v <> ■J At^čtA} leto xxm, ft. a UmvmAroi LiriMprn. Telefoo K. M-22. 51-23. 91-24 iaseratrti oddelek s LJubljana, a 5 - Telefoo fc. 51-25, 91-26 Podružnic« Nore mesto: Ljubljanska con 42 Rattmi: za Ljubljanske pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu k. 17.749, a ostale kraje Italije Semzio Cooti. Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ca o*l»* iz Kr. I talite io loozeznsrva ima Unkme Pubblicirt (taluna S. A. \ Ljubljana, četrtet 28. januarja 1»QXXI Cena cent. 80 fog«4tl|kl n o Ln 18.—t »ključno t »Poordeliskos 1» Home Lfa 96.50._ U tedoilt to: Pacciniieva ali ca ker. 9. khiM fcgr. 91-22. 91-29. 91-24._ Bokopm »« m<«l» CONCESSIONARLA BSCLUSIVA pa la pob- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unkne Pubblioti Italiana S A MILANO Oifslt sovražnikov napad na tuniSkem iojlščii Spopadi ckl opisih oddelkov v zapadni TripcEtaniji Živahno udejstvovanje1 osnega letalstva Bombardiranje Bone in Alžirja Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 27. januarja naslednje 977. vojno poročilo: V zapadni Tripolitaniji omejeni spopadi obojestranskih oklopnih motoriziranih oddelkov. Napad, ki so ga podpirali bojni vozovi in sunki oklopnih sredstev proti našim postojankam v tuniškem odseku, so bili odbiti. Naši lovci so v spopadu v zraku uničili ameriško dvomotorno letalo. Trije člani posadke so bili ujeti. Nemški lovci s« med posrečenim napadom na nasprotnikovo letališče zažgali na tleh štiri druga letala. Skupine italijanskih bombnikov so ponovno zadele pristaniške naprave v Boni ln Alžirn. Med drznimi ponočnimi poleti nad zapadnim Sredozemljem je naše tor-pedno letalo zadelo s torpedom parmk srednje nosilnosti, ki je plul v konvoju. Včeraj popoldne in ponoči so sovražnikova štirimotorna letala skušala napasti Messino. Protiletalska obramba je napadalcem onemogočila polet nad stanovanjski okraj. Prisilila jih je, da so zmetali tovor bomb v morje in na bližnje kraje- Skoda ni težka. Topovski izstrelki so zadeli dve letali, ki sta treščili na zemljo, eno vhodno od San Granierija, drugo pa zapadno od Pelara. * Davi je nekoliko pred zoro eno letalo priletelo nad Napoli. Iz največje višine je odvrglo nekaj bomb, ki so padle v okolico Torre del Greco. Zadeti sta bili dve kmečki hiši. Poročajo, da sta med ranjenci dva kmeta. Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče. Nemški tisk o uspehih italijanske mornarice Berlin, 27. jan. s. Vsi jutranji listi objavljajo z velikim poudarkom sredi prvih strani, kakšne uspehe je dosegla italijanska mornarica v borbi s sovražnikom od pri-četka sovražnosti. V 30 mesecih, kolikor časa je Italija v vojni, so edinice italijanske mornarice krepko prispevale k naraščajočemu oslabi j en ju sovražnikove vojne in trgovske mornarice. Potopile so v celoti 322 ladij vseh vrst in tonaže. Listi poveličujejo ob tej priliki ponovno hrabrost italijanskih posadk. Proslava osvobodilnega pkreta indija Borba za neodvisnost Indije se bo nadaljevala do popolne osvoboditve izp®d angleškega jarma Berlin, 26. jan. s. Na pobudo »Centrale svobodne Indije« je bila dane« proslavljena obletnica neodvisnosti Indije. Indijska kolonija v Berlinu in razne indijske osebnosti iz' ostalih evropskih držav so se zbrale okrog Boseja. voditelja gibanja za indijsko neodvisnost in bivšega predsednika vsein-dijskega narodnega sveta Svečanosti so se udeležile številne druge nemške osebnosti in zastopniki zavezniških m prijateljskih narodov. Prečrtan je bil znani manifest za neodvisnost, ki ga je izd a j v decembru 1929 vseindrijski narodni kongTes in ki se odtlej čita vsako leto 20. januarja ob obletnici indijske neodvisnosti. Zadnje poglavje te zgodovinske listine, ki je že teda j naznanila boj proti angleški vladi z vsemi zakonitimi sredstvi in brez nasilja, odobrava zdaj vsakršno sredstvo, ki je potrebno za dosego ne»:>dvisnosti. Po prečitanju poslanice je go-Toril Candra Bose in poudari!, da ie sedanja borba samo nadaljevanje borbe, ki so jo pričeli leta 1857 muslimani in Ind-ijci Orne* nil je, da Anglija še naprej »ločuje in vku da* ter ščuva k notranjim sporom v državi. Poleg Indijcev stremi tudi ves arabski svet po svobodi Zaključil je: Stopamo v fazo oborožene borbe proti angleški nadvladi in je ne bomo prenehali, dokler ne bomo do* segli svobode. Pariz, 26. jan. s. Ob navzočnosti nemškega veleposlanika in zastopnikov italijanskega in japonskega veleposlaništva ter francoske vlade ie bil danes v Parizu proslavljen narodni praznik Indije. Candro Bose in Riina Rao sita govorila pred veliko množico občinstva iz političnih in novinarskih krogov proti barbarskemu vladanju Angležev v Indiji, izražajoč prepričanje, da bo zmaga sil trojnega pakta uničila angleški imperij in vrnila Indiji neodvisnost. Ob koncu je bila prečitana ob odobravanju navzočih Bose j eva poslanica indijskemu narodu. Bangkok, 26. jan. s. Nad 5.000 članov lige za neodvisnost Indije se je udeležilo velikega zborovanja pod predsedstvom Beharija Bosea. V soglasno sprejeti resoluciji se poziva ves indijski narod, naj se upre angleškemu jarmu ter si zagotovi svobodo in neodvisnost. Anglija ne more obvladati Tokio, 27. jan. s. List »Mainiti« poudarja, da Anglija ne more obvladati položaja v Indiji in je prisiljna zateči se k politični intervenciji Amerike, kajti borba nacionalistov je vedno jačja, čeprav je večina indijskih voditeljev v ječi. Ta boi«ba se kaže v vsak dnevnih sabotažnih dejanjih. Naj zadošča dejstvo, da so kolektivne globe vlade podkralja ol 8. avgusta do konca decembra znašale 25 milijonov rupij. List omenja potem angleške poizkuse za spravo z nacionalistično stranko, kajti dokler ta ne bo dosežena, zahteva samo nadzoro-valna služba na indijskih železnicah nič manj kakor 100.000 ljudi, katerih ni mogoče zaradi tega poslati na birmansko fronto. Na Wewelovo pobudo je podkralj obiskal v decembru Nehrua, ki je pa zahteval, da se najprej ameriške čete umaknejo iz dežele in da se osvobode vsi politični jetniki. List končno poudara, da so Angleži v skrbeh zaradi Rooseveltovega vdiranja v deželo, kar ne more prinesti ničesar dobrega, številni ameriški strokovnjaki niso dosegli predvidenih ciljev, kajti proizvodnja železa in jekla je bila manjša kot leta 1941. Premogovniki v pokrajinah Behar,. Bengalija in Orisa, ki so prej dajali 90% indijske proizvodnje, so lani zaradi sabotaže in stavk dali samo :L8 milijonov ton. Zaradi tega je mnogo jeklarn ustavilo delo. Kitajski general o potrebi sodelovanja z Japonsko Sanghaj, 26. jan. s. Kitajski general, ki je s svojo divizijo, sestoječo iz 40.000 vojakov, prestopil na stran Vangčingvejeve vlade, je sedaj utemeljil in opravičil svoje iflgBMTtfii Dejal je: Ko sem se lani. boril proti Japoncem, sem bil prepričan, da hoče Japonska uničiti Kitajsko, sedaj pa sem prišel do spoznanja, da se Japonska ne bori samo za svoi obstoj, marveč tudi za obstoj azijskih narodov, da jih osvobodi angleškega in ameriškega jarma. Nezaupanje čangkajškove Kitajske do Amerike Lizbona, 28. jan. s. Revija »Time« ugotavlja v ostrem komentarju, da je Bela hiša precej grobo ravnala v čungkinško Kitajsko. Kitajsko vojaško misijo, kj je nedavno prispela v V/ashington pod vodstvom generala Siugšia, je Cangkajšek v začetku januarja odpoklical v domovino. Čungking ni dal nobenih pojasnil glede odpoklica, kar pa tudi ni potrebno. Od pričetka se nihče ni zmenil za to komisijo v Washingtonu. Kitajski oficirji so izročili svoja poverilna pisma in to je bilo prvič in zadnjič, da so prišli v stik z ameriškimi oblastmi. Kitajce niso poklicali k nobenemu raportu o strateškem položaju na Pac-fiku. Končno so Azijci gubili potrpljenje in so odšli. Neki kitajski pisatelj pa je trpko pripomnil, da/je medsebojno zaupanje med Ameriko in Kitajsko začelo upadati. Prebivalstvo šantunga proti eamgkinški vladi Kanton, 25. jan. s. Guverner pokrajine Kvantung je izjavil tisku, da prebivalstvo Santunga z vsemi napori prispeva k ugodnemu nadaljevanju vojne za Veliko vzhodno Azijo Pokrajinska vlada si prizadeva po navodilih osrednje vlade za zboljšanje svojih lastnih oboroženih sil in za zboljšanje uprave. Guverner je omenil napore za povečanje poljedelske proizvodnje in pripomnil, da so se popolnoma ponesrečili poizkusi čungkinške vlade, s katerimi je hotela motiti šantunške finance, ko je oddala v promet velike količine starih kitajskih dolarjevs Barbarski angleški napad na prebivalstvo Ranguna Tokio, 26. jan. s. Sovražnik je včeraj podnevi napadel Rangun. Bombe so padle na nevojaške objekte. Med civilnim prebivalstvom so bile izgube. Sovražnik je pa drago plačal svoj barbarski napad zaradi junaštva nekega mladega japonskega letalca višjega narednika Toma Anabukija, ki se je dvignil s svojim lovcem ter mu je uspelo drugo za drugim sestreliti kar 6 sovražnih letal. Velika zimska bitka na vzhodu Stalingrajska posadka je razbila sovražnikov vdor v mesto - Odbili sovjetski napadi med Maničem in Donom ter zapadno od Voroneza Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. Jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Velika zimska bitka na vzhodni fronti se nadaljuje z nezmanjšano silo in se razširja na nadaljnja ozemlja. Se za borbo sposobni deli 6. armade se ▼ ruševinah Stalin grada z uporabo vseh obrambnih sil branijo proti neprestanim napadom sovražnika na zemlji in v zraku ter vežejo sile več sovjetskih armad. Sovražna skupina, ki se ji je posrečilo vdreti v mesto, je bila v ostrih bojih razbita. Na ozemlju Kuba na potekajo lastni po-kreti po načrtu. Sovražni napadi zaptulno od Maniča so bili zopet v protinapadih odbiti. Napad nemških divizij med Man'-čem in Donom je ob močnem sovražnem odporu pridobil nadalje na ozemlju. Sovražni posKusi preprečiti izgradnjo obrambne fronte zapadno od Voroneža in poskusi, da bi se z močnimi pehotnimi in okiopnimi silami dosegel vdor, so bili krvavo odbiti. V bitki južno od Ladoškega .jezera so bili močni sovražni oklopni in pehotni oddelki, ki so na nekaterih mestih po desetkrat, drugod pa po osemkrat prešli k napadu, od naših čet odbiti z največjimi izgubami. Posamezni manjši vdori so bili takoj odstranjeni. Letalstvo je razbremenjevalo kopno vojsko z močnimi napadi na sovražne bojne postojanke in oskrbovalni promet. Lovska letala so v petih dneh južno od Ladoškega jezera sestrelila 97 sovražnih letal ob eni lastni izgubi. V severni Afriki samo delovanje izvidnic. Letalstvo je v Tunisu bombardiralo sovražne motorizirane oddelke in na nekem letališču uničilo ali poškodovalo večje število bombnih letaL Ob obalah Alžira je bila zažgana velika sovražna transportna ladja. Pri dnevnih in nočnih prodorih nad zasedeno zapadno ozemlje je sovražnik izgubil 9 letal. Posamezni sovražni bombniki so v pretekli noči s kršitvijo švicarskega •Mosaljsk^SaS' ihiničv"^ 2V Tula Cjudinovo gMj^, 0090rodiq< feejiiK* piel^^jelemov tNavlja (Malo- l^-vJjelj >skya \Moror Sjrgai 5^puhov feferfs „ fcVenev »5talir sinkur , 'Kuteba Vfiksa rzamas ^Lokojanov ,*Sj^Temnikov iKrasnoslo SaranskJ Kaneš .v« i ' /AlaRr * ^Soast 'Ruzajevka Lomov' oršansk Rane Mič ;c % rinsk" Cembar jU!janovsk_^/ Melekes Stavrtfpolj Kujbišev (Samara) DirnitrovsV fKolpnij '•Ščignj JZudta \0bojan Sf Bjelgc AVovča p.0skol fstrogoisk iOsk Rosoš Valujki ipecl^Grjaii Usmanj , Grafskaja 'oronejž Rogacevka arovoT sBalašov LKupjansk Migulinskaia® !išfevo/PeWskV Markštadt -^»gPokrovsk ______ _ isoglebsk ® I Rliovskaja^a^r/ o V/^Be^ezovik ^ff,., Tra asov « f^jha] lovka JNikotejevsk Talovka \Fr0l0V0 Anka (Pavlovsk Oerion .Krast) kol .Novouzensk _ N ^ . „\ ,,.. \ Med^bickaiar' Krasnograd ^ ) Starobjelsk V Kleckaja®^' ^^S-VDubovka S Dzjo^fo^^, Milerovc »Rusakov /. J^^^-^^^^V-J10^ A . Kalač x Pavlograd fjT" Zaporozje Čodin-4 Pofirrikinskaia J Žiifo ^ovn aMis nariupoli Taganrog 'Abganerovo ^ e Čemi jar Cl^anjl^^ Titovo Grafe S^/^oTelnikovo ®0bilnaja ^ Sa/—^—------1 i Urda italingradccamni •^r^VijfiA/ladiinirovka >arepta ^f^Verh.3askunčak iglajsk Zimovniki jJorgovoje ^Kuščevskaja VProfeTarskaja sRemontnoje El i sta a o Jaškulj JambcTvsf.oie lenoTajevsk Šambaj ^^-r AsTrahanjl 0 km državnega ozemlja prileteli nad južno , Nemčijo, ne da bi metali bombe. j Neko pristaniško mesto ob južnovzhodnl ; obaJi Anglije in neki kraj v južnovzhodnem 1 delu otoka sta bila včeraj napadena z bombami težkega kalibra. Vztrajna tefea stallsigrafske psiadlce Težavno sporazumevanje med Anglosasi in Francozi Lizbona, 27. jan. s. Roosevelt in Churchill sta se s svojima generalnima štaboma sestala v Casablanci, kamor sta poklicala tudi De Gaullea in Girauda in jima naložila, naj se sporazumeta, kar vse potrjuje, kako hudi so spori in težkoče položaja v severni Afriki. Na tej konferenci, ki je trajala 10 dni, so bile izmenjane poslanice s Stalinom in Cangkajškom, ki sta bila sicer povabljena na konferenco, ki pa sta odgovorila, da se ne moreta oddaljiti iz svojih držav. Konferenca Roosevelta in Churchilla, ki je bila po uradnem poročilu samem zelo delovna in naporna, potrjuje, kako številne so težkoče, s katerimi se morajo zavezniki boriti, da bi dosegli enotno skupno vodstvo. Strogo racijonlranje živil v Ameriki Buenos Aires, 26. jan. s. Iz'Washingtona se doznava, da je tajnik poljedelskega mi nistrstva Wichard v svojem letnem poročilu zahteval, naj se strogo racijonirajo živila, kajti sicer prebivalstva ne bo mogoče več oskrbovati. Zaradi pomanjkanja delovne sile bo zelo težavno zadostiti minimalnim potrebam v 1. 1943 glede prehrane. Pomanj kanje proizvodnje bo škodilo tudi oskrbi Avstralije in Anglije ter srednje Amerike, i ki bodo zaradi pomanjkanja brodovja še i bolj hudo prizadete. Berlin, 26. jan. Divja silovitost ruskih napadov na postojanke pri Stalingradu je še vedno v ospredju vojnih dogodkov na vzhodni front'. Odkar se je sklenil cbroč okoli grenadirjev nemške 6. armije ter rumunske in slovaške p^iicte, ki »o soudeleženi pri tej veliki žrtvi in slavi te sijajne epizode, je pr!t:sk sovjetskih vojsk še neizmerno narasel in je od ure do ure hujši. železna toča, ki pada na okepe, na zaklonišča in na gnezda, kjer žde obleganci odločeni na boj do zadnje krogle in do zadnjega vzdihijaia, je stalno gostejša, ker nastopajo vedno nove baterije mežnarjev, metalcev bomb in težkih strojnic, k' jih je sovražnik postavil v prvo črto. Na rurrki strani se da ugotoviti divja odločitev, da se za vsako ceno prežene zavezniška pesadka iz Stalingrada in da se tako čim prej za-ključ' pogl&vje, ki bo postavilo v čudovito luč vojaški duh in borbene vrline vojakov nove Evrope. Priznati pa je trcSa, da tudi zaključek tega poglavja ne bo niti najmanj vplival na splošni položaj. Kljub pošastnemu osredotočenju ognja, kljub slepemu besu, kj ga očitujejo množice Azijatov, potiskanih v napad na razvaline, med katerimi živi žilav odpor in nadčloveška volja, branilci Stalingrada nikakor ne mislijo na predajo. To je prizor, ki vsakogar prevzema z občudovanjem 'n spoštovanjem do teh nekoliko tisočev ljudi, ki imajo, stis_ njeni med ostanki uničenega mesta ter v srcu groznega pekla še vedno v sebi dovolj poguma za uporno borbo. Boj traja dan in noč. Smrt neprestano visi nad glavami, pokritimi z jeklen'mi šle. mi, ter vsak trenutek pade na koga in ga vrže na zemljo, toda vse to ne more zlomiti duha ostalih. Od najnižjega vojaka do generala se vsi bojujejo z isto vnemo in z ist4m pogumom, ki so ga bili pokazali v prvih trenutkih' sovražne ofenzive Doslej je posadka odklonila vse pozi/e k predaji in vsi predlogi za ustavitev sovražnosti, Kj so bili do neke mere ugodni za posadko 1n ki jih Moskva razširja med obkoljene branilce z velikanskimi zvočniki, so ostal: brez odgovora, bolje rečeno, na vsak poziv k predaji so obkoljenci odgovorili z ojače-nim streljanjem. \ Neenaka borba peščice zaveznikov, ki so se zarekli, da ne bodo sneli zastave proti-boljševizma na bregu Volge, se zdi, da ne bo mogla imeti za Ruse ugodnega poteka, dasi tratijo svoje ljudske sile in vojni material z izredno brezbrižnostjo. V zadnjih 24 urah se je prostor, ki ga imajo na razpolago oblegan«, še zožil. Obramba se sedaj osredotočuje v srednjem in južnem delu mesta, dočim sta severni in vzhodni del mesta v posesti sovražn ka. Tesnota površine obrambne fronte še bolj otežkoča vprašanje oskrbe po zraku, vendar pa izvršuje nemško letalstvo prave pravcate čudeže ter meče na postojanke, ki jih drži 6. armija z rumunskimi in slovaškimi tovariši velike množ:ne ž'veža in municije. Nikoli doslej se še ni tako. ja^no pokazala vzajemnost med letalstvom in kopnmsko vojsko. Vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo ne samo v Nemčiji, je to, koliko časa bo lahko trajala ta napeta faza borbe, ki se razvija na razvalinah Stalingrada. Vsak odgovor bi bil nedvomno tvegan, gotovo pa je, da junaške čete ne bodo odložile orožja, dokler ne bodo izčrpane zadnje zaloge in dokler jim ne bo odvzeta zadnja možnost obrambe. Na ostali vzhodni fronti so zabeležili od včeraj novo ojačenje sovjetske ofenzive. Z'mska bitka je po vsej priliki stopila v svojo najostrejšo fazo. Sovražno poveljništvo se je menda odločilo, da vrže v boj vse razpoložljive ljudske sile ln množine npjoega materiala, da bi doseglo odločilen uspeh. Brez tega bi bili prazni orjaški napori, ki jih prinaša Rusija skoro dve :eti s svojimi strahovitimi porazi. Danes je Sovjetska zveza podobna borcu, ki stiska čeljusti, napenja vse mišice svojega telesa in je v naponu vseh svojih sil, nadejaj oč se, "da bo s slovitim in obupnim udarcem zmrvil nasprotnika. Ako se mu to ne bo posrečilo, bodo možnesti za zmago nepreklicno izgubljene. Nemci so prepričani da sovražnik v tem prizadevanju ne bo uspel. V trenutku, ko se ugotavlja povečanje ruske ofenzivne delavnosti, se s tem obenem ugotavlja ukočenje zavezniške obrambe, deč m se Nemčija in druge evropske države, ki jim grozi povodenj barbarskih azijatskih polč šč, pripravljajo na izvršitev novih ukrepov, ki bodo ustvarili nujnost, da se b!tka v Rusiji konča z zmago, nujnost, ki je življenjskega pomena za vsako zaveznižko državo. Okvir bitke, kakor se je pokazal ob koncu včerajšnjega dne, kaže, da se po načrtu nadaljuje skrajšanje južne fronte. Pokrajina, po kateri se razvija ta veliki manever, leži med Kubanom in Maničem. Na severu tega ozemlja se začenja pas aktivne nemške obrambe, kar kažejo že nekol'ko dni silni nemški protinapadi. Med Maničem in Kubanom je bil sovražnik vržen nazaj z občutnimi izgubami ljudi in vojnih potrebščin. (Il Piccolo.) Veliki uspehi nemškega letalstva Berlin, 26. jan s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da so minolovke in mornariško protiletalsko topništvo sestrelili nad nizozemsko obalo 4 angleške bombnike. Lovci ter protiletalsko topništvo vojske in letalstva so od 19. novembra 1942 do danes setrelili 1776 sovjetskih letal, med tem ko sA bfle nemške Iztrube neznatne. Berlin, 27. januarja, s. Nemško letalstvo je včeraj doseglo posebne uspehe zlasti v . operativnem področju na jugu Ladoškega jezera, kjer so lovci prestregli nekoliko oddelkov sovjetskih bombnikov, ki so se pripravljali, da napadejo nemške postojanke. Nemški lovci so se s sovjetskimi bombniki zapletli v dvoboje, v katerih je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal. Major Kahn, ki je že odlikovan s hrastovim listjem k železnemu križu, je v tej akciji dosegel svojo 100. letalsko zmago. V zadnjih petih dneh so nemški lovci v odseku med Ilmenskim in Ladoškim jezerom uničdli skupno 97 sovjetskih letal, med njimi mnogo bombnikov. V srednjem odseku vzhodne fronte se po današnjih vesteh še zmeraj razvijajo napadalni in izvidniški boji, v katerih napadajo nemška letala sovjetske čete, prizadevajo sovražniku hude izgube in si nabirajo važnih informacij. Četa grenadirjev je te dni napravila svoj 163. izvidniški pohod. Na neki drugi točki istega odseka so se napadalni oddelki neke bavarske divizije iznrnada približali sovražnikovim postojankam in zabili vanje najprej širok klin, ki so ga na pomoč prihitele druge čete še izdatno razširile. V drugih bojih moža proti možu so bile sovražniku iztrgane važne postojanke. V tem primeru so se nemški vojaki posluževali tudi ročnih bomb, napolnjenih z dinamitom. Nemški grenadirji so spustili v zrak 25 sovjetskih utrdbic. opremljenim z orožjem vsake vrste. Finski letalski uspehi Helsinki, 26. jan. Sr Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah se je finsko letalstvo zelo udejefcvovalo. z uspehom Ja bilo bombardirano neko važno letalsko sovjetsko oporišče južno od S vira na Au-nuški fronti. Tuli v južnem odseku fronta v Vzhodni Kareliji ie bila močno bombardirana neka vas, kjer so Sovjeti koncentrirali črte. Bilo je več» zadetkov v polno in nastali so hudi požari V zadnjih 24 urah ni bilo nič pomembnega na kopnih fron» ta h. Meomejena nevarnost nemških psdmomio Stockholm, 27. jan. s- Nevarnost, ki preti Veliki Britaniji od osnih podmornic, tsr sredstva, primerna za odstranitev te nevarnosti, sta dve vprašanji, ki tvorita stalni predmet razprav v britanskih listih, V današnjih listih si razni pomorski strokovnjaki zastavljajo tale vprašanja: »Ali se da nevarnost podmornic odstranit' s tem, da se našim tovornim ladjam da večja brzina?« Vse kaže, da je brzina trgovskih ladij res eden izmed najvažnejših člniteljev pri poizkusu, da se to vprašanje reši v celem obsegu. Merodajni britanski krogi pravijo, da je Nemč'ja med sedanjo vojno izvršila orjaške korake, kar se tiča izpopclnitve tipov podmornic. Najnovejši tipi imajo srednjo hitrost na površini preko 20 vozlov, da lahko dohite vsako trgovsko ladjo, 'n so celo hitrejši kakor velik del zavezniških vojnih ladij, ki čuvajo koa-voje. Razen tega je potopitev nemške podmornice postala silno težavna, ker so nen»-ške podmernice opremljene s tako močnim oklepom, da jih lahko poškoduje samo globinska bomba, ako je njen zadetek točen. Strojnice in topovi manjšega kalibra nimajo n'kakega učinka pri teh oklepih. "H novejši tipi se tudi hitreje potapljajo, imajo večji akcijski polumer ter bolj popolne priprave za prisluškovanje. Kar se tiče števila nemških podmornic, ki so sedaj v slui-bi, slufjo razni pomorski strokovnjaki, da jih ima Nemčija 700, dočim se ■ vso na®-lico grade še nadaljnje. Slfafgsi uspeh akcije za ljudska stanovanja Rim, 26. jan. s. Pospeševanje ljudskih gradenj v 20 letih fašistične dobe je imelo tele uspehe: Do leta 1922. so ustanove za ljudske hiše zgradile 22.733 stanovanj ■ stroški 326,503.153 lir. Od 28. oktobra 1928 do 28. oktobra 1942 so ustanove za ljndsln hiše zgradile 102.212 stanovanj ■ stroški 3.069,896.629 lir. Do 28. oktobra 1942-XXL joJjr novozgradnjah dobilo stanovanje 570*21 oseb. Od leta 1935-Xm. ko so bili zavodi za ljudske hiše reformirani, je bilo Zgrajenih 42.482 zgradb s stroški 1277 mi. IUoik* 143.919 lir. četrta obletnica osvoboditve Barcelone Barcelona, Ž7. jan. s. Mesto Barcelona je danes praznovalo četrto obletnico osvoboditve Navdušenje meščanov je bilo nepopisno. Ob navzočnosti vojaških oblasti, strankinih starešin ter neštevilne množice se je razvil veličasten sprevod čet ln 50.000 falangistov, strumno izvežbanih ln navdušeno pozdravljajočih Caudilla. Po sprevodu je imel civilni guverner navdušujoč nagovor in naglašal, da barcelonsko prebivalstvo obnavlja voditelju prisego^ da mu bo brezpogojno pokorno ter storilo vse za dosego dokončne zmage. Kasneje je bila posebna slovesnost, posvečena Sinji diviziji. Med slovesnostjo je občina izročila 500 vojakom, ki so se vrnili z vzhodne fronte, zastavico in srebrno svetinjo mesta Barcelone. V zvezi s tem m je zvedelo, da je iz Barcelone odšla na rusko frtnto nova ekspedicija prostovoljcev Sinje divizije. Odhajajoči vojaki M bili na kolodvoru prisrčno pozdravljeni. INSERIRAJTE V nJUTRU44! V stepi ob Donu V daljni stepi spolnjega Dona vlada že tedne in tedne trdi zakon druge vojne zime na vzhodu, na katero so boljševiki očivid-no še enkrat postavili svoje upanje — piše nemški vojni poročevalec Kurt Blauhom. Z velikimi množinami oklepnikov ter z osveženimi oddelki strelcev in konjikov skuša sovražnik izsiliti prodor. Njegov cilj je Rostov, pristanišče ob izlivu Dona v Azovsko morje. Za izvedbo tega podjetja so si mockovski mogotci poiskali bivšega ca^stičnega generala šušenka, ki men la vidi v zaupani mu nalogi poskus svoje rehabilitacije. Temu je pripisati ogromno žitvovanje boljševiške vojske, ne glede na izgube pred nemškimi postojankami. In s tem je zopet postal Don odsek, na katerem se bojujejo vroče borbe na vzhodnem bojišču, kjer prestajajo nemške čete silno preizkušnjo obrambe. Strahovito trde borbe Vojna v stepi je izklesala podobe, ki so za drugo vojno zimo na vzhodu prav tako značilne, kakor je bila lanska izredno mrzla zima. Ne brez vzroka imenujejo ko-zaki, prastari prebivalci stepe, Don reko »Dqn Ivanovi č«, kar pomeni toliko kakor Ivanov sin. To reko obdaja mračna mitologija krvavih razporov in klasične divjine Tarasa Buljbe in osvajačev Sibirije. Z grozovito trdoto se odigravajo tudi sedanje borbe v stepah Dona, kjer je promet mogoč samo na nekaterih prometnih žilah. Te prometne žile so napadalni cilji prve vrste. Kdor jih obvlada, lahko dospe daleč naprej s svojimi oklepniki in napadalnimi oddelki, katerih ni mogoče več zaustaviti, kadar se razgibajo. Te prometne žile pa niso nobene trie ceste, kakor jih najdemo na severu ali na srednjem bojišču. To so čisto navadne razširjene stepne poti, do neke mere podobne potom v puščavi, ki se vijejo po sredi travnate stepe. Kadar pritisne zmrzlina, voziš po teh potih kakor po asfaltu, ampak samo, podnevi, kajti gorje vozaču, ki pripelje semkaj svoje vozilo ponoči! Samo majhen naklon na stran — in že zdrkne vozilo v jarek, ali pa -se prekucne preko strmine v globočino. Kakor lovke polipa obsegajo te prometne žile daJeko in pusto ozemlje, v katerem vidiš cela pokopališča oklepnikov ki zbirke sestreljene ropotije bojnih voe. Tu so nagrmadeni celi kupi množestvene produkcije boljševiške oboroževalne industrije, a kljub temu pošilja poveljnik sovjetske fronte na Donu, general Roganovski v boj nove množine oklepnikov. Mostišče držimo Pri borbah z menjavajočo srečo se ni bilo mogoče izogniti temu, da so bili nemški pehotni oddelk; časih po cele tedne odrezani od zaledja ter so bile prodirajoče skupine navezane same nase. Marale so vzoržati najtežje sovražne napade in jih odbijati. Tako so na primer grenadirji in topničarji več tednov držali neko važno mostišče, čeprav je sovražnik vdrl s severa in juga tej je skušal zapreti zvezo tudi proti zapadu. Nevarnost ofckolitve je bila velika. Bojna skupina ni popustila, čeprav je imela komaj dovolj prostora za streljanje proti sovražniku. Vojaki so morali prenesti hude omejitve. Dnevne porci-je kruha so se krčile od dneva do dneva, kava in juha sta zmrznili v snegu in viharju, preden so prinesli hrano do vojakov v jarke. Pet dni in pet noči so se borile prednje straže brez zamene v svobodni stepi. Ko se je potem do njih prebil oklepni oddelek ter jih nadomestil, je bilo prvo vprašanje grenadirjev, če so jim pripeljali kaj munl-cije. Šele potem so se zanimali za hrano. V blatu in poledici Vojna v stepi ob Donu je grenadirja še tesneje priklenila k oklepniku, ki mu je postal »veliki brat«. Grenadir se je navadil otipati stepo, uporaoljati oko in uho za pojave sovražnika. To ni lahka naloga. Pokrajina je silno enolična, brez dreves, fronta stori časih, da sedi vojak kakor v vreči. Posebno težka je služba izvilnikov ob vremenskih preobratih. Takrat brodijo vojaki v blatu na mrzli podlagi, tavajo kakor omamljeni okrog po poledici, časih pade kdo v lijak ali se zavali v jarek. Kljub temu pa nihče n=j odneha, kajti kakor povsod drugod, velja tudi tukaj pravilo, da je treba streti sovražnika ob Donu. Film lit kili »Ljudje so zmajevali z glavami pri pogledu na lepake in premišljali, kaj naj „Ginemafcographe" prav za prav bo; radovedno so vstopali in pršila 20 m.nut nato razburjeni in zmedeni iz poslopja kmalu pa so se spet vračali v spremstvu znancev, ki so jih mogli najti po sprehajaj išči h . «■ Tako je zapisal opazovalec preo pačlimi 40 let;, ko je gledail v Parizu pred kinematografom „Lumiere" v poslopju Veilike kavarne pasante. Strokovnjaki so mnenja da ie bili kinematogarf v Veliki kavarni v Parizu prvi kino na svetu in da so tam predvajali prvi tekoči trak. ki je prikazoval odhod delavcev iz Lumierove tovarne. V časopisih so tedaj pisali o čudežnem predvajanju Na tehnična čudež filma so se M ud je dandanes že navadili, toda njegova magična privlačna moč nr nič manjša, kakor je bita nekoč Obiskovalci kinov se v vseh deželah iz leta v leto množe. V naslednjem naj navedemo nekaj številk o obiskovalcih kina v Nemčiji v zadnjih letih. V dveh desetletjih med obema vojnama, ki obsegata po enakih delih nemč in zvočni fiilm. je bil povprečen ob i sik v kinematografih okoli 300 mulijonov na 'efo. V slabih letih, na primer leta 1932, ie padlo števila za 60 milijonov pod povprečie, v dobrih \ pa, kakor leta 1928 in 1926 do 60 milijonov nad povprečje. Toda že leta 1937 je ob •skalo kino 400 milijonov ljudi, dve leti kasneje že 620 milijonov itn naslednje leto nad 831) milijonov. V preteklem letu ie število k;ne-matografskih obiskovalcev v Nemo ji gotovo preseglo milijardo. Omenjene število sn bomo laže predstavljali če omenimo, da je leta 1932 vsak Nemec štirikrat na 'eto obiskali kinematograf, štiri leta pozneje šestkrat na leto, leta 1940 pa de»et m polkrat. Lansko leto je vsak Nemec obiskal kino enkrat na mesec. Približno vsoto, kdliilko so na b'a|fajnah kasrrali denarja, lahko izračunamo, če pomnožimo število obiskovalcev z 80 pfeni-gov, kolikor znaša namreč povprečna vstop- @fH€l|i nina. Pr5 tej vsoti so posamezni filmi različno udeleženi. Državni in filmski inten-damt dr. Hippler je dal o tem zanimive podatke. Trije najuspešnejši filma v sezoni 1933/34 (»Begune« »Zlato« »Polom zaradi Jolante«) so vrgli, povprečno računano, po 1 % milijona mark. Trije najuspešnejši filmi sezone 1939/40 (»Žid Sus&« »Materina ljubezen« in »Poštar«) so dali povrečno 5Vs milijona mark inkasa. kai pomeni da si je omenjene f:lme ogledalo 19 milijonov oblikovalcev. Trne najuspešnejši filmi v letu 1940/41 (»Koncert po želji«, »Annehe« in »Veliki kralj«) so dosegli povprečen obisk 22 milijonov ljudi tn najboljše filme v naslednji sezoni (»Velika ljubezen« »Žene so boljšii diplomati« in »Odpust«) je obiskalo celo po 25 milijonov gleda'cev Upoštevati je treba, da se je število prebivalstva v Rajhu od leta 1938 znatno pomnožilo in da se je število kinofljedališč dvignilo cd okoli 5500 v letu 1937 na skoraj 6900 (brez Protektorata m Generalne guber-nije). S tem pa si še ne smemo razlagati ogromen napredek filma iti tako- velik porast obiskovalcev k na. Treba je iskati vzroke tudi pri proizvodnji, kj je v teku sedanje vojne dosegla visoko raven Nadalje je treba iskati vzrok za mnogo večji obisk kinov pri občinstvu, ki sn brez truda lahko pri vošči prijetno razvedrilo, in v tem. da v vojni dobi posi!uje mnogo manj drugih zabavišč. Odlično mesto med vzroki za porast obiskovalcev kina zavzema tudi nemški tednik, ki je nedvomno pnvtdeJ v kino-gledališča muFjone ohisikovaicev ki so prej le redko zahajali-v kno. Filmska statistika v velikih nemških mestih kaže neverjetno povezanost v razmerju med številom obiskovalcev kima in veFkinr vojaškimi dogodki. Končno ne smemo podcenjevati vpliva tehničnih in organizatoričnih faktorjev, ki so film močno pribFžaF prebivalcem majhnih mest in podeželju. Dejstvo je da je kino pcstail v Nemčiji ljudska ustanova o čemer še pred nekaj leti ni bulo nobenih znakov. Kamorkoli se ozremo po svetu, povsod vidimo, da obvladuje cestno sliko uniforma. Uniformo srečaš v mestu prav tako kakor po kmetih, pri tem se pa nihče ne vpraša, kako je nastala, kie je njen začetek in kakšen je bil njen razvoj. Ce pogledamo v antiko, spoznamo, da Je že tedaj uniforma obvladovala svet. V srednjem veku je* bila vojaška uniforma že precej enovita, kajti knezi in vitezi so vodiii svoje spremstvo skozi mesta Ln ti najemniki so bili oblečeni v uniforme, ki so predstavljale barve njihovih grbov. Tudi oborožitev je poudarjala uniformiranje ter ga pomagala izpopolniti. Začetki moderne uniforrr^ segajo v dobo tridesetletne vojne. Taki-at so označevali polke z barvami na primer s plavo, rumeno, rdečo itd. barvo. Barva pa se jt nanašala tedaj samo na suknjiče, ne še na celo obleko. Pravo livrejo so imeli šele gardisti Lu-dovika XIV. Od njih je prevzela uniformo pehota, pozneje pa tudi konjenica in ta uniforma se je okrog leta 1700. na splošno udomačila v Evropi. Tako se je začela doba sijaja pisanega sukna. ki ni navduševalo samo bojevnikov, ampak je privlačevalo tudi lepe ženske oči. Posamezne države so uporabile za svoje uniforme vse mogoče barve, in da bo raznolikost še večja, so imeli gotovi rodovi orožja uniforme iz določene barve. Najprej so nosili vojaki modne suknjiče, kamižole in dokolenke. potem so uniformo dopolnjevale nogavice in gamaše, ki so postale najvažnejši deli vojaškega oblačila. Prvotno so nosili uniformirana na glavi trirog. pozneje pokrivalo na dva roga, grenadirji pa so že od vsega po-•četka pokrivali glave s kapami iz kožu-kovine, ker sq jim biLi klobuki zaradi Tekme dela Na sedeta Dopolavora ljubljanskega Fa-štja jo predsednik Pokrajinskega Dopolavora zbral člane vodilne komisije »Tekme dela« za Ljubljansko pokrajina Sestanku so prisostvovali ljubljanski župan general Rupnik, zaupnik Vseučilišče organizacije nž. Caara, zaupnica kmetskih gospodinj !;a. Bongiovani, tajnik Pokrajinskega Dopo-avora Liberati, predsednika Zveze delodajalcev in delavcev dr. S lokar in dr. Alu-ievič, strokovnjak za obrtništvo dr. Alesa-ni, strokovnjak Zveze delodajalcev dr. Mar-chesoni ter ravnatelj tajništva VseučHiške organizacije Martorelli kot tajnik Vodilna komisija je proučila od tiske pravilnika za »tekme dela«, ki bodo v Ljubljani v mesecih februarju in marcu. Te tekme bodo nekak dokaz tehnične sposobnosti mladega slovenskega delavskega osebja z namenom, da se izpopolnijo njihove delavne zmožnosti ter da mladina doseže zboljšanje svojega gospodarskega položaja Pravilnik bo objavljen v prvih desetih dneh meseca februarja. članom LNO Vsi vseučiliščniki, vpisani v Ljubljansko Vseučlliško Organizacijo, ki Se niso obnovili vpisa za leto XXI, se morajo pravočasno javiti na sedežu VseučiliSke Organizacije (Univerzitetna knjižnica — Turjaški trg št. 1), da plačajo članarino za leto XXI. Za vse tiste, ld ne bodo obnovili članske izkaznice do 1. marca 1943-XXL, se bo smatralo, da so izstopili. širokih krajcev nepraktični. Iz viteških časov jc ostal kot zadnji ostanek železni šlem. ki so ga nosili vojaki še v vojnah proti Turkom. Največ so pripomogli k razvoju vojaške uniforme P ruši pod Friderikom Viljemom I. Pa tudi francoske revolucijske vojske so storile svoje z uvedbo pantalonov ali dolgih hlač. Prusi veljajo za odkritelje kožuhovinastega plašča, ki jim je bil potreben v zimskih borbah. Njim pripisujejo tudi »pikelhaubo«, čelado s konico, ki so jo po njihovem vzoru uvedle tudi nekatere druge vojske. Uniforme niso bile vselej v skladu s potrebama, k: jih zahteva vojna od vojšča-kov. Časih je uniformiranje zasledovalo še druge namene, na primer utrjevanje duha skupnosti gotovih oddelkov. Ponekod. so pa uniforme izšle naravnost iz ljudskega pojmovanja. To vidimo na primer pri bersaljerih ali pa pri škotskm polkih, pri huzarjih, ulancih itd. Vidimo torej, da so se ponekod uniforme razvile iz elementov že napol pozabljenih narodnih šeg in običajev, ki so na novo oživeli v vojaški obleki. Stara mešanica barv različnih uniform, katere s0 krasili bleščeči gumbi in drugi okraski, se je v polovici minulega stoletja umaknila novim uniformam, ki jih je poenostavila tehnika. Trdota vojne je zahtevala tudi od uniforme svoj prispevek Slo je za to, da se uniforma kolikor mogoče prilagodi terenu in tako s0 začeli uvajati zelene in sivozelene vojaške obleke, k: so postale s postavo sodobnega vojšča-ka naravnost nerazdružljive. Seveda velja ta uniforma samo za pehoto. Mornarici se prilega temnomodra barva, letalcem mo-drosiva itd. Samo v majhnih dekorativnih ostankih se je ohranilo če nekaj starega i Nastopna avdienca Kr. ministra na Danskem Kodanj, 26. jan. s. Kr. Italijanski minister na Danskem marki Pasquale Diana je bil danes sprejet v avdienci pri danskem prestolonasledniku regentu, kateremu je Izročil svoja poverllna pisma. Prestolonaslednik, ki je imel okoli vratu insignije reda Annunciate, je zadržal ministra Italije v prisrčnem razgovoru. Genialna italijanska iznajdba Lizbona, 26. jan s. »Diario di Lisbona« objavlja članek na prvi strani, ki je posvečen napadalnim edinicam italijanske mornarice, kakršne se uporabljajo v boju proti vojnim ladjam. Pred napadom v alžirskem pristanišču so bila ta sredstva uporabljena v napadih na edinice, ki so bile zasidrane v Sudi, Malti, Aleksandriji in Gibraltarju. Sovražna mornarica čuti posledice teh napadov. Z najmanjšim osebjem je mogoče izvesti napade na edinice velike tonaže. Napadalna sredstva so genialna italijanska iznajdba, ki uničuje sovražno brodovje ter prodira v najbolj utrjena oporišča Sovjetske Intrige v Južni Ameriki Buenos Aires, 27. jan. s. Sovjetski poslanik Litvinov si zadnje čase močno prizadeva, da bi oživel diplomatske odnose med Sovjetsko zvezo in državami latinske Amerike. Wash ngtonska vlada ga v tem pogledu zelo podpira ia pospešuje ustvaritev čim tesnejših zvez Južne Amerike z Moskvo. Tako je Litvinov že obravnaval to vprašanje z urugvajskim zunanjim ministrom Quanijem, ki se mud; v Zcdinje-nih državah, dočim je značilno, da Cjle že naravnost govori o vzpostavitvi diplomatskih^ odnosov s Sovjetsko zvezo. Kolumbija je na tem. da sledi temu zgledu, takisto Venezuela in Ekvador. Poznavalci političnega zakuljsja zagotavljajo, da bo žid Litvinov v kratkem sam posetil države latinske Amerike, da pregleda prednje straže sovjetske revolucije. Ameriško Intrlgiranje proti Bslgarjjl Sofija, 26. jan. s. Vest, da je bil bivši ameriški poslanik v Sofiji Earle imenovan za mornariškega atašeja v Turčiji s stalnim sedežem v Carigradu, so sprejeli bolgarski politični krogi z velikim zanimanjem. kajti splošno je znano, da je bil Earle, preden mu je Roosevelt poveril diplomatske posle, trgovec. Tem bolj čudno je torej njegovo imenovanje za mornariškega atašeja, kajti za upravljanje tega posla gospod Earle gotovo ni pristojen. Zanimivo je tudi, pravijo v bolgarski političnih krogih, da je bil Earle degradiran, čeprav je osebni prijatelj Roose-veltov, iz čina poslanika v poslaniškega atašeja. Toda kdor pozna udejstvovanje gospoda Earla. ki je bil pred letom dni v Sofiji, bo razumel, da je edini namen tega imenovanja, da bo Earle pričel zopet s sumljivimi posli proti Bolgariji in proti balkanskim državam, kar je bila glavna značilnost njegove d:plomatske misije v Sofiji Porast kdmlnsliicsti v Atri ji Lizbona, 26. jan. s. V Angliji oarašča v zadnjem času zločinskost v vseh socialnih stLojih. V prv.h 11 dneh tega meseca ie bilo v Londonu kar 27 oboroženih napadov. Na-padailcev doslej ni bilo mogoče izslediti. Ti in drugi pojavi moralnega in socialnega propadanja eo zbudili vznemirjenje pri an-<*lečkih oblast.h, ki spoznavajo, da je vzrok takega stanja v zvezi z naraščajočim prihajanjem ameriških belih in črnih vojakov v Anglijo, ki v bistvu niso v angleški vojaški bilanci ničesar pozitivnega prispevali, oa tudi za angleški narod niso 4g*ed kre-rcosti. Angleška pol cija je morala izvesti ogromno racijo v okrajih z največjimi lon-konskimi parki .dne 23. januarja popoldne, ko prihaja tjakaj največ ljudi Bilo je aretiranih na tisoče oseb, med niimi čmohorzi-janoi, angleški vojaki, ameriški beli in črni vojaki, vojaki iz dominjonov. med njimi mnogo dezerterjev. sumljive ženske, begun* ke iz ženskih pomožnih zborov kakor tudi dečki od 12. do 16. leta starosti iz organi« ziremih tatinskih toJp. Obenem je bila raci* ja v južnih in vzhodnih okrajih Londona, kamor se je zateklo v ruševine od bombardiranja porušenih hiš na tisoče Zločincev, ki so terorizirali prebivalstvo. sijaja. Lahko se reč«, da je mnogovrstnost uniform še danes zelo mikavna, samo da se je pri 9odobn?kih prilagodila vrstam orožja, ne da bi pri tem izgubila svojo privlačnost tudi za ženski epoL Gospodarstvo Italija na poti k samooskrbi Pod gornjim naslovom prinaša gospodarski tednik »Sudost Echo« zanimiv članek, ki prikazuje velik uspeh Italije, v •prizadevanju, da doseže čim popolnejšo avtarkijo v okviru nemško-italijanskega sodelovanja. Ko Je Italija stopila v vojno je bilo že naprej rešeno glavno vprašanje, namreč vprašanje prehrane. Ko je Duce z balkona palače Venezia izgovoril napoved vojne, je vedel, da Italije ni mogoče izstradati. 2e pred vojno je Italija dosegla, četudi z velikimi žrtvami, izravnavo med proizvodnjo" in potrošnjo najvažnejših živil. Pri tem je uspelo zasigurati žito tudi znatnemu prirastku prebivalstva, ki se ceni v zadnjih 20 letih na 7 milijonov duš. S tem je italijanska politika avtarkičnega gospodarstva dosegla pravi triumf. Zavedati se moramo, da je Italija 1901. pridelala le 48.8 milijona meterskih stotov pšenice. 22.7 milijona meterskih stotov koruze in 4.2 milijona meterskih stotov riža. Primerjalne števili* za leto 1940 pa nam povedo, da je znašal v tem letu pridelek pšenice 74.9 milijona meterskih stotov, pridelek koruze 30.8 milijona meterskih stotov in pridelek riža 7.9 milijona meterskih stotov. V zadnjih letih so se še pomnožila prizadevanja, da se dvigne kmetijska proizvodnja. Nadaljevala so se tudi dela za zboljšanje zemljišč. Tako se je bitka za pšenico nadaljevala in se lanski pridelek ceni pri pšenici na 77 milijonov stotov, pri koruzi na 39 milijonov in pri rižu na 10 milijonov stotov. Ta uspeh je bilo seveda mogoče doseči le na ta način, da je Italija napela vse sile in da je ukrepe za povečanje agrarne proizvodnje izdala po temeljito napravljenem načrtu. V letošnjem letu je uveljavljen tudi splošni obdelovalni načrt in se vsa setev vrši po načrtu in pod kontrol.o. Spretno izmišljen in sijajno delujoč sistem premij daje kmetu še posebno iz-podbudo za povečanje proizvodnje. Sedaj sta v središču ukrepov za intenziviranje proizvodnje živinoreja in pridobivanje jedilnega olja. Prav v tej zvezi so strokovnjaki z zadoščenjem ugotovili, da Italija še ni izkoristila vseh možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje. Povečanje kmetijske proizvodnje je imelo za posledico. da je Italija še pred sedanjo vojno izvažala več živil kakor je znašal uvoz živil. Gospodarske vesti = Iz Italijanskega gospodarstva. Nedavno smo na tem mestu obširneje poročali o sodobnem izkoriščanju šote, ki je v zadnjih letih napredovalo v raznih evropskih državah, zlasti v baltiških drža-vaJi. Iz šote izdelujejo koks, M se uporablja v plinskih generatorjih za pogon motornih vozil. Sedaj poročajo, da je bila v Rimu ustanovljena posebna delniška družba, ki se bo pečala z izkoriščanjem šote. Družba bo izkoriščala italijanski patent za suho destilacijo Sote in izdelovanje koksa. = Statistika Zavoda za soc alno zavarovanje.. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine objavlja podatke o gibanju števila članstva v mesecu decembru. Navzlic sezonskemu zmanjšanju zaposlitve v gradbenih strokah se število zavarovancev v decembru ni bistveno znmiijšalo. V tem mesecu je hiio pri zavodu sa^em in pri bolniški blagajni TBPD in Merkur 25.098 zavarovancev, to je le za 315 manj nego v prejšnjem mesecu. Odstotek bolnikov je ostal skoro nespremenjen na višini 3.11%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v tem mesecu 25.33 lire, to je za 0.19 lire . več nego v prejšnjem mesecu. Skupna dnevna zavarovana mezda pa se je v primeri z novembrom povečala za 5375 na 635.680 lir. = K obisku hrvatskega zakladnega m'-nisrta v Berlinu. Hrvatski zakladni min. dr. Vladimir Košak se je na povabilo nemškega državnega finančnega ministra grofa Schvverina-Krosigka mudil več dni v Berlinu. Kakor poročajo listi, je imel hrvatski zakladni minister priliko razpravljati z nemškim finančnim ministrom predvsem o vprašanjih valutne politike, s posebnim ozirom na prizadevanje Hrvatske, da na eni strani prilagodi plače, mezle in cene dejanskemu položaju in ustvari novo osnovo za urejeno gospodarsko življenje, na drugi strani pa da z raznimi ukrepi doseže popolno stabilizacijo cep. O vseh teh vprašanjih so za Hrvatsko dragocene nemške izkušnje v pogledu ustalitve cen. Hrvatski zakladni minister je bil v Berlinu v spremstvu glavnega ravnatelja hrvatskega gospodarskega ministrstva dr. Cabasa, državnega tajnika dr. Štefana Krafta ter komisarja Hrvatske državne banke dr. Hen-dela. Vsi ti visoki uradniki so imeli priliko razpravljati z nemškimi strokovnjaJd o aktualnih gospodarskih in finančnih vprašanjih. = Stednja z električnim tokom v Zagrebu. V okviru ukrepov za štednjo b pogonskim tokom je zagrebški župan odredil, da morajo zasebni odjemalci in obrati, ki potrošijo več električnega toka, kakor znaša njih predpisani maksimum, za vsako kilovatno uro več potrošenega toka plačati kazensko pristojbino 20 kun. Vrhu tega se jim lahko začasno ali trajno olvzame električni tok. — Ustanovitev državne inženjerske Sole za livarstvo na Dunaja Zaradi vzgoja tehničnega naraščaja v livarski streki je bila na Dunaju ustanovljena inženjerska šola za livarstvo. Pouk bo trajal 8 semestrov (štiri leta); med četrtim in petim semestrom je vključeno še eno leto praktičnega dela v livarskem obratu. Sola bo odprta dijakom brez mature in bo usmerjena predvsem na praktične potrebe, obratov železolivarn in livarn drugih kovin. = Rastoči obtok bankovcev v Egiptu. Od priče tka vojne se je obtok bankovcev v Egiptu že v znatnem obsegu povečal. Ko je Izbruhnila sedanja vojna je znašal egiptski obtok bankovcev 15 milijonov funtov. 2e 1. oktobra 1941 je narasel na 52 milijonov funtov, in v lanskem oktobru na 80 milijonov funtov, letos pa g verjetno dosegel te 100 milijonov funtov Povečanje obtoka j« pode lisa angleško-egipt-| skega dogovora, po katerem mora egiptska | Narodna babka za potrobe angleške vojske Industrijska proizvodnja Italije je zasi-gurana na osnovi še povečanih nemških dobav premoga Ln naglo povečane storitve elektrarn. V kompenzacijo za svoj izvoz v Nemčijo dobiva Ital:ja iz Nemčije tudi razne važne surovine. Lastna rudarska produkcija Italije je v zadnjih letih v izrednem obsegu narasla To velja zlasti za lahke kovine in mineralno olje. Z rastočo, industrijsko proizvodnjo se naglo dviga tudi potrošnja električnega toka. Čeprav se je proizvodnja električnega toka v naglem dvigu povzpela že na 20 milijard kilevatnih ur, je spričo nadaljnje rastoče potrošnje v industriji potrebno od časa do čaaa omejiti civilno in manj važno potrošnjo, da je lahko električna energija na razpolago za važne panoge proizvodnje. Za koordinacijo različnih potreb in zla_ sti za dirigiranje potrošnje surovin je bilo lani ustanovljeno podtajn:štvo za vojno proizvodnjo, ki ima dalekosežna pooblastila in lahko razpolaga tudi s civilno mobiliziranimi delavnimi močmi. To podtaj-ništvo je danes najpomembnejša oblast za vso industrijsko proizvodnjo. Ukrepi za nadaljnjo racionalizacijo industrije, ki naj omogoči še novo povečanje proizvodnje, bodo dovedli do še popolnejšega načela samooskrbe V tej zvezi je seveoa tudi potrebno popolno dirigiranje potrošnje surovin in uporabe prometnih sredstev. Vprašanja, ki so v zvezi z racionalizacijo, proučuje poseben odbor, ki ga je postavil korporacijski minister Ricoi. Načrt korporacijskega ministra gre za tem, da se do zadnjega izkoristijo vse razpoložljive delavne sile, pri čemer se mora preprečiti, da bi v enem industrijskem sektorju nastopila brezposelnost, medtem ko bi v drugem sektorju vladalo pomanjkanje delavcev. Za izpopolnitev slike italijanskega gospodarstva v tretjem vojnem letu je na mestu tudi kratek pogled na finančna vprašanja. Italija je dežela varčevalcev, zato ne povzroča težkoč vprašanje financiranja vojne. S pomočjo dobro organiziran e politike cen. ki se tudi naslanja na italijansko-nemški sporazum, je uspelo izogniti se inflacijskim tendencam. Zaupanje v italijansko valuto je pripomoglo, da se hranilne vloge pri denarnih zavodih neprestano in naglo dvigajo. Tako da je italijansko vojno gospodarstvo tudi dobro podprto tudi s finančne strani v Egiptu izdajati bankovce proti izročitvi anglešlah zakladnih bonov. = Prodaja radijskih aparatov v Nemč!jL Državni pooblaščenec za elektrotehnične izdelke je že lani izdal naredbo, po kateri se smejo prodajati radijski aparati potrošnikom le proti predložitvi nakupnega dovoljenja^ Sedaj je bila ta določba v toliko razširjena, da je tudi za prolajo starih rabljenih radijskih aparatov potrebno nakupno dovoljenje. Razdeljevanje marmelade Prehranjevalni zavod Visokega komsa-rijata poziva ljubljanske trgovce, naj takoj dvigr.rjo nakazila za marmelado za januar v razdelkevalnem odseku Prevoda Gosposka ul. 12,1. v i- *'elihl mož. Izven Cene od 18 lir navzdol. • OPERA Četrtek. 28. jan.: Ot> 17.: ThaJte. Red Četrtek. Petek, 29. jan.: Zaprto. (Generalka). Sobota, 30. jan. ob 17.: Zemlja smehljaj*. Premiera. Red Premierski. * Premiera na novo naštudirane LeharJe- ve operete »Zemlja smehljaja« bo v soboto za red Premierski. Libreto operete sta napravila Lohner in Herzer. prevedel ga je Niko Stitof. Zasedba vlog bo sledeča: grof Lichtenstein — Anžlovar. Liza, njegova hči — Mlejnikova, grof Pottenstein — M. Sancin. general — Pianecki, princ Sou-hong — Čuden, Mi, njegova sestra — Bar-bjčeva. knez Cang — C. Debevec, Fu-11 — tajnik — Skrabar, Lora — Japljeva, evnuh — Simončič. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: inž. Golovin. načrti za kostume: Jela Vilfanova. Ssmfee na London V Stockhoflmu je nedavno ir,šlo poročalo o učinkih vojne iz zraka nad Anglijo. Poročilo je posneto po knjigi britskega notranjega minisfera, ki je nedavno izšla z naslovom »Fronta v letih 1940/41« Ta knjiga je za mnoge zelo poučna Objavlja namreč številke, ki doslej nrso bile znane in dostopne javnosti. V dobi, odkar se je začela Bafctle of Bri-tain, je bilo vrženih na ozemlje Velike Britanije 190.000 eksplozivnih bomb vseh vrat in kalibrov, razen tega pa še večje število zažigaJnih bomb. Število oseb, ki so bile pri tem ubite, navajajo v krogih angleške vlade s. 43.667. Poleg tega ie bilo ramenih 50387 oseb. in sicer težko. Samo v Londonu ie bilo zaradi bombnih napadov razdejano približno milijon stanovanj. V enajstih mesecih vojne so Vemri zmetal1 na London 45.000 do 50.000 eksplozivnih bomb v teži 7500 ton. 375.000 ijjuda je prišlo zaradi tega ob streho m v treh tednih so morali na novo izurjeni gasilci londonske City sodelovati pri gašenju 10.000 požarov. Od septembra do novembra 1940 je bilo vrženih na London 36.000 bomb. pri tem ie bilo usmrčenih 13.000 ljudi Napadi na metropolo britskega imperija so tnajaii zaporedoma 57 noči. 64 °/o prebivalcev je doživelo bliskovito vojno v svojih stanovanjih aLi pa v aktivni službi. V dobi najhujših noči »e je komaj 15e/# londonskega prebivalstva zateklo v javna zaklonišča.. 7 •/• pa je ®kailo varnosti v zakloniščih postaj in podzemske železnice Podobno usodo k"kor London je doživelo še več drugih angleških mest. Za Port&mouth na primer n ava i«jo, da je bilo v tem mestu od 70.000 poslo^ pritruarcinh afc po&Qdovaa& 65400 hifi. Ifeme priče ljubljanske preteklosti: Krekov trg Na Krekovem trgu so, razen manj obsežnih hiš, tujji tri velike zgradbe: ob severnem robu trga splošno znana nekdanja M ah rova hiša, na vzhodni strani trga poslopje finančne direkcije, pod Gradom pa Mestni dom. Izmed vseh treh zgradb Ima prvonave-dc-rika najzanimivejšo preteklost. Hišo je dal sezidati leta 1834. Vincencij Jack, ki je octprl v njej hotel f-Zum osterreichischen Kalserc ter dobil vzdevek »Bahabirt«. V hiši je sfancval svoje dni tudi dr. Blaž C r o b a t h. odvetnik, mecen in predstojnik drja Franca Prešerna, pri katerem jo bi! sloveči pesnik koncipient. (Kidrič, P; š.jren II., str. 278,). V hotelu se je rodil fine 30 marca 1848 Don Carlos, p.cznejši kronski (pretendent) na španski kraljevski prestol. Krstil ga je tedanji ljub-1'inski knon-škof Anton Alojzij Wolf, umrl pa je dr.fe 18. julija 1902 v lombardijskem kraju Varese. Istega leta o binkoštih je bil na svojem potu v Innsbruck hotelski gost srbski knez Miloš Obrenovič. Meseca maja leta 1S50. se je mudil v hotelu se.--em dni avstrijski maršal Ivan, Jožef, r rof R a d e t z k y, ki ga je počastila, preden je odšel, tedaj še obstoječa narodna straža s podoknico. — Po enaindvajsetletnem obstf^nku je hotel nehal obratovati, v njegovih ppostorih pa se je naselila Mah-rova trgovinska šola. Ker pa je bila ta šola važen činitelj za naš trgovski stan in ugleden učni zavod, v katerem se je izobraževalo dolgo vrsto let mnogo naših, tako že preminulih kakor fp živečih trgovcev, zato naj bo priobče-nih v sledečem o njej nekoliko več podatkov. povzetih deloma iz letnika 1934. »Trgovskega tovariša«. Zastopništvo trgovskega stanu je povabilo na predlog trgovca Ferdinanda S c h m i d t a, znamenitega prirodoslovca in odkritosrčnega Prešernovega prijatelja, ljubljanske trgovce za dan 16. septembra 1833 v mestno posvetovalnico na splošno zborovanje. Le-tega so se udeležili mnogi trgovci, a tudi takratni mestni župan Janez Nepomučan Hradetzky z mestnimi svetovalci. Schmidt je priporočal na zboru med drugim zlasti to, naj se ustanovi v Ljubljani trgovinski učni zavod, opozar-jaje prisotne na tako ustanovo v Grazu, ki jo spretno vodi kot ravnatelj Jakob Franc M a h r, in poudarjaje, da je pripravljen pravkar imenovani strokovnjak ustanoviti enak učni zavod tudi v Ljubljani, če mu zagotovi njeno trgovstvo stalne dohodke. V zavodu bi se poučevali o trgovinskih predmetih obenem ljubljanski trgovinski vajenci ob nedeljah in praznikih. Vsak trgovec naj bi plačeval za ta namen na leto vsaj deset goldinarjev. — Po kratkem pomenku so sprejeli navzočni trgovci soglasno primerne Schmidtove predloge in se zavezali, da bodo redno vsako leto prispevali za vzdrževanje trgovinske šole po šest sto goldinarjev. K trgovskemu posvetovanju, vršečemu se dne 27. decembra 1833, je prišel tudi ravnatelj Mahr, s katerim so dogovorili zani-ma-nci ustrezno pogodbo. — Ko je pristal na ustanovitev trgovinskega učnega in vzgojnega zavoda c. kr. ilirski gubernij, je bila dne 19. oktobra 1834 prirejena v Virantovi gostilni na Sv. Jakoba trgu, kjer ima dandanes sedež pokrajinska direkcija pošte, telegrafa in telefona, primerna proslava zavodovega spočetka. Zavod je sestajal iz dveh glavnih oddelkov: trgovinske šole za ljubljanske trgovinske vajence in trgovinskega učnega zavoda za tiste, ki so bili določeni za trgovski stan, a se še niso učili v trgovinah. Le-ti so stanovali v zavodu ter bili izročeni ravnateljevi vzgoji in oskrbovani s prehrano in sploh vsem potrebnim. Razen domačinov so bili gojenci zavoda tudi pripadniki skoraj vseh evropskih narodnosti, predvsem in ponajveč italijanske ln srbo-hrvatske. Mahrovci. kolikor jih je stanovalo doma, so se ločili od obiskovalcev drugih šol že po tem, da so nosili, gredoč k pouku, velike knjige ali follante in dolga ravnila. — Internisti so se hodili izprehajat vedno ln dosledno le s profesorji. — Ob nedeljah, zapovedanih praznikih ln izrecno določenih slavnostnih dneh so prihajali zavodovi gojenci rimsko-katoliške veroizpovedi z ravnateljem in več učnimi osebami ob osmih k maši v stolnico, a vodstvo zavoda je primerno skrbelo v dušnem pogledu tudi za vse drugovernike. Od leta 1841. pa do dne 1. maja 1856. je bil sedež Mahrovega izobraževališča v A^chholzej-jevi hiši na Mestnem trgu št. 17. Prvi ravnatelj mu je bil ustanovitelj sam. Ko je dne 28. aprila 1845 preminul, ga je Marinetti na ruskem Odhod italijanskega bombnika z nekega letalskega oporišča na vzhodni fronti F. T. Marinetti, ustvaritelj in vodja futu-rizma. ki se je navzlic svojim 66 let cm javil kot prostovoljec na fronto, se ie vrnil po štirih mesecih vojne na vzhodu za kratek čas v domovino, predem ga napotijo drugam. Po njegovem prihodu v Milan, ga je obiskal v njegovem hotelu doipnsnik »Po-pola d'Ita!ia« Nimo Tuilier. Našel ga je sredi njegovih prijateljev futuristov. ki so bite prihiteli, da ga pozdravijo. Za moža njegove starosti kaže presenetljivo prožnost i«, čilost, gotovo je njegovo goreče domoljubje tisto, ki mu daje to mladostnost V nekem premoru sredi razgovora ga je novinar prosil, naj bi mu odgovoril na nekatera vprašanja o vojni proti boljševikom. Zlasti ga je zanimalo zvedeti, kako je bilo v bitki pri Svijmjuki ob Donu, ki jo je pesnik že opeval v neki svoji pesnitvi ter spregovori! o njej v nekem svojem govoru v Italijanska akademiji »Ko nam je general Francisci zapovedal, naj odrinemo.« je pričel pesnik s svojim udarno zvenečim glasom, »smo stopili na kamione in se usmerili proti malemu loku Doma. Sovražnik je tam držal še majhen polotok v reki. Treba ga je bilo prepoditi od tam ... Ko smo stopili v njegovi bližini s kamionov, nas je takoj sprejel peklenski ogenj iz ruskih možnarjev. Ob tisti priliki sem ozdravel od bolečin v ledvicah, ki so me nadlegovale že nekaj časa. BiH je pravi vojni čudež. V kratkem času smo boljševi-ke prepodili iz gozda in so na čolnih v najkrajšem času zapustili bojišče. Ko srno se po bitki z generalom Franciscijem sklonili nad ranjence, so nam Črne srajce, ki so se kakor vsakokrat tudi tokrat izkazale z velikem pogumom, odgovarjale: »Ranjeni Iegio-narji poskrbijo sami zase.« Neki ranjenec, vojna sirota, je odklonil nosilmico. Ko ga je generali navzlic vsemu prisilil, da je legel namjo, je zaklical: »Nič me ne briga, da sem ranjen. Živel Duce! Živela Italija!« Neki drug. ki smo ga pobrali v težkem stanju, je shranil svoje ročne granate podse in vzkliknil: »Živel Duce! Strahopetnežem jo poplačam!« Tretji, ki je izgubil roko in mu je odtekala zadnja kri. je izjavil generalu: »Bodite brez skrbi, pogumen sem. Živel Duce!« Neki legionar, ki je umiral od strela v trebuh, pa se je generalu skoraj uprl, ko ga je prisilil na nosrilnico: »Vrniti se hočem k svojim tovarišem!« »Poslušajte ta odlomek iz moje pesnitve.« je dejal Marinetti svojim poslušalcem, ki so z občudovanjem sprejeli taksne besede bojevnikov: »Bitka pri Svijmjuki na Domu: Siimultanost gener ala Francisci ja, ki je potem. ko je s svojimi bataljoni M prepodil Ruse, pozdravil s prisrčnostjo mrtvece in vzkliknil Kralju in Cesarju ter politrčnovo jašk emu geniju Duceja s sintezo ponosnih nasledoval sin Ferdinand, ki je kupil dne 29. decembra 1855 hotel »Avstrijski dvor« ter preselil svoj učni zavod vanj. Naslednik dne 7. maja 1900 umrlega Ferdinanda Mahra je bil sin Artur, ki je postal pravnoveljavni dedič očetove zapuščine dne 7. novem ora istega leta. Alojzij Potočnik KULTURNI PREGLED O novem humanizmu Ob priliki ustanovitve zavoda »Studia humanitatis«, ki bo v Berlinu združes val Nemce in Italijane v proučevanju rene= sančnih pojavov, humanizma m celotne italijanske tradicije, je priobčil najnovejši zvezek rimskega obzornika »P r i m a t o« uvodnik o novem humanizmu. Problemi humanistične kulture, sloneče na zvezi med tra-dicTOmalnimi vzori, ki jih je postavila antika in izpopolnilo krščanstvo, ter med sodobnimi potrebami tehnične, socialne in politične kulture kot značilnostmi naših dni — ti problemi so nejignano pereči. Čim bolj se skušajo uveljaviti razkrajalne težnje, ki zani-kujejo kulturno in etično sovislost ter poudarjajo neomejeno moč revolucionarnih načel, bolj se z druge strani naglasa potreba varovanja duhovne dedščime. ki so jo zapustili evropskim narodom minuli vekovi. Toda Heglov nazor o sintezi kot premagovanju teze in antiteze se uveljavlja tudi v tem primeru. Teza humanizma v starem smislu in antiteza novih prevratn h nazorov oblikujeta kot svojo sintezo nekak nov humanizem, nastopajoč pod vplivom doktrine in dejalno6ti revolucionarnih teženj a v stiku z živo stvarnostjo sodobnega življenja. Uvodnčar »Primata« navaja sodbo Ales-sandra Pellegrinija. ki pravi: «ldt'a antike kot vzora« je premagana; tudi vero v trajne človeške vrednote in v pomen osebnosti je omajal dvom historicizma pa ie izložena nevarnostim sedanje krize Zaradi tega skus ša humanizem naijti v antiki ne več svoj xzor, marveč vsaj a o rja o »a souobuo življenje, poudarjajoč važnost vzgoje m metodo oblikovan ia človekove biti in duha, zlasti še pri mladem človeku Pri tem se pisec članka v »Primatu« spominja na sled« nje, v nekem italijanskem službenem spisu navedene opredelbe humanizma: »Humani« zem opravičuje smisel nespremenljivih m tradicionalnih vrednot, dognanje in določitev človekovega odnosa do kulture; je no tramje obzorje, je usmerjenost človekovih sposobnosti, kažipot inteligenci in izoblikovanje zavesti; je prizadevanje, da razvijemo do skrajnosti naše notranje sile s tem, da jih spravimo v sklad in podredimo vodstvu « Vodilno težnjo novega humanizma vidi član,k ar rimskega »Primata« v tem. da se — pač na podlagi izročil antične kulture in krščanstva — human,izirajo delo. tehnika im znanost kot izrazito sodobne sestavine človeške omike. Vprašam je novega humanizma ni zadeva, ki bi zanimala samo profesorje filozofije im druge podobne prijatelje sivih teorij. Odnos nasproti humanizmu se tiče, da govorimo z Goethejem, zelenega drevesa življenja. Odkar je.zašel v krizo humanizem, je napravila usoda velik vprašaj na vso površino sodobne civilizacije. Zakaj nobeno še tako revolucionarno načelo ne b' smelo preiti nekaterih — če ne vzorov, pa res samo norm, ki jih je postavila ant'ka. Revolucionarni' poskusi, kakor označujejo predvsem komunizem, skušajo pa popolnoma zanikati in zavreči idealno dediščino antike in krščan-i biva kot dveh poglavitnih kmtuimo-iazvoj- čustev u tešil željo nenavzočib Črnih srajc in vtisnil boljševiški pokrajini sončen fašr-stični znak.« »Italijanski bojevniki so občudovanja vredni« je dejal novinar. »Ali bi nam sedaj lahko povedali, kako se vedejo Rusi?« »To je moj vtis med to bitko in ono,« je odgovoril pesnik: Aeropoet futurist sedim s prekrižanimi nogami v pelinu gozda s smaragdno zelenimi gradni, ki si še pečejo z Donom, in uživam na čeladi podstavku knjigo — »Od Marinettrja do Majakovsko-ga«. zgodovino italijanskega gibanja švicarske pisateljice Lehrmannove — ter skledo kumar % ciljem sončnico, — Med to bitko m ona, sem dejal, sem imel priliko analizi-rwtr. rusko duša, ko sem s črnimi srajcami nadziral podiranje nekega gozda, ki vo ga opravljali ujetniki. S pomočjo tolmača in hvaležnosti, ki jo gojijo sovjetski ujetniki do vedno vljudnih in sočutnih ttalrjanskih vojakov, sem posnel tele duhovne elemente i® odgovorov kakšne stotine ujetnikov: — V njrh je neki velikodušni m drbrotna fatalizem; neka skoraj popolna brezbrižnost za vse, kar vnema nas Italijane: prav malo ljubezni do ruske zemlje; prav mak* ljubezni do rodbine in otrok; brezbrižnost do vseh, tud« najtrših dogodkov; sposobnost za prenašanje neizmernih naporov, da bi , lahko prinesli lastni materi malo žita, žita. i ki naj se zamenja s parom rabljenih čevljev ali s skoraj novim krilom. Opazil sem nekakšno oboževanje Lenrna, a nobenega za Stalina. Sovraštva do Italije nisem opazil. Železno organizirani so politični komisarji. ki delujejo do dovršenosti za hrbti bojevnikov.« »Kako sprejema rusko ljudstvo Mdce o mednarodni enakostt in bratstvu?« »Rusom ne roja po gkvi nobena Me)a vesoljne sreče m bratstva. Dežela ti ▼ ostalem prav nič primerna za uživanj« posesti, kaijti vse je tam nrvelinano: griči, izbe, reke. Pokrajina je strahovito enolična. Ta strašna enoličnost zbuja v srcih Crnah srajc bolestno hrepenenje po italijanski zemlji. Bolečina je bila v Afriki manjša Tudi Don, ki sicer ni velika reka, kaže vsepovsod Sste obrise. Če je Stvarnik, ko je gradil italijanske zalive, zlasti Napolski zaliv, dal du3ca vsemu umetniškemu hotenju, kar se tiče pestrosti in ;zvirnosti, je pri stvarjanju Rusije odvrgel čopiče, stojala, greziHa, ravnila, šesti la, pu/rpurno, smaragdno zeieno in vse druge praznične barve ter se prepustil čudnemu veselju do vsega nespremenljivega, večno enakega, nevabljivega, žalostnega in enoličnega. Tudi vse gozdove sestavljajo le gradni — nič brez, nrč borov. Treba bi bilo genija, kakršen je bil Leonardo da Vinci, da bi dal ruskemu ljudstvu vel ko srečo, ne pa moža z normalno inteligenco.« N@w York v vojni Skoraj povsod v Ameriki se širijo industrijska mesta, tovarn« se vpčajo, na robovih mest pa nastajajo cele vasi barak, med katere se družijo stari železniški vagoni, ki služijo delavstvu za stanovanja. Samo eno mesto je ostalo v tej vojni zmešnjavi pozabljeno in potisnjeno v stran: Nevv York, največje mesto Amerike in na svetu siploh. V Ameriki je do konca septembra lanskega leta brezposelnost občutno nazadovala, v Nevv Y0rku pa je padla le za nekaj odstotkov. Dnevno se v mestu oglašajo ljudje, ki iščejo delo, trgovska^ podjetja se zapirajo, majhne industrije in obrtne delavnice pa tudi nimajo dela. Kaj je vzrok temu? Dolgo so gledali ta razvoj, ne da bi ugotovili njegove prave vzroke. Mnogi so govorili, da hoče Washington, ki že dolgo zavida premoč mogočnega mesta na severu, presekati življenjske žile New Yorka s tem, da je rešitev vseh za vojno važn:h vprašanj pritegnil nase. Drugi spet menijo, da je vojaško eksponirana lega in močna ranljivost mesta do vedla do tega, da so dobila vojna naročila druga industrijska mesta. Toda stalno v dimu se nahajajoče industrijsko področje Nevv Jer-seja in Nevvarke na nasprotni obali reke Hudson, je prav toliko izpostavljeno kakor Manhatan m vendar je tam industrija polno zaposlena z vojnim; dobavami, medtem ko tostran Hudsona. v Nevv Yorku, dobro služijo le zabavišča, nočni lokali, kinematografi in podobne vrste obratov, kamor prihajajo zvečer delavci z nasprotnega brega in brezsmiselno zapravljajo svoj denar. To traja vso noč do jutranjega svita, čez dan pa je potem Nevv Y0rk spet kakor izumrl. Vzroke za trgovinsko in industrijsko nedelavnost v Nevv Y0rku je skušal v nekem poročilu posebnemu senatnemu odboru predočiti George Sloan. Po njegovem mneriju naj bi bili v nesrečni razdelitvi produkcijske delavnosti, predvsem pa v prevladovanju majhn'h obratov, ki se za vojno industrijo ne dajo preurediti ali pa se preureditev ne bi izplačala. Od 670.000 industrijskih delojemalcev v New Yorku jih je skoraj polovica zaposlena v oblačilni in živilski stroki ter v tiskarnah. Poleg gornjega števila ljudi, ki s0 zaposleni v industriji, jih je 600.000 usluzbenih v trgovini. 300.000 v bančnih in zavaro- valnih zavodih, 280.000 pa je nameščenih v hotelih, restavracijah, lepotnih salonih in podobno. Državni pod tajnik v trgovinskem ministrstvu Taylor, je že septembra dejal, da bodo morali do konca letošnjega leta v Zedinjenih državah zapreti 300.000 malih trgovinskih obratov. Pri tem bo spet New York najbolj prizadet. Teoretično se zdi, da bi bilo newyorško oblačilno industrijo najlaže preurediti za vojne naloge. Toda tu sta vmes mogočni podjetji »International Ladies Garment Workers« in »Amal-gamated Ciothing Workers«. Dvignili sta tarifo v newyorški oblačilni industriji na dva do trikratno višino min:malnega zaslužka. Posledica tega je, da so hlače za uniformo v Nevv Yorku za četrtino dražje kakor v novih tovarnah na jugu. Razmerje med industrijskimi podjetji v Detroitu in Nevv Yorku, ki ga je Sloan v svojem poročilu navedel, daje najboljši pojem o težkočah, ki zadevajo Nevv York zaradi nezaposlenosti industrije. Detroit je imel 1. 1939. samo 2700 tovarn, medtem ko jih je bilo v Nevv Yorku 27.000 ; 80 odstotkov podjetij so manjši obrati, ki zaposlujejo manj ko sto delavcev. New York je zaradi tega edino ameriško velemesto, ki ima preveč stanovanj in pisarniških prostorov. Da bi vlada zavrla propast mesta, je že celo vrsto uradov preselila iz Washingtona v Nevv York. Toda kljub temu morajo mogočni generalni ravnatelji, ki imajo sicer v Nevv Yorku svoja prostorna stanovanja, stanovati v Washingtonu v ozkih --bicah na železnih posteljah, če hočejo kaj doseči v poslovnem življenju. Newyorški župan La Guardia je lani novembra dejal, da ima popolno zaupanje v vojnoprodukcijski urad, ki naj reši zastoj v industrijski proizvodnji največjega mesta na svetu. Ta urad naj bi pomagal majhnim obratom s posojili, tehničnimi nasveti in posredoval vojna naročila. Doslej pa ni bilo posebnega uspeha. Male industrije se še vedno pritožujejo, da jim veliki obrati odna?®'- vsa naročila. New-yorški dopisnik »Economista« zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da čaka največje velekapitallstično mesto na svetu v bodočnosti počasi prihajajoča »industrijska paraliza«. Maksim Gaspari Ob iestdesetletnicf slovenskega umetnika Prizmami slovenski slikar Maksim Gaspari je doživel šestdeset let. Kdor pozna njega« vo trdno, možato postavo, bi mislil, da se je šele nedavno srečal z Abrahamom Kot človek in kot umetnik je Gaspari pooseb-ljenje žilavega in trdnega človeka, ki se zavestno in čvrsto oklepa svojih taL Kar koli bodo že pisali o Maksimu G ar spariju bodoči umetnostni zgodovinarji, nečesa mu ne bodo mogli odreči: da je bil jasno izoblikovana umetniška osebnost, slikar, ki mu ni bilo nikdar mar za probleme, za teoretične diskusije in oblikovne eksperimente, marveč je vedno skušal ostati zvest aih stopenj evropskega človeštva. Hotenje, da bi se izoblikoval nov red izven teh dveh ogromnih kompleksov človeške izkušenosti in spoznavailnih zasnov o človeku in vesolj-stvu, je prav tako nenaravno, kakor če bi hoteli v organskem razvoju kakega bitja preskočiti njegove prve razvojne stopnje. Šo področja, kjer je mogoč samo razvoj m kjer so vsakemu razkroju dane meje z življenjsko potrebo naravnega poteka stvan. Tako področje je tudi človeško duhovno življenje z vsemi posiedki v vnanjem svetu. Če hoče človek ostati človek, ne sme samo postavljati novih samoljubnih idej in zasnov, marveč mora rasti iz tal neke tradi« cije, iz sesedline neke plemenite izkušeno« sti. iz nečesa, kar presega njegov čas in prostor. Človek ostaia velik in pozitiven samo tedaj, če ume spraviti v sklad vse svoje različne sile in jih podrediti lucidne* mu vodstvu duha. Brez tega vodstva je vse okrog nas kaos in tema. Prav v tem je tedaj večna aktualnost hu« manizma. ki ne sloni v samem »vstajenju starih bogov«, v obujanju antičnih vzorov im idej, marveč v ubranem in rodovitnem združevaniu starega in novega včerajšnjega in današnjega. Ni mogoče iti nazaj, ni pa tudi mogoče iti naprej, ne da bi se postavili z eno nogo na trdna tla^*reteklofeti. Ne gre za danes že premagano iluzijo o postopnem napredku, tolikanj priljubljeno v 19 stoletju. Gre predvsem za spoznanje in priznanje nekih stalnih točk v diru časa. za postavitev trdnih oporišč, k' jih potrebuje sleherna, tudi povsem idealna stavba. Ni mogoč« rušiti vsega, kar je trenutno na poti kaki revolucionarni doktrini ali celo muhavosti kake struje — treba je vzlic ijjrcmenibaim obvarovati živo in rodovitno tradicijo, postaviti duhovne stebre novega sveta na trdne temelje vek ovitih spoznanj in skušenj. Tako se novi humanizem odvrača od blaznega rušenja in obnavlja možnosti konstruktivne prilagoditve sodobne tehnične, socialne in politične kulture vek ovitim normam antike in krščanstva kot dveh neiz* brisnih in neuničljivih stopenj v oblikovanju človečanske zavesti in evropske civilizacije. Staro Ciceronovo geslo »de studiis humanitatis ac litterarum k»qui« dobiva v sodobnem mišljenju novo vsebino. Naš čas naliva na veliko novega, iskrega vma v vrče starega mišljenja, v forme, ki so ohranile skozi vekove svojo lepoto in pkmenitost Sredi najstrašnejše vojne, kar jih pozna zgodovina človeškega rodu. se neu gnano nadaljuje diskusija o neuničljivih konstruktivnih silah humanizma, o trdni podlagi novega sožitja m o debelem pop ju novih idealov. ki vidno vzn;kajo na starih deblih in vejah — na tleh, prepojenih s krvjo, solza, mi in potom. Novi humanizem je samo ina» čica starega, vekovitega in nesmrtnega. Mirko Polič — skladatelj in dirigent na šestem simfoničnem koncerta Ostre polemike, ki so se svojčas sukale okoli osebn sti Mjpka Poliča, so bile dtcela neupravičene, v kolikor so mu odrekale njegovo umetniško zmogljivost. To je nedvoumno zopet dokazal Sesti simfonični koncert, na katerem je omenjeni nastopil kot skladatelj 'n dirigent.. Skrbno izbrao spored je razodeval na eni* strani nagoenje k široko zasnovanim in dinamično razgibanim simfoničnim »kladbam, na arujji samemu sebi in zvest zemlji, ki jo je opeval s svojimi slikana in risbami. Ne glede na vse diskusije o značaju m bistvu slovenske umetnosti vemo, da imamo v Maksmu Gaspariju izrazito našega umetnika in da^ je vsaka njegova slika izraz nečesa, kair doživljamo tudi mi kot naše in česar ni moči primerjati z ničemer drugim. Da je pri tem vnašal v naše slikarstvo folklorne elemente, kakor jih celo muziki vnašajo v simfonična dela, je res, a ta njegova tankočutnost za pestrost in pristnost našega ljudskega življenja, naše prirode in našega človeka je samo poglobila zvezo med domačo umetnostjo in celotnim slovenskim življenjem. Zato bo Gaspari ostal v našem slikarstvu tudi tedaj, ko bo nezanimivo in brezpomembno marsikaj, kar je napihnila begotna moda. Maksim Gaspari se je na začetku stoletja, ko se je začela širiti slovenska Moderna, oblikoval na dunajskem grafičnem zavodu in nato na dunajski umetnostni akademiji (1904—1905), študij, ki ga je pozneje izpopolnil z bivanjem v Monakovem Pripadal je Vesnjamom in se je na vzel njihovih vzorov. psi čemer je — vendar v pozitivnem smislu *— vplivala nekoliko tudi secesija. Gcspari je kmalu kren i svoja pota. Iskal je — prav kakor njegovi tovariši — lepoto in enkratnost umetniških doživetij, vendar ga je preko vseh programov in struja,rskih hotenj najbolj mikalo domače okolje, slo« venska zemlja s svojimi planinami m griči, naša polja, naše vasi, naše hiše z nageljnji na oknih, naša žegnanja. gostije im proce» sije. Vnašali je v naše slikarstvo duha Mur» nove kmečke poezije, a brez njenega otožnega spodnjega tona. Saj je biil Gaspari vedno optimvst, in ta življenjski na^or odraža tudi vse njegovo delo. Gasparijeve ilustracije naših ljudskih pesmi, njegove podobe narodnih šeg in ljudskih noš, njegove slovenske krajine, gmajne, zoreča polja — to so stvaritve, katerim je vtisnila pečat vsa Gasparijeva osebnost, im vendar izražajo bolj kakor prenekatero dTugo delo kolektivne duševne lastnosti našega naroda in tip naše krajime. Gaspari bi ob svoji šestdeset! ctnici zaslužil temeljitejši prikaz svojega dela, kakor ga more dati teh nekaj v naglici spisanih vrstic. Toda v njem je še toliko živliemjske sile, trdne volje in umetniškega hotenja, da bi bila odveč vseka bilanca njegovega dela. Maksim Gaspari bo šel trdno in vedro svojo pot, ne oziraje se na leta. Pozdravljamo ga' že zdaj na tej nadaljnji poti in mu želimo, da bi <*tal še dolgo tako trden in obenem tako zvest samemu sebi jn svojemu umetniškemu duhu, kakor je bil doslej. Vaše razvedrilo naj bo »Dobra knjiga" mmmmmmmimmm strani pa je izbira kajpada morala upoštevati dane razmere in se izogibati skladb ki bi zaradi svoje koncepcije zahtevale podrobnega študija, tako predvsem klasična dela. Vrstili so se torej Beliini, Dvof&k, Polič, Smetana in Musorgski. Prezgodnja smrt mladega in izredno da-rovitega Bell'nija je prikrajšala človeštvo najbrž za marš katero veliko delo. Eno njegovih najbolj znanih in upoštevanih opernih del, Norma, je polna neke prečiščene lepote, miline in resnobe. kakor jih druga tovrstna italijanska dela tistega časa niso poznala. Ne Ross'ni, ne zgodnji Verdi, še manj Donizetti se ne morejo primerjati mlademu Katan'jcu, kateremu je usoda prezgodaj zavrla pot k dozoritvi. Polič je znal dobro > poudariti mračni g-mcl uvodnih akordov, ki začenjajo pompozno in preteče skoraj kakor Beethovnov Egmont, čeprav se ne povzpno ne do take s:lovitosti v moti-vičnem razpleta, ne do take dinamike. Milejše in otožnejše nas .vodi Beliini med mehkimi sforzati godal in med pojočimi linijami pihal do resnobnega zaključka. Takoj pri prvi točki se je opazilo, da vodi orkester star praktik, ki je tudi s pič-l'm Številom skušenj znal ohraniti detajlne vrednote skladbe, ne da bi zgubil iz pregleda širšo koncepcijo skladbe, še mnogo bolj se je to opazilo v Dvofžkovi simfoniji op. 88, ki ni ravno najboljše mojstrovo delo in katero ne doseza znamenite simfonije »Iz novega sveta«. Toda obilno je nakopičene prave slovanske, žarke, vznesene melodike, prežete s svežo fantazijo, nikdar dolgočasne, nikdar mrtve, vedno iz dna glasbenikove duše izvirajoče, prirodne kakor otreška radost ln tožba, jek in smeh. Med docela rapsodičnim razpletom glasbenega dogajanja pa se iskri čudovita instru-mentac;ja ia Uvsega z uporabo pUiai »JUTRO« it 22 4 Oatrtefc, H L »«-XXI I" O * Nov Italijanski minister v Helsinkih. V Helsinke je te dni prispel novi cpolno-močeni minister italijanske vlade Guar-daschelli. Pripeljal se je z letalom ter je bdi sprejet od finskega šefa za protokol Hackareinena in predstavnikov zunanjega ministrstva finske vlade. * Nov kvestor v Rimu. Amaaeo Palma, losedanji kvestor Rima, je bil imenovan za prefekta. Na njegovo mesto je stopil Franeesco Peruzzi, ki jc bil med drugim že kvestor v Perugiji. Triestu in Milanu. * Gradbeni uspehi fašističnega režima. V 20 letih fašistične vlade je bilo zgrajenih 102 211 Ijudskh stanovanj. Stroški za te zgradbe zna-Iajo nad 3 milijarde lir. * Junaška smrt viteza železnega križa. Na sredozemskem bojišču je padel stotnik Wo!f-Dieter Pe:tsmeyer, vodja oddelka bojnih letal, ollikovan z viteškim križcem železnega križa. * Smrt vojaškega kaplana na bojišču. V Arszzu je te dni nadzornik fašistične stranke Granturco proslavljal junoško smrt vojaškega kaplana Giovannija Mazzonija, ki je padel na vzholnem bojišču. Mazzoni je tli že v svetovni vojni odlikovan z zlato kolajno. * Papež za poškodovane cerkve v »Planu. Sveti oče je ponudil kardinalu Schusterju, nadškofu v Milanu, 50.000 lir kot prispevek za. obnovitev cerkva, ki so bile poškodovano pri sovražnh letalskih napadih. * Smrt v zarji slave. Dne 8. januarja je psilel v nekem letalskem spopadu mladi opazovalec, letalski kapitan Salvatore Matera iz Triesta. Pokojnik je bil junak, kar je ponovno dokazal v sedanji vojni. Dvakrat je bil odlikovan s srebrno kolajno. Zapušča ženo in mladoletno hčerko. * Knjiga na indeksu. Kongregacija svete stolice je uvrstila med knjige, ki so na indeksu, delo Stephanosa Johannesa, »Krščansko edinstvo v znamenju križa«. * Pismo poveljnka kri žarke »Trieste«. Komisar prefekture v Triestu dr. Ettore Coppola je prejel od poveljnika križarke »Trieste« Umberto Rousellea prisrčno zahvalno pismo za darilo, kj ga je mestna občina v Triestu poklonila p'"scu. Kapitan poudarja, da bo simboličen dar, ki ga je prejel, vedno v čast in ponos ladji, ki se bo borila za zmago italijanskega orožja v tej vojni. * častniki In vojaki pri birmi. V cerkvi sv. Dominika v Faenzi so imeli te dni ganljivo prireditev vojaškega značaja. On-dofcni škof msgr .Macollo Mastsi je podelil zakrament sv. birme dvema častnikoma in 33 vojakom bersaljerskega polita. Ob tej priliki je imel škof na birmance plamteč patriotičen nagovor. Birmanci so pred birmo prejeli tudi sveto obhajilo. * Razstava italijanskih umetnikov v Mo-nakovem. V Monakovem so te dni zaprli razstavo italijanskih likovnih umetnikov pod orožjem. Za to razstavo je dal pobudo Duce, organiziral pa jo je Glavni stan Oboroženih Sil italijanske vojske. Monakov-ska razstava je bila v prostorih nove Pi-nakoteke ter je imela v pičlem mesecu dni 25.000 cb skovalcev. Zdaj bodo razstavo prenesli na Dunaj. * »Trieste R°mana e Impertale« Je naslov najnovejšega predavanja prof. Silvia Ruttera, ravnatelja muzeja za zgodovino in umetnost v Triestu. Profesor Rutteri nadaljuje s tem niz svojih zanimivih predavanj o preteklosti Triesta in njegovega področja. * Radijski pouk tudi za osnovne šole. Letošnji poskus z radijskim poukom za srednješolce kaže takšne uspehe, da namerava itailijanska vlada v bodoče uvesti slične tečaje po radiu tudi za učence ljudskih šol, in sicer ol 5. razreda dalje. * Zgodovina italijanskega filma. Italijanska založba Esperia pripravlja knjigo o zgodovini italijanskega filma. Knjiga je namenjena najširšim slojem ter se pripravlja po načrtu ministrstva za ljudsko vzgojo. S prispevka bodo sodelovali znani filmski kritiki in filmski pisatelji. * F»lm Bon gazi v Sofiji, y Sofiji so te dni predvajal1 italijanski film Bengazl, ki je imel velik uspeh že v drugih inozemskih mestih. Sofijski premieri So prisostvovali člani bolgarskega dvora, mnego ministrov, šefi dplomatskih delegacij ter veliko število odličnikov iz bolgarskega javnega življenja. * Cigaretni Izdelki ne bodo dražji. Iz Rima poročajo, da so vse govorice o novi podražitvi tobačnih izdelkov in cigaret brez realne podlage. Takšne vesti trosijo brezvestne osebe, ki jih bodo oblastva zasledovala. * • Gledališč^ in kinematografi ne smejo biti prenapolnjeni. Rimske oblasti so te dni opozorile organe, ki jim je poverjeno vzdrževanja reda v gledališčih in kinematografih, da prostori gledališč ne smejo biti prenapolnjeni. Posebno hodniki, stopnišča in prehodi morajo biti vedno odprti, ne pa zatrpani z občinstvom. Varstvenim organom so bili izdani napotki, da sfcrbe za vzdrževanje reda v navedenem zmislu. * Razsvetljava z lesnim plinom. Profesorja Tramontale in Angeli z univerze v Sieni sta te dni v navzočnosti zveznega tajnika in prefekta demonstrirala poskuse razsvetljave s pomočjo lesnega plina. Kakor poročajo, je razsvetljava te vrste prav dobra, stroški zanjo pa so minimalni. * Lavi na jih je zasula. Pred dnevi so se podali državni lovec Herman Hafner z gozdarjem Viljemom Sammerjem in njegovo soprogo na lov na srnjake. Ker se dolgo niso vrnili, so začeli za njimi poizvedovati. Ugotovili so, da je vse tri zajela lavina in jih pokopala pod seboj. Našli so samo puške. Takoj je bilo poslanih 50 mož na pomoč. — Nadaljnji žrtvi lavine sta postala rudarja Holzapfel in Gusei. V spremstvu tovariša Sternbergerja sta se podala na planinsko turo. Pri prečkanju nekega Snežnika je Holzapfel sprožil lavino, ki je njega in Gusei a potegnila s seboj v globino. Med tem ko se je Gusei sam izkopa! iz snega, je reševalna ekspedicija Holzapfla našla mrtvega. * Orignalen tat. Kmet Attilio Grassi iz Valle Canobbine pri Verbaniji je prišel na originalen način do mleka. Vsako noč se je vtihotapil v hlev svojega soseda, kjer je pomolzel krave. S tem si je prisvojil vsako pot 14 1 mleka. Sosed je nekaj časa ugibal, kam izginja mleko, naposled pa je zasačil tatu pri molži. Grassi je bil zarali tatvine mleka obsojen na 10 mesecev ječe. IZ LJUBLJANE u— Franjo Radovan t- V ponedeljek je v splošni bolnišnici po daljši zavratni bolezni za zmerom zapustil svojo družino ter številne prijatelje in znance znani ljubljanski dentist g. Franjo Radovan. Pokojni, ki je bil dolga leta priznan strokovnjak v svojem poslu, je spadal med starejšo generacijo zobnih tehnikov, ki so si v letih po prvi svetovni vojni pridobili upravičeni sloves in mnogo hvaležnih obiskovalcev. Kljub obilnemu delu v svojem ateljeju je svoj prosti čas rad posvečal tudi svoji stanovski organizaciji, ki ji je bil vsak čas na razpolago z nasveti in dejanji. Glavno skrb pa je pokojni Radovan obračal rvoji številni družinici, ki bo še posebno težko pogrešala dobrega očeta. Prerano je gosp. Franjo sledil na pot. od koder ni povratka, svojemu očetu — korenjaku, pok. ljubljanskemu meščanu Martinu Radovanu. Njegov pogreb je pokazal, koliko ljudi v Ljubljani je poznalo in spoštovalo pokojnika. Naj mu bo lahka domača žemljica; težko prizadeti rolbini in ostalemu sorodstvu naše sožalje! u— Blaž Poznič t. Komaj 50 let star je umrl g. Blaž Poznič, upravnik Pokrajinske šolske založbe v Ljubljani. Po rodu je bil iz ugledne Krnčkove kmetije nad šmart-nom ob Dreti. Gimnazijo je študiral v Celju. Čeprav je bil že cd otroških let slaboten in bclehen, je bil med naimarljivejši-mi in najbolj načitanimi celjskimi dijaki. Bil je vnet za mladinsko organizacijo, kar je izpričal zlasti kot uredmk »Mentorja«. Leta 1937 je bil imenovan za upravnika takratne Banovinske zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani. Izkazal se je kot skrben in kolegialen predstojnik, kar je b!lo posebno v skladu z njigevim nrrnim značajem. Sovražnika pač ni imel. Pogreb bo danes, v četrtek, ob 15. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce sodni uradnik v pokoju, g. Ivan Vagaja, K večnemu počitku bodo blagega rajnkega spremili v četrtek ob pol 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v m'ru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sežalje! u— še dalje Imamo jasno in mrzlo vreme, kar pa ni n!č čudnega, saj je barometer dosegel izredno visoko stanje, nad 776 mm. V torek je bilo ves dan jasno in sončno in živo srebro je doseglo komaj —0.9 stop. C. čez noč pa je pritisnil hujši mraz in smo v sredo zjutraj zabeležili —9 stop. C. V teku dopoldneva je mraz popustil in nam je spet s'jalo sence. u— Pravda o škodljivosti in korist vrabcev je bila pri nas zaključena v škodo vrabcu, čigar rod bo letos gotovo precej razredčen. Vrabčja zadeva pa se obravnava tudi v drugih deželah, zlasti v Nemčiji. V graškem dnevniku čitamo: škodljivost vrabca je splošno znana. Petkrat na leto vali vrabulja po 6 jajčec, če se izvali četvero mladičev, tedaj da to na leto v enem samem gnezdu 20 mladičev. Po računih izkušenih kmetovalcev pozoblje posamezen vrabec od maja do cktobra kakih 200 gra- mov zrnja. Po takem uniči 1000 vrabcev okroglo 200 kg dragocene hrane in krožnega žita. To pomeni, da povzroča vrabčja požrešnost letno nesluteno škedo. kakršne dandanes ni mogoče dopustiti. Kmetovalci naj zatorej pazijo na svoje žito in naj kro-tJjo na žitnih poljih vrabčjo požrešnost. S tem ni izrečena vojna napoved vrabčjemu rodu, pač pa je treba zatirati vrabčjo nadlogo, ki zapravlja dragoceno premoženje in odganja druge koristne ptiče-pevce. u— ITI. simfonični koncert bo prihodnji ponedeljek, t. j. dne 1. februarja ob pol 7. v veliki un!onski dvorani. Koncert bo vod:l dirigent Drago Mario šijanec, izvajal pa naš izvrstni simfonični orkester. Spored tega koncerta h; nnslednji: 1) Rcss^ni: Viljem Teli, predigra k istoimenski operi; 2) čajkovsk1: 1. stavek Koncerta za violino jn klavir. Solist vioPnist Albert Der-melj: 3) Schubert: Simfonija v h-molu (Nedovršena); 4) Adamič: Scherzo (Potrkan ples). Vstopnice za ta koncert so od danes naprej v predprodajl v knjigarni Glasbene Matice. VIII. s'mfoničn' koncert 3 popolnoma novim sporedom se bo vršil v ponedeljek 15. februarja t. 1. u— Adv kat dr. Brenee je .preselil pisarno na Sv. Petra c. 24. u— Višji tečajni izpiti. Za kandidate, ki zaradi višje sile triso mogli v poletnem ali jesenskem roku opraviti višjega tečajnega izpita na gimnaziji (realki), se pri-čno ti izpiti 3. februarja y Ljubljani in v Novem mestu, v Kočevju pa že 30. januarja. — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisarijata. u— Učite go strojepisja; Novi eno-, dvo-;n trimesečni tečaji prčno dne 4. februarja. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Uč-nina zmerna. Informac'je in prijave dnevno. Novi prospekti na razpolago: Trgovsko uriliSee »Christofov učni zavod«,- Ljubljana, Domobranska 15. u— Br'vsko-frj7/t^Ijo kozmetično oseb?-? vabimo na širš, sestanek, ki se bo vršil dne 28. t. m. v Trgovinskem oddelku. Pokrajinske delavske zveze — prostori nad kniižnco — ob pol 14. Vabimo vse *iane. kakor tud! nečlane, da se tssra sestanka udeleže. Na sestanku se bodo pojasn'le določbe kolektivne pogodbe, kakor tudi obrazložila ostala važna vprašanja, nanašajoča se na delovne ]n plačilne pogoje v tej stroki. Izplačilo dveh dnevnic. Odn'ra.n'e in zapiranje obratovalnic itd. Sestanek se bo končal pravočasno, tako da bodo lahko vsi udeleženci še prispeli na popoldansko delo. K številni udeležbi vabi Oolb"r sindikata brivsko-frizerske kozmetične stroke. •*rr—.!• "m v . r- . ^r v; ..V'- ' '. v. ... .-i ' lE^SS?-: Italijanski oddelki ▼ akciji na libijski fronti Z S Pouk na ljudoki šoli' na Gašteju pri Kranju se ie po daljšem c dmoru pričel 12. t. m. Ker je b:lo šolsko poslopje za vseh 70") šolarjev premajhno, so poleg š" la postavili barako m s tem dab'li prostor za 5 razra-dcv. — Nedavn - so se pričeli v gaštejski šoli nov: .ezikevni tečaji, ki se vrše po dvakrat na terter. Priglasilo so je okoii 200 oseb — Na Gašteju je odprl svojo novo vrtnarijo g. Loipeit, ki ima prodajalno v Kranju. Blejsko jezern ie znmrzpilo. K" k ar B •- hini«v.o jr nedavno zamrznilo tud: 31ejsko jezero. Je več dni pokriva gladino ploskev ledu. k; je deloma gladka kakor zrcalo in pripravno za hojo in drsanje. Vendar je prebivalstvo pokvarjeno, naj se na snlcSno r.c podaja na zamrzic jezero, dokler m bo. do oblastva izdala zadevnega dovoljenja. — Blejska obč na je dala na razpolago svojo zbiralnico mleka. da jo preuredi za splošno zbiralnico, dokler ne bodo začeli graditi nove zbiraj niče mleka, sa katero so načrti že gotovi. — Lovski doni, prejšnji hotel »Pri Lovcu«, obratuje zdaj v upravi novih lastnikov Ot'-na in Fride von Ingram, ki sta bila dolgoletna gospo-iarja Hochstallhausa v Berchtesgadnu. Požar na Bleda. Preteklo sredo zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in pekovskega mojstra Sokliča na Blejskem gradu. Gasilci so naglo posegli vmes in požar omejili, da sosednja poslopja niso utrpela škode. Požar je domnevno nastal ker je bila med smetmi še žerjavica, škoda ni velika, in je krita z zavarovalnino. V Ratečah—Planici je bilo preteklo nedeljo zborovanje krajevne skupine. Na zborovanje je prišel tudi okrožni vodja iz Radovljice dr. Hochsteiner, #ki je govoril o velikem pomenu kmečke službe v četrtem vojnem letu in je povabil mladeniče in dekleta, naj se prostovoljno priglase za kmečko službo na Koroškem. Ob zaključku je okrožni vodja sprejemal želje in pritožbe. V Radovljici se je v zadnjem Četrtletju lanskega leta rodilo 9 otrok, in sicer 5 fantov in 4 dekleta. Umrle so v tem razdobju samo tri osebe. V Radovljici je bilo od nemške zasedbe do letošnjega novega leta sklenjenih vsega skupaj 331 porok. fe Sporne štajerske Maksim Gaspari: Nedeljska zabava Ncvi grebevi. V Mariboru so umrli: 30-letna Hilda Hoffmannova, soproga policijskega asistenta, ključavničarjeva hčerka Silva Lešnikova, 351etni posestnik Anton Vaš od Sv. Barbare, 711etni upokojeni železničar Matija Koren. 791etni upokojeni orožniški stražmojoter Ivan Jurca, 641etna železničar jeva vdova Marija Mozerjeva ln 771etna profesorjeva vdova Ana Majcno-va. V Oplotnici umrla 521etna gostil-ničarka Justina Jurakova-Vinterjeva, v Celju oa v visoki starosti 83 let ga. Marija Globcčnikova—Peršakova, vdova po pokojnem brežiškem jetničarju. V Ptuju je umrl 711etni upokojeni orožnišk; poročnik Jožef Ozmec, v Krškem pa 491etni gostilničar in posestnik Rihard Kdnig. Mariborski igralci v Ptuju. Pretekli četriek je mariborsko gledališče drugič v tej sezoni gostovalo v ptujskem mestnem gledališču. Vprizorilo je Webrovo spevoigro »Izvožček«. Popoldanska in večerna predstava sta bili dobro obiskani. Tehnično je zaenkrat možno samo enkratno gostovanje na mesec. Anonimni dopisi so brez pred met n % pravi mariborski dnevnik, ki izvaja: Venomer se dogaja, da prihajajo posamezna pisma na vojaške urade ter na urade države in Stranke, kakor tudi na uredništvo mariborskega dnevnika. Dopisi pa niso podpisani in navadno tudi ne vsebujejo podrobnih navedb. Vsa taka pisma romajo v papirni koš. Muzejska razstava. V nedeljo 31. t. m. ob 10. bodo v mariborskem gradu odprli tamošnji arheološki ln narodopisni oddelek I mariborskega muzeja. Oba oddelka bosta ! poslej dvakrat na teden dostopna občin-: stvu. i Spodnještajerski lekarnar^ so se udele-; žili lekarniškega zborovanja v Gradcu, na T katero je balo preteklo nedeljo sklicanih 300 lekarnarjev iz nemških alpskih dežel. S to svojo pivo udeležbo so bili spodnještajerski lekarnarji sprejeti v krog nemškega lekarni štva. Zborovanje se je pričelo s svečanim glasbenim uvodom. Med predavatelji Je bil tudi magister Vavpot iz Maribora, kj Je orisal naloge lekarnarjev na Spodnjem Štajerskem. V Celju so se poročili: Henrik Sommer in Štefanija Domova, Leopold Grabnar in Marija Drčkova, Franc Kovač in Ana Kroftova, Anton Aškerc in Ana Rojniko-va, vsi iz Celja, dalje Robert Kanci jan in Ana Vukovičeva ter Franc Kranj c in Vida Pušnikova. Umrli pa so Janez Lednik, Janez Breznik. Cecilija Vozelj in Miha Pirmajer, vsi iz Celja, dalje Cirila Lenko iz Nazarja, Elfrida Mastnakova iz okolice Vojnika, Janez Dežman z Javornika pri Jesenicah, Franc Zaje iz Šmartnega v Rožni dolini, Valentin Melanšek iz Polzele in Neža Vovkova iz Blance. Sleparka pred sodiščem. Ivana Gozd-nikova iz Maribora je celo vrsto ljudi opeharila s posojili in izvabljanjem obleke. Čeprav bi si po svojih sposobnostih kot pisarniška moč lahko pošteno služila kruh, se je vendar rajši vdala pusto!oy-yinam. Zato se je morala zagovarjati pred sodnikom poedincem posebnega sodišča v Gradcu. Pokorila se bo 15 mesecev v ječi. Mlchelangelova „Pieta" Nov dokaz, kako se v Rimu kljub vojnim časom zanimajo za vse stvari, posebno za vprašanje lepote in umetnosti, nudijo debate o prestavitvi slovitega Michelangelovega kpa >Pie-Ta kip sp nahaja zdaj v cerkvi sv. Petra. Kakor znano, predstavlja Marijo s Kristusovim truplom. Marija drži telo svojega sina w naročju in je polna žalosti Sloviti kip stoji na 6vojem sedanjem meatu v cerkvi sv. Petra že od L 1749. Že tedaj, ko so ga postavili, je splošno prevladoval občutek, da stoji previsoko, zaradi česar je prikrajšan v osvetljavi Luč na kip namreč lije skozi okno in se tako blešči, da slepi gledalca. 0 tej zadevi se je že toliko govorilo in pisalo, da sO se prijatelji umetnosti razdeliti: na dva tabora, katerih vsak je zastopal evoje stališče. Kljub vsem debatam in prerekanjem pa je ostal kip na svojem mestu. Zdaj po 200 letih pa menijo v Rimu, da je napočil čas, ko se napaka v okusu postavitve lahko popravi. Nedavno so napravili poseben odlitek Michelangelov" umetnine. S pomočjo tega odlitka študirajo zdaj prestavitev kipa na prikladnejše mesto. Upajo, da se bo posrečilo dobiti za Michel-angelovo umetnino taksen kotiček in tak?no razsvetljavo, ki bo dostojna velikega Michelangelovega dela, ki se odlikuje po brezprimerni lepoti in ljubkosti Radio LJubljana ČETRTEK, 28. JANUARJA 1943-XXI 7JO: Lahka glasba. 8-00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20. Plošče. 12.30: PoaTičiila v slovenščini. 12.45: Operetna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v ^li-janščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovensčiini, 13.25: Prenos za Nemčijo, orkester pw*mi vodi dirigent Angeline. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Lahka glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v irtalrjanščinl 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Nove plošče Ce+ra. 19JO: Poročila v slovenščini 19.45: Petami in napevl 20.00: Napoved časa, Poročila v italijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov ▼ siovenšionl 20.30: Koncert orkestra Cora, vodi dirigent Barzizza. 21.20: Schubcrt: Husar iz Felsiheima. operi v treh dejanjih. 22.45: Poročila v italijanščino. prelepe tople barve. Kako je daleč Dvofdk od Wagnerjeve pompeznosti, od njegova trpke in malo vsiljivo-nasičene glasbe; Gotovo se je mnogo naučil pri nemškem mojstru, zlasti v instrumentaciji, toda kako je znal potem to na svojevrsten način uporabiti ravno s svojim vsemogočnim, strastpim utripom češke narodne muzike! Pollčwa interpretacija je bila posebno ritmično zanimiva, dasi so gotevo nekateri muziki, ki se z njo ne bodo strinjali. Zlasti za izrazite cezure, ki se dostikrat pojavljajo. so mnenja deljena, vendar mislim, da sme taka osebnost, kakor je Polič, tudi ta svoj način, ki p: staja že Stalen, uveljaviti v interpretacij1, če se mu posreči prepričati orkester o izrazni nujnosti takih cezur. Res je. da postane dikcija tako silno močna in prepričevalna, toda je v nevarnosti, da se — vsaj v izrazu posameznih odstavkov — nekoliko trga. Rad priznam, da sem bil prav na tem koncertu prjetno presenečen nad docela gladkim tekom muzikalnega predavanja kljub omenjenim cezuram. Zelo naa je zanimala Poličeva skladba, široko zasnovano simfonično delo, ki pa ima po mojem mnenju zgrešen naslov. Res je preludij kot oblika prosta skladba in vsa obširna praksa cd Bacha in italijanskih godalnih skladateljev sem ni niti približno podala neke določene forme. Vendar je bila vsebina preludija vselej nekako uvodna, t. j. prjnaiala je neko čustveno napete st, ki se je potem v sledečih skladbah razrešila. Bod' kakor koli, res je, da je Poličev preludij kaj lep doprinos k slovenski simfonični glasbi. O kaki izraziti nevotarskj smeri ni govora, tcda je solidno grajeno delo, ki z" mračnega no strojenja (postopi zvečanih sekund) zrase v močan, sftoraj tragičen razmah in te povrne nazaj v prvotni mrak, Instrumentalna sredstva pa s pogubni bolezni Oboleli za pljučno tuberkulozo hiira štiri do pet let. Koiiiko žalosti koliko stroškov in slednjič težka smrt — često v prav mladih letih! Že stari Grki in Rimljan" so spoznali rešitev in zdravilo proti tuberkulozi v obliki morskega, gozdnega in gorskega zraka. Srednji vek je to zdravljenje opustiti z izgovorom, češ da bo izgnal hudobnega duha i7. telesa. Poznejša medic-na le proglasila tuberkulozo koit dedno boiezen Kr je dognal Robert Koch bacil in je torej dokazaL da je boiezen kužna (torej ni dedna) se je medicina potolažila, da obstoji dedna dispozicija (nagnjenje). Tega se nekateri medicinski učitelja žal še vedno drže Kaj pa je z dokaj pogostimi pr meri da bolnik, ki je že zapustil kot ne. zdravijiv razne sanatorije pcpolnoma ozdravi? Ti primeri govore mnogo; imenujemo lih spontana ozdravljenja (ker so navidezno brez pomoči ozdraveli) Kakor pn drugih boleznih, tako seveda tudi pri jetiki ni ozdravljenja brez zdravilnih sredstev, resnično spontanih ozdravljenj tedaj ni. Včasih si jih pač medicina ne ve razložiti. Vsekakor je jasno, da današnja medicina nima leka proti tuberkulozi. Na podlagi p.-emisijama in poizkusov sem podpisani dospel do novega načina zdravljenja v posebno ugodnem podnebju. Izhajal sem iz naslednjega: Že nemški zdravnik dr. Brehmer je imel svoječasno zelo lepe uspehe z zdravljenjem v prostem zraku in prositi svetlem Ustanovil je bil kot prvi podnebne zdravil šče Od kraja je zahteval le posebno čist zrak in zavarovanje proti vetrovom (sredi gozda v ravnimi). Ker Nemčija nima mnogo gorskih podnebij, kaže. da se gorsko zdravljenje ni razvilo. Pozneje je Francoz Roiher ustanovi vojaško zdravulišče v Levsenu v Švici. Tamkaj so se čez čas v še višjih legah razvila stana*orijska in druga zdravišča (n. pr. St Monz. A rosa itd.). Uspehi en h kakor drugih zdravišč pa niso bili popolni. Italija je sklenila un izvršila zdravljenje vse odprte tuberkuloze v podnebnih zrtraviščih. Uspeh — 30*/o, kar je naravno nezadostno ptri tolikem prizadevanju! V bivši Jugoslaviji ni biilo dovoflj razumevanja za tuberkulozo. marsikak poizkus se je popolnoma ponesrečili. Podpisani sem — kakor navedeno — pri-Izhajajcč iz premisleka, da se tuberkuloza šel do novih dokazov in boljših ^ uspehov, neredkokrait na videz sama od_ sebe (spontano) popolnonS ozdravi. nadalje, pd,ncnnia ozdraveli Taka posebno ugodna oodnobja nazvljem: Klima tbc avertens (jetiko odbijajoče podnebje). Kakor ie tedaj umazan zrak globok vzrok tuberkuloze — tako je posebno Čist zrak zdravilo poroti tuberkulozi. Danes še seveda ne moremo reči. zakaj so nekatera podnebja posebne ugodna za zclhavijenje tuberkuloze, od katere ie zlasti tVručna tuberkuloza izredno zahtevna, t. j. 'ma zahteva še posebno ugodno podnebje. Te podnebje pa je tako, da se v njetm pozdravi tudi najtežja pljučna tuberkuloza (kavarne). Tak;®to nas uče skušnje da se v takem podnebju ne pripetijo okužen ja so-stamovailcev (skušnje iz Švice p Rakitne). Ako pog1edamo. kakšna *o ta empirično (s prerzkusom) dognana podnebia vidimo tole: zrak je redek m ze'o čist mn^Co je scmCa tru-dn pozimi, uiltravijoličasm žarenje je moono. ni vročine, dnevne temperaturne razlike niso velike. Zrak ie stalno lahno vzvalovan*. vetrov je malo in so istosmerni, v ckoKci so obširni gozdovi Tak zrak deluje kakor balzam na pljuča, ki reagirajo nanj z ozdravljenjem. Jasno je. da mora imeti na pljučih težko obo ali čim največ psostega zraka: mora tedaj bivati dan in noč na prostem, poleti im pozimi Sonce daje v teh krajih tako večjo toplino kakor v'dolini. Tehnika pa je danes tako napredovala, da bomo tudi pozimi lahko ogrevali odeje t'ako. da bolnika ne bo zeblo (kotžuh ;n e'.ek6n:čno grete '»ueje). Danes se običajne injekcije tuberkulina i ita itd. že močno opuščajo kot brezuspešne Razne operacijske metode kakor umetni pneumothorax (polnjenje pljučne votline z zrakom, da se stisnejo bolna pljuča) rezanje reber v istem namenu se danes še vedno vrše. uspeh pa je nezadosten Zgoraj navedena metoda avtoTja tega sp.'sa še ni po drugih preizkušena, človeštvo bo pa prav gotovo po n ;cj seglo! Kakor smo videli, spada tuberkuloza med polno ozdravljive boflezhi. Posebno lahka je preventiv* (cd- bnana) tuberkuloze. Vsi upravniki javnega zdravstva se strinjajo, da je neogibno potrebno, dia se vsa odprta tuberkuloza osami, kajti rodbinska okuženja so reden in zadosten dokaz za to nujnost. Nekatere države so to že stonOle in se mora odprta tuberkuloza po zakonu javljati. Ustanovljene so posebne pcotaje za preiskovanje ;n dognanje odprte tuberkuloze (protituberkulozni dispanzerji). Brž ko bo zgoraj navedena teorija o novem zdravljenju tuberkuloze v posebno ugodnih podnebjih splošno priznana, se bodo smeli zdraviti tuberkulozni bolniki izključno le v takih podnebjih tn tamkaj v posebnih zavodih, izolirnicah. kjeT bodo ostoLi tako dolgo, da n» bodo več nevarni okolici in da se popolnoma pozdravijo, da bodo zopet sposobni za svoj prejšnji poklic. Vse države, ki so se odločile za izolacijo (osamitev) odprte tuberkuloze, sc- žele lep uspeh: število umrlih fin seveda tudi obolelih) je padio na polovico dosedanje frekvence. Nedvomno je. da bo 'udi pr nas prišlo do zgoraj navedenih uspehov Se bo nadaljevalo. ml® Ce je kakšen trgovec pred 150, 200 leti odpotoval v sosedno deželo, da bi tam uredil star račun. je vzel tehtnico za zlat0 s seboj, s katero je skrbno stehtal vsak tolar. Tako.ni delal samo zaradi tega, ker so tolarji v njegovi deželi imel: drugačno težo nego tolarji v drugi deželi, temveč zato. ker so ljudje z mehkih zlatnikov pilili majhne drobce, česar na denarju na oči ni bilo opaziti, a se je dalo ugotoviti z natančnimi tehtnicami. Enake težave so imeli trgovci, ki s0 potovali po svetu in prodajali platno in drugo takšno blago Ob vsakem prehodu čez mejo so se jim zavitki blaga »daljšali« ali »krčili«, kajti vsaka deželica je imela svojo mero, svoje vatle in ped!, iz tega pa so nastajale razlike ki so bile krive marsikakšnega prepira. Te ovire zavoljo nedostajanja enotnih meril, s čimer so se morali boriti naš: predniki. smo že davno premagali, a pozabili smo tudi, da je šele uvedba metra, kilograma in litra, treh merihrh enot, ki temeljijo v bistvu na istem principu, napravila konec vsem zmedam, vsaj v deželah, ki so se sporazumele za te merilne enote. Danes se nam zdi popolnoma naravno, da dobimo v kakšni trgovin', če zahtevamo meter svilenega traka, tudi v resnici meter blaga in da ustreza ta meter, če je prodajalka kolikor toliko pravilno merila, vsakemu drugemu metru. 1 m ni nikoli 1 tn Izmed vseh idej francoske revolucije se je ideja enotnega merila menda najbolje uveljavila. Razen Angije danes v Evropi ni dežele, kjer bi dolžin ne merili na Podlagi metra. Ta meter bi moral biti po želji svojih francoskih očetov 40-milijonsk del zemeljskega obsega, torej 10-milijonski del zemeljskega kvadranta. Če hočemo zemeljski kvadrant razdeliti v deset milijonov enakih ""delov, ga moramo seveda najprvo točno" izmeriti. To je zelo težavna in dolgotrajna, a če gre za absolutno točnost, za tiste čase tudi nerešljiva naloga. Cela vojska astronomov in geometrov je šla na pot, da ustvari podlago prvemu metru. Kar so izmerili in izračunali, so hoteli potem za vse čase ustaliti v podobi nespremenljivega metrskega merila Toda izdelava takšnega nespremenljivega merila se je izkazala za težjo, nego je t>ilo merjenje samo. Po mnogih poskusih jim je končno uspelo, da so iz platina in irid ja — dveh posebno odpornih kovin, ki sta tudi za temperaturne vplive skoraj neobčutljivi — pripravili zlitino, o kateri so menili, da bo ustrezala vsem zahtevam, ki bi jih postavljali na prame-ter. Izdelali so 40 eksemplarjev tega normalnega merila, primerjali so jih skrbno med seboj, potem so jih razdelili med dežele, ki so pristopile k tako zvan: met rek i -konvenciji. Prameter sam so shranili v Sevresu prj Parizu v podzemeljski prostor kjer vlada stalna temperatura. Seveda so pred izdelavo novega metra iz platina in iridija meritve in račune francoskih, merilnih odprav iz 90. let 13. stoletja še enkrat skrbno pregledali in popravili. A vse to ni dovolj. Merilo, ki nai ustrez« zahtevam moderne merilne tebn:ke, mora imeti različne lastnosti. Pred vsem se ne sme spreminjati oziroma njegove spremembe morajo bitj vsaj dostopne kontroli. Dalje zahtevamo od rijega, da ga je mogoče udobno in zanesljivo primerjati z drugimi merili. da ga je mogoče razdeliti z lahkoto v manjše enote, pri tem pa mora dopuščati točnost, ki je odvisna spet od namena meritve Ce hočemo n. pr. za kakšen važen motor izdelati sestavne dele. ki naj ustrezajo do stotinke milimetra določeni dolžini, tedaj moramo imeti na razpolago kontrolna merila, ki so do tisočinke milimetra natančna. a za ta kontrolna merila so Potrebna spet druga merila, ki so še natančnejša. Razumljivo je. da nam v takšnih primerih prameter iz plat na in iridija popolnoma odpove. Današnja tehnika pa zahteva še več. za posebno zamotane merilne naprave, n. pr. za mikrometrske vijake ali pa optične instrumente, se zadovolji komaj s točnostjo desettisočinke milimetra Kaj b; tu s prametrom. ki je netočen že pri stotinkah milimetra? Rdeča kadmifeva in zelena krlpt©ss3va črta In tako je znanost iskala načinov, s katerimi bi ustregla vsem zahtevam. Ede« izmed načinov, ki se je najbolj uveljavil, je tisti, k; si ga je izmislil ravnatelj oddelka za mere in uteži v berlinskem Fizikalno-tehničnem državnem zavodu, dr. Kbster. Ta učenjak je svojim meritvam našel praktično nespremenljivo, naravno pramerilo. To je svetlobna val! Svetlobni valov; se namreč v različnih temperaturah nič ne spreminjajo, razširjajo se v vsakem sredstvu enakomerno in so tudi zefo majhni. Njihova povprečna dol- žina 5/10.000 m zadostuje tudi za najtanjše meritve. Svetlobno merilo nadomestuje danes z uspehom vse normalne metre, ki spe v oklopnih blagajnah poedinih dežel nevzdramno spanje kot spomini na minule čase. Počivajo za težkima vrati, ki se dado odpreti le z zamotanim ključnim sistemom, v črnih medenih skrinjah, v tokih iz lesa. Drobne, s prostim očesom komaj vidne raze na njih. ki bi morale biti »točno« 1 m druga od druge, pa si niso bile v res-n:ci nikoli natančno oddaljene, so danes samo še simboli preteklosti, ki ji ni šlo za tisočinke in desettsočir.ke milimetra. Sedanjost pa meri z rdečo kadmijevo črto oziroma v najnovejšem času tudi z zeleno kriptonovo črto. To se pravi: meri z valovnima dolžinama, ki ustrezata tema črtama v svetlobnem spektru. Natančnost do 2 stotlscčln milimetra Meritev s svetlobnimi valovi sicer ni tako preprosta, kakor si nemara kdo misli. Pred vsem je treba pomisliti, da izžarevajo naravna, a tudi večina umetnih svetil mnogo različnih valovnih dolžin V sončni svetlob: imamo n. pr. dolgo verigo valovnih dolžin, začenši od najkrajših ultravijo-ličastih do najdaljših infrardečih valov. Za merilne namene pa lahko uporabljamo seveda le neko enotno, točno znano in izmerjeno valovno dolžino. V ta namen je uporabil prof Kbster v svojem svetlobnem merilnem aparatu lz zelenkastega spektra kadmijeve svetlobe skrbno izbran odsek, odsek tako zvane »rdeče kadmijeve črte«. V najnovejšem času se je pridružila, kakor že navedeno, še natančneje omejena zelena črta ki io daje v spektru plemeniti plm kripton kot svetilo. Merilni postopek sam temelji na tako zvani interferenci, to je na pojavu, da se pri srečanju dveh valov valovni vrh in valovni vrh med=ebojr>o oja-čita. va^vni vrh in valovni dol pa medsebojno »upihneta«. S:stem prizem in zrcai omogoča v merilni pripravi določiti vsako dolžino z dolžinami svetlobnih valov, in to z natančnostjo do 2 stotisečink .milmetra. Ker je merilna enota tukaj skrajno majhna, ne pa velika kakor prameter, se da s svetlobno merilno pripravo brez težave izve-:ti tudi vsaka poljubna delna meritev. Takšne lastnost' so KOiterjevdm svetlobnim me-riln kom kmalu pomagale v svet, danes jih uporabljajo že okrog 150 skoraj v vseh kulturnih deželah kot najzanesljivejša normalna merila. Ngrsslte ss na romane Psbre knjige' !KA\J V E M ? K A J ZNAM? 51. Kaj pomeni beseda »weekend«? 52. Kje se je rodil slikar Arnold Dok-klin? 53. Kaj so kcnstelacije in kaj je zodiak? 54. Skrivalnica. Rešitve naleg 26. t. m.: 46. Bavarski župnik, izumitelj popularnega načina zdravljenja, je bil Sebastian Kneipp (1821.—1897.) iz Worishofna. 47. Odisej 9e po latinsko imenuje Ulisej ali Uliks 48. Rešitev nam kaže naslednja slika: dober račun — Kaj se misliš res poročiti ■ tem 70 let starim bankirjem ln preživeti z njim vse svo^e življenje? — Svojega ne, pač pa njegovo ................................. VicSor Hugo v anekdotah V Francoski akademiji imajo sejo za sprejem novih besed v slovar. Hugo poseže v razpravo: Gospoda Cousina si dovoljujem opomniti, da sta zame »mouvement de la langue« in »decadence« ločena pojma Gibanje še ne obsega propada. Jezik se r33-vija, olkar je nastal. Ali torej lahko govorimo o njegovem propadanju? Gibanje Je življenje, propad je smrt. Cousin: Propad francoskega jezika se Je začel 1. 1789. Hugo: Ob kateri uri pa, prosim T • Med l.%830. in 1845. sta vladala v slovstvu Hugo in Dumas. Zadnji je pisal ravnatelju gledališča Porte Saint-Martin: Dragi Harel, v ponedeljek Vam prinesem dramo ▼ pe-teh dejanjih. Zanjo so potrebni: gospodična Gecrges, Melinque, gospa Dorvalova, La-ferrieie, Bignon in tucat novih dekoracij. Prestrašeni ravnatelj je storil vse, da ni bilo treba sprejeti igre Kmalu potem je priSel Victor Hugo. Po-tegnil je ponižno iz žepa rokopis. »Ali bomo imeli Jovolj igralcev za vpri-zoritev dela?« je vprašal Harel boječe. O, to že pojde. Saj bo zadostoval dober ansambel!« »In dekoracije?« »Našli jih bomo v skladišču.« Dramo so prečitali in ko so bile vloge Se razdeljene, je izjavil Hugo; »Kako lep W bil Frideric v tej vlogi!« »Saj res,« je mrmral Harel in naslednji dan je triumfalno povedal, da je angažiral Friderica. Nato Hugo: »Veste, da ste nekaj pom-bili? Spričo Friderica bodo ostali v senci.« Ravnatelj si ni vedel pomagati Angažiral je še Bocagea in Laferrierea. Hugo: »Dobro, ampak kaj hočete s tesni umetniki, če nista zraven tudi Georges ia Dorvalova?« Za igralci so prišle na vrsto dekoracije. »Verjemite mi,« je dejal Hugo, »po vseia tem. ko ste kljub mojim ugovorom doprinesli toliko žrtev, bi veljalo za prvo dejar nje nabaviti nove dekoracije.« Karel: »Ampak.« Hugro: ... »Sicer odtegnem dramo.« H rel: »Kaj? Zdaj po vseh teh angažma. nih?« Ilugo: »Da ali ne?« Dekoracije so prišle. Da, dosegel je četo to, la so se izmenjale preproge v ložah ia kuloarjuh. češ, da barva ne odgovarja dobi. v kateri se odigrava dejanje. Kje je štiriperesni deteljni list? 55. Nekaj za računarje. A in B imata vsak toliko lir, da bi imel A točno-1C0 lir, če bi mu B dal tri četrtine svojega denarja, ali da bi imel b 100 lir, če bi mu A di>l samo polovico svojega • denarja. Koliko ima vsak? Posamezne točks elipse načrtamo najbolj natančno tako. da načitarr.o po dva koncentrična »istesrediščna) krog:. ki imata t,-, premer veliko cziroma malo os elipse. Iz središča se nariše poljuben pol trak; kjer scče ta veliki krog, ss nariše vzporednica z malo osjo; kjer ta seče mali krog. se na-rL?e vzporednica z veliko osjo. Presečišče obeh vzporednic je natančno določen^ točka elipse. Slika nam ponazoruje ta postopek za polovico elipse. • 49. Skrivalnica. Jadralec tiči v zgornjem koncu obeh drevesnih debel, če obrnemo sliko narobe. 50. Izguba v igri. Igralec je imel v začetku igre 100 lir. V prvi igri je izgubil desetino gotovine, t. j. 10 Ur, v drugI igri je izgubil 89 Ur in ostala mu je 1 Ura = 100 centesimov. Kihanje O kihanju pravumo Slovenci, da je zdravo, ker premeša kri v človeku. »Bog pomaga,-!« požolimo kihavcu. Toda martikod po I svetu sod'jo o k-hanju čisto drugače. Pri muslimanih velja kihanje za slabo znamenje. Kadar se pripeti ta nepriJika. ldi-pejo Alaha na pomoč zoper nebod"ga.trefca i in n:egove spletke. A to postane državna ' zadeva, kadar pripada piehilajena nos odlični cocbi. V mnog'h azijskih kneževinah na primer ukažejo imami javne moiitv©, kadar kihne radia ali sultan. Razen togk skušajo zabraniti nesrečo ali vsaj omilita njen odmev s temile sredstvom: uradnikoma je poverjena naloga, da prežijo pr gospo-dar;evem obličju na kremženje, k.i se p<* javlja prod kihom. Cim se pokažejo pomembni znaki, bijejo dvorjani hrupno ▼ d km i m glasno vzklikajo, da preglase s svojim truščem zvočnost kraljevskega nosu. Indcc, ki kihne med umivanjem m moM-vamti. mora vse od kraja pričeti. Po njeg-do seveda sloga priučili v vsaki disciplini mimogrede. Njihova forma je zmerom dobra. Toda koliko jih je takih, ki so povrh tega tudi zmožni, da se telesno in živčno dovolj mc-čni lahko spustijo v še tako odločilno borbo? Zelo redki so prvaki po naravi in velika večina kaže kakršne koli nepopolnosti. še večje pa je število onih mladih ljudi, ki jih je treba šele »napraviti«, bodisi glede vzdržljivosti bodisi glede sposobnosti v izvajanju njihovega športa. In prav za take je zimski trenjng ogromnega pomena; tamkaj bodo odpravili vso one male hbe, v njem se bo njihovo telo sčasoma razvilo v harmonično celoto, M bo lahko vztrajala v športnih naporih. Zato je zimsk: trening neobhodno potreben in zato bi moral biti obvezen za vse najmlajše, ne glede na to, ali bodo vstopili v atletske vrste ali ne. Kajti taka okrepitev ni važna samo za športnika, temveč za vsakogar v življenju; to je zahteva, ki bi se ji morali pokoriti vsi v zavesti, da tako oblikujejo lastni jaz kot telo in duhš.. Drobne zanimivosti Izkopavanje Vade Sabatije. V Vadu Li-gure so začeli izkopavati antično mesto Vada Sabatija, kjer so odkrili mnogo starih keramik in kovinskih predmetov. Odkrili so tudi temeljne zidove mnogih hiš. Med najdbami je posebno dragocen kip boginje Rome iz brona. 80.000 posnetkov na sekundo. V Nemčiji so zgradili nov aparat za snemanje, ki dovoljuje kinematografskim kameram 80 tisoč posnetkov na sekundo. S pomočjo novega aparata je mogoče natančno posneti pot izstrelka iz puške. Projekcija kinematografskega posnetka, izvršenega v eni sekundi, traja s pomočjo časovne leče 44 minut Kakšne filme so lani gledali na Norveškem. Po statistiki norveškega državnega* filmskega ravnateljstva je bilo preteklo leto predvajanih 120 filmov. Izmed teh je bilo 70 nemških, 22 švedskih. 9 dansk:h, S italijanskih, 5 norveških, 4 madžarskih,' 1 finski in 1 španski film. Za rop ovratne verižice obsojen na Smrt. Pred neko dunajsko trgovino je 371etni vlomilec Alojz Burger s silo iztrgal srebrno verižico z vratu 3 letnemu dekletcu, ki je čakalo na svojo mater. Burgerja so pri dejanju zasačili. Posebno sodišče na Dunaju ga je kot nevarnega ljudskega škodljivca obsodilo na smrt. Psica je izsledila tatova. V Kamsdorfu na Turinškem je bila izvršena velika tatvina. Šele 30 ur po dejanju so pripeljali na kraj zločina psico ovčarske pasme, ki je po dve in polurnem sledenju v nekem gozdiču odkrila skrivališče, naslednji dan pa je izsledila tudi tatove. 1800 kg težak delfin. Pri Almeriji ob španski obali so ribiči ujeli 1800 kg težkega delfina. Nemčija ima 151.000 km železnic. S priključitvijo železniške mreže v Protektora-tu, na Nizozemskem in v zasedenih zapad-nih pokrajinah, se je povzpela dolžina železniške mreže nemških državnih železnic na 151.000 km. še leta 1937. je znašala dolžina nemških državnih železnic samo 54.500 km. štednja z električnim tokom na Francoskem. Zaradi štednje z električnim tokom bodo po vsej Franciji ob torkih kinematografi zaprti. Brazilsko pristanišče Santos je, kakor poroča »United Press« iz Rio de Janeira, postalo prosta uvozna in izvozna luka za Paragvaj. Skozi roženico mrličev gledajo K najnovejšim uspehom na polju prenosa človeškega tkiva na ranjena mesta spada prenos očesne roženice. Prof. W. Weg-ner naglaša v svoji razpravi, da sta pri tem važna dva pogoja, če hoče kirurg doseči uspeh. Najprej je potrebna točno začrtana indikacija, poleg tega pa vrsta ro-ženke, ki naj se prenese. Ce naj ostane prenešena roženica trajno čista, mora biti v njeni, bližini dovolj zdravega tkiva. Zato po izkušnjah prof. VVegnerja v bodeče kirurgi ne bodo prenašali roženice v primeri težjih poškodb, ko je tkivo v okoljci rane deloma ali pa povsem uničeno, temveč raje v drugih primerih, ko se ne bo treba bati, da bi se roženica ne zrasla dobro s svojo okolico. Pri takih primerih je pa uspeh zagotovljen. Čudno se zdi, da uporabljajo kirurgi za prenos večinoma roženico starih mrličev. Najboljši uspehi so bili doseženi z roženi^ co nad 80 leta starih mrličev, čeprav zaradi zmanjšane življenjske sposbnosti taka roženica le počasi priraste. Važno je pa. da pri tem ne nastane nobena reakcija. Prof. Wegner je napravil 20 takih operacij, pa so se mu ponesrečile samo tri in sicer take, ko sploh ni bilo več megoče misliti na zdravljenje. V splošnem lahko rečemo, da bodo pri kritični izb>ii bclnkov v bodoče doseženi še boljši u-peni kakor doslej. Zanimivo je, da gre pri Leh operacijah večinoma za roženico. Operiranci torej g'ec'a.o potem skozi roženico mrličev. Bukarešta skrbi za vojne žrtve Mesto Bukarešta, državne železnice in mestna podjetja Bpkarešte, so bile z zakonom pooblaščena odstopiti ministrstvu narodne obrambe zemljišče v izmeri 57.000 kvadr. metrov. Na njem bo zgrajen Dom vojnih žrtev. Vse nepremičnine na tem zemljišču morajo biti odstranjene do 23. aprila. Vlada je izpremenila tudi zakon o podpiranju vojnih žrtev. Po novem zakonu bodo v bodoče prejemali nezakonski in adaptirani otroci na bojišču padlih vojakov enake podpore ka^ kor zakonske vojne sirote. Podpore bodo pa dobivali tudi mladoletni bratje in sestre padlih vojakov, če so jih slednji vzdrževali in so ostali sirote. Pravico do pokojnine odsnosno podpore teče od dneva ugotovitve, da je dotični vojak padel na bojišču. Za invalide in vojne žrtve se bodo smatrali tisti, ki se jim je delfizmožnost zaradi ran zmanjšala najmanj za 20%. Vojne žrtve in njihovi potomci smejo prejemati poleg invalidnine tudi plače kot državni nameščenci. Vpokojeni invalidi častniki bodo prejemali pokojnine neposredno višjega čina. Zadnji konj iz prve svetovne vojne Zadnji konj iz prve svetovne vojne je končal oni dan svoje dolgo življenje v Sant Lorenzu pri Lienzu. Ime mu je bilo Willy. 32 let je zvesto služil svojemu gospodarju, ki mu je prizanašal, ker je vedel, da ima za seboj že vojno. Leta 1936. so zalnjega konja iz prve svetovne vojne odlikovali. Dunajsko društvo za varstvo živali mu je poslalo častno tablico z napisom »Vojni tovariš«. Mačja kože in zajčje, samo velike in zimske — kupuje krznarstvo L. ROT. Ljubljana, Mestni trg 5 Agilne zastopnike iščemo za NOVO MESTO, KOČEVJE in tudi za ostale kraje. — Zglasiti se pismeno ali osebno pri ASSICURAZIONI GENERALI Generalni zastop B (preje Zedinjena zavarovalnica d. d.) Ljubljana, Cigaletova ulica štev. 1 5 » Tre* P**«* ^ 1948 brez P državne taKse ........ per rinnovare pultuno ^mo pe ^^ 1'abbonamento ya pa- rionl P- ™ erarlale gare la sopratt*** Zanimiv komet Zvezdoslovci v zvezdami v Kdn:gsbargu so odkrili 11. decembra na meji »ozvezdja Dvojčkov in Raka nov komst. ki je dobil ime Fedtke. Od 14. decembra opazujejo novi komet zvezdoslovci v zvezdami v Sonnenbergu. Komet se pomika proti so-zvezdju Velike Medvedic in njegovo južno mejo je prekoračil 20. t. m. Zadnje dni so opazili zvezdoslovci na kometu čudno iz-premembo. Njegova svetloba^ se je namreč od 6. do 9. januarja podvojila. Posebno zanimiv je pa dolg rep, ki je v tej razdalji od solnca zelo redek. S prostim očesom se rep ne vidi. Fotografski posnetki kažejo, da je bil rep novega kometa 6. januarja dolg 9 milijonov km, 9. januarja pa že okrog 15 milijonov. Njegova smer je nihala v teh dneh za dobrih 30 stopinj, kar je tudi zelo redko. V začetku leta je bil oddaljen od naše zemlje 77 milrjonav kilometrov Najbolj se bo približal soncu 6. februarja, pa bo vendar oddaljen od njega 200 milijonov kilo-letrov, torej bcilj kakor zemlja od sonca. Ni torej mogoče računati s tem. da bi razvil svoj čudni rep. Pač pa se utegne njegova svetloba podvojiti, tako da bi ga lahko videli tudi s prostim očesom. Ker se ponrka proti vzhodu nekoliko severno, ga bo mogoče opazovati še več mesecev. Z