-s o nekai člankpv o tem vprašanju. To je dalo pOvpd predsedniku UJU, da je po odo< britvi Glavnega pdbora stopil v stik s pred* stavniki Saveza, radi čcsar je bila skhcana v gprnjem pmenjena kpnferenca b. H. U.-U. Pisec smatra prvi ikorak \Saveza po konferenci za pogrešen in ravno takp je pogrešeno, da skuša predsednik Saveza potpm strankarskih eksponentpv vphvati na spprazum. O resoluciji pravi, da je taka, kot bi jp sprejemali ljudje, ki se jim npce spprazuma in da z njp stvar le zavlačujejp v nadi, da se spreme-nijp pphtične razmere. Kakp neresnp mislijo je razvidnp iz teh dejstev. Od nas zahtevajo ukinjenje zabrane (a nikdo jim ne zabranjuje sestan* kov), od nas zahtevajo imovino, a p »Hr* vatskem učitelju« trdijp, da ni niti v naših, niti v njihpvih rokah ter propada. Zahte* vajp od nas častnp ppt, kot bi jim mi pred* lagali inečastnp. Zahtevajo 'ravnopravno razgovarjanje z nami ter da mi z 12—14.000 člani sprejmemo vse, kar pni hpčejp. Po temeljitem pretresu resolucije po* zivlja pisec vse učitelje, ki želijp dobro starm, naj vstppijp v skupne vrste in tam* kaj koristijp s svpjim delavanjem skupno* sti. Egpizem mpra pasti, če danes ne pa jutri, uoiteljski stan pa mpra zmagati s svojim delpm in s svpjp slpgo. Temu je sledil pploficielen odgovor »Narodne Prosvete« na resolucijp S. H. U. D., ki jp prinašamo v celpti na prvi strani lista, ki se glasi: Točka I. se sprejme s posebnp simpatijo. K točki II. pravi, da se je učiteljstvp kralje* vine SHS že spo-razumelo. UJU ima svoja pravila, kdpr še ni član UJU, naj pristppi kot predvidevajp pravila. Druzega spprazu* ma ne rapre biti. O policijski zabrani naj se pri tem ne gpvori. Vprašanje imovine je pa rešil pristpjni forum. Tpčka III. Kako naj se pristopa v UJU je postranska stvar — najbolje bi bilp, da pristppijo vsi člani Saveza naenkrat. Tpčka IV. nima za nas ni* kake važnpsti. K tpčki V. pa prippminja: »Mi, ki visoko cenimp pojm svpbpdne vplje in spoštujemo zavest p veliki pptrebi edin> stvene in mpčne učiteljske prganizacije, ni» mamo drugega načina, kakpr da moralno vplivamo na tpvariše(ice), da stopijp v naše skupnp kolo in se radi tega absplutno ne strinjamp s tonom (obsoja se) v 5. tpčki re* solucije. Nasprptnp, odobravamo vsako de= janje vsakega poedinca, ki pomaga krepiti našo zajednico. Nadalje odgovarja tudi »Narodna Prpsveta« g. Tpmašiču na vpra* šanje, če želi UJU razgpvarjati s S. H. U. D. kot ravnppravno organizacijp in pri* pominja, da organizacija malega dela uči* teljstva, ki je včlanjenp v Savezu (približno 4—500 članov, prip. ured.) ne more biti rav* nopravna z velikim Udruženjem Jugoslo« venskega Učiteljstva. * Med tem se je pa razširilo gibanje pp okrpžjih. Objavljamo dvpje porpčil, iz ka* terih je razvidna smer gibanja. »Hrvatski Učitelj« je poročal pod nas slovom: »Razmere hrvatskega učiteljstva« sledeče: Skupščina učiteljskega društva za Za« greb in pkplicp se je vršila dne 18. junija 1927. Obe skupini sta bili pripravljeni na bprbo, kar se vidi iz tega, da sta bili obe kandidatni listi pripravljeni. Udeležencev je bilp na skupščini 177 in je dobila lista Nemet=Pilek, ki je za spprazum vsega uči» teljstva Jugpslavije, 45 glaspv, a druga lista, ki se prptivi sporazumu in hpče še nadalje ostati izven skupne stanovske orga-nizacije, pa je dobila 127 glaspv dn s tem tudi ve« činp v društvu samem. Ob izvolitvi je novi predsednik Majer kpnčal svoj gpvpr z besedami: »Sve za Bpga i Hrvatsku«, a manjšina je mnenja, da jc treba delpvati v smislu stanpvske enptnpsti: »Svc za život, procvit i slpgu staleža«. Prippmniti je še pptrobno, da je list »Hrvatski učitelj« v rokah sikupine, ki jc za spprazum in sc je nadcjati pd te strani nadaljnega delpvanja v smislu enptne učU telj&Ke stanovsike prganizacije Jugoslavije. »Narodna Prosveta« je poročala o diwgem zbprovanju sledeče: Na redni skup^ ščini Učlteljskega /društva za Varaždin je porpčal predsednik zagrebškega učitelj« skega društva »Jcdinstva« g. Vereš, v ka= kem štadiju se nahajajo pogajanja za zbli* žanje učiteljstva »Saveza hrv. učit. dru« štev«. (S. H. U. D.) in UJU. On pravi, da se sme s sigurnostjo pričakovari, da bo v doglednem času prišlo do sporazuma. Pri^ ppminja pa, da je glavna zapreka tega zbli« žanja pseba bivšega predsednika S. H. U. D. g. Ivana Tomašiča, ki mu osebma ambi* cija in mržnja dp UJU ne dopušča, da bi se z nami bratovsko združil. Ta njegpva nestrpnost je kriva, da »Hrv. učit. doim« v Zagrebu propada ker se ne popravlja in da sp v »Učit. konviktu« nastanjeni pri« vatniki za bagatelno najemntinp, namestp da stanujejo v njem -otrpci učiteljstva, ki študirajp v Zagrebu. Z lazirom na ta dej* stva je predlagal g. Vereš, da se ppšlje g. ministr&kemu predsedniku brzpjavka sle« deče vsebine: Današnja letna skupščina Učiteljskega društva za Varaždin in sreze Varaždin, Ivaneč in Novimarof, kpt pred« stavnik večine tukajšnjega učiteljstva prps testira proti neresničnemu razlaganju od« nošajev med hrvatskim učiteljstvom pp Ivanu Tiomašiču in tovariših in njihavemu nelegitimnemu postppanju s Savezom hrv. učit. društev in njegovo impvinp, kcr je ta Savez na svojih skupščinah 1. 1921. ppprol« npma legalnp likvidiral in so njegpva dru^ štva pristppila v UJU, vsled česar Savez od tega časa ne pbstpja niti de jure,, niti de facto, pa zato zanj ' ne more obstojati nikaka zabrana. Prosi se uvaževati upra* vičene interese UJU in io(dbiti omenjene nelegalne zahteve napram Udruženju. * Učiteljstvo izven UJU je delpvalp na to, da pride do skupščine SHUD. Pp šestih letih se jc vršila dne 29. avs gusta VIII. glavna skupščina S. H. U. D., ki ji je prisostvovalo okoli 700 učiteljev in učiteljic. Najvažnejši del skupščine je bilp pprpčilp predsednika Tpmašiča na delegaciji p likvidaciji spora nastalega med uči= teljstvpm. Tomašič je izvajal: Savez je uspešno delpval dp leta 1918. Sedaj bp pp« trebnp spremeniti pravila, to pa i.z več razlogpv, izmed katerih je eden tudi ta. ker se končno mora likvidirati sppr z UJU. Sedaj se bpde mogla ta akcija izvesti, ker je prpsvetnp ministrstvo priznalo pravico obstpja Savezu in pa pravicp dp premoženja. Sedaj se bodeta mpgla razgovarjati S. H. U. D. in UJU kpt enakopravna faktorja. V tem vprašanju mpra 'delegatska skupščina pirincipialnp aklepati in sklep sppročiti glavni skupšoini. Na ppedina vprašanja je dal g. Tpmašič pptrebna pp« jasnila glede ureditve pdnošajev in likvi« dacije sp&ra med S. H. U. D. in UJU. Pp njegpvem mnenju bi se morali vpditi raz« gpvori na ta način, da bi S. H. U. D in UJU imenovala pp nekaj svpjih članpv, ki Ibi naj razčistili razmere med učiteljstvom. Kp bi se stvar razčistila in bi bila o zadevi preko Saveza obveščena učiteljska društva, tedaj bi sprejela skupščina stavljen ji predlog. Ko bi bilp tp urejenp pd strani S. H. U. D. in UJU, tedaj bi se mpgla ustanoviti skup^ na stanpvska prganizacija učiteljstva SHS. Dne 30. avgusta se je vršila glavna skupščina, ki sp ji prisostvovali zastppniki raznih hrvatskih društev. Na tej skupščim je bil izvpljen odbpr s predsednikom To» mašičem s 651 glaspvi, med tem ko je lista dr. Čajkovca dobila le 41 glasov. (Pp »Nps vostih«). Na drugem mesbu prinašamp porpčilo o ugpdni preukrenitvi vprašanja zbližanja hrvatskega učiteljstva in izravnavi spora. Pri količkaj strpljivih ppgajanjih je gotpvo, da bp hrvatsko učiteljstvp organizirano v enptni stanovski prganizaciji, ki bp lahko klubovala vsaki situaciji in zahtevala, da se jp upošteva pri vsakem ppložaju.