126
"¦X
jtftasrosoa  , inni--ri^vi.^-Hg.iuili!  / '.^nii ui  , amvs il«i;Lt. 7sf hris rrT
-si.i roiqo rf          Prirodopisno - natoroznansko polje
^i.Ii4 Liii)oio;                              Proso
Navadno prosi5 (Panicnm miliacemn) pri-števajo prirodopisci k latnatim travam. Latnate trave so take, ki imajo razcvčtje, katerega pecelj nosi mnogo, na vse straai razdeljene vejice. Cveti stoje v visečih klaskih, a klaski so združeni v kvišku stoječe steblice, ki se lat imenuje. K takim travnatim rastlinam štejemo oves, pros6, riž (rajž) in trst (Schilfrohr). Vse te rastline ne narejajo klasovja, kakor pšenica, rež in ječmen, ampak latovje, v katerem zrnje zori od zgoraj navzdol, tedaj nikoli jednakomerno. — Prosd je jedaoletna rastJiaa. Jednoletne rasfcline so take, pri katerih korenina vztraje samo po jedno leto; zat6 je treba pros<5 mko leto zuovič sejati. Bilka pri prčsu je 63 do 9-1 centiinetrov visoka, ima široke liste, ki so z bilko vred kosmate, a lat ima drobae, jednocvetne klaske. Prosena zrna so zel«5 drobna, okrogla iu uavadno ruinene barve. A dobi se tudi belo in sivo prostf. Pros<5 je kot žito obče znano, posebno po Koroškem, Štirskem, Kranjskem inHrvaškem, koder obilo prosa sejejo. Pravijo, da je tej rastlini prava domoviaa vzhodna Indija, kar pa še ni gotovo, da bi se verjelo. Pros6 se najbolje obnese v nižavah na lehkej, te8nej, rahlej in bolj peščenej zemlji; posebno v tacih krajih koder vinska trta raste. V hribih prosč nikoli dobro ae obrodi. Pros6 zahteva gor-kega podnebja, ter mu je obilaeje gnojiti nego li drugim žitniin rastlinain, ki imajo ofcle bilke. Pros<5 je ze!6 občutljiva rastlina ia ne strpi mraza; zaradi tega se seje v bolj peščeao, saho zemljo. Seje se aavadao v prvej polovici ineseca maja. Zemljo mu je treba aajmanj po dvakrat dobro prerahljati ia plevela očistiti. Kadar je večiaa zraja v latUi dozoržla ia poprej dozorčlo zraje izpadati za-Ceaja, požanjejo pro3<5 s srpi. Pros6 je bilo uže starim aarodom dovolj zaaao. Uže slavai Plini ia Strabo omenjata to žitao pleme, ter pravita, da je maogiin narodom v hrano. Po naiih sloveaskih krajih se pros6 najbolj rabi za pžeao (proseno kašo), a tudi kruh pek6 iz proseae moke, ki pa ai posebao tečen. Po Koroškem je pros6 najaavadaejši živež priprostemu kmetu. Proseaa slama je govždi dobra ia tečaa klaja. Največ prosa pridelajo v Šleziji, aa Morav-skem, Češkem in kakor smo už4 omenili, po Štirskem, Kranjskem, Koroškem. in Hrvaškem.