Katollšk cerkven list«
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za celo leto -i gld. 20 kr., za po leta 2 gld. 20 kr., za čet« rt 1« ta 1 gl«V Ifi^r. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 8" kr.. za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dar. praznik, itf t.
Danica dan poprej.
Tečaj XXIV.	V Ljubljani 24. listopada 1871.	lA»t 47.
m. ar »Um f o cerkveni umetnosti.
Odperta pisma. V.
Prijatelj!
Ce Ti je drago, se danes pomeniva kaj o ci bor i ju.
Ciborij (ciborium, pyxis, pyxomelum, arcula) je bv. cerkvena posoda, v kteri se po tabernakeljoih hrani presv, Rešnje Telo za obhajanje zdravih in bolnikov.
V narstarejsih časih so hranovali presv. ReS. Telo v dragocene pertiče zagernjeno, ali pa v posodicah, ki bo imele podobo malega zvonika (zato turriculae imenovane). Po veliko krajih pa je bilo v pervih stoletjih shranjeno v srebernem ali zlatem, bogato ozaljšanem votlem golobčeku, stoječem na srebernem ali zlatem ploščeku, pateni, ki je za drobne verižice visela nad velikim altarjem, tako da so zamogli golobčeka s presv. Res. Telesom doli potegniti in gori spustiti, kakor današnje svetilnice. Na herbtu pa je imel vratica. Oziraje se na to šego shranjevanja presv. Reš. T. imenuje že Tertulijan cerkev: „nostrae columbae domus." Tudi na Jutru so bili v navadi taki golobčeki, ker bere se od sv. Baziiija Vel., „da ko je končal sv. daritev, je kruh povzdignil, na tri dele zlomil in en del položil v zlatega goloba, ki je visel nad altarjem." Po Nemškem, še bolj po Francoskem je semtertje najti tak golobček; eno podobo kaže Liibke v knjigi „Vorschule." Gotovo so kristjanje pri tej naredbi mislili na sv. Duha, s čigar pripomočjo se je Jezus Kristus včlovečil ter zdaj v presv. Zakramentu prebiva. Nad golobčekom je bila navadno razpeta strešica dragocenih pertičev.
Po nekterih drugih krajih pa so imeli shranjeno presv. R. T. v okroglih , šest- in tudi večvoglatih puši-cah z ravno takim pokrovcem, ki so tudi visele pod dragoceno strešico. Bile so večidel pozlačene, lepo ozalj-šane , ali pa tudi slonokostene. Časih je tudi golobček v kljunčeku nosil tako pušico s presv. R. T.
Ko pa so začeli rabiti stoječe , prenesljive ciborije, zopet, kakor pri keiihih, ločimo ciborije romanskega pa gotiškega zloga. Ciborij romanskega zloga ima okroglo stajalo in deržaj, kupo pa enako votli polkrogli z ravno takim pokrovom. Gotični ciboriji pa so se deržali per-votne oblike malega stolpiča; bili so visoki, ozki, G ali 8 voglati, z ravno takim pokrovom in deržajem pa sta-jalom, in so bili navadno na vse strani krasno ozaljšani z napol vzdignjenimi podobami. Bili so zlati, sreberni, ali kupreni in pozlačeni; časih tudi slonokosteni.
Cerkvene določila zastran ciborijev so:
1. Morajo biti iz terlnega in sv. namenu primernega blaga — zlati ali sreberni in vsaj znotraj pozlačeni, da se ložej zapazijo tudi majčkeni drobci presv.
hostije ; tudi čisto gladki in ravni znotraj , da se lahko pobero sv. ostanki. Slonokostene ciborije najdemo do IG. stoletja, pozneje jih je prepovedal zbor sv. obredov,
S. R. C.
2.	Zastran velikosti velja to, da naj so toliko prostorni, da če ne vsi verniki, se vsaj večidel farmanov ob enem lahko obhaja — tedaj primerni velikosti fare.
3.	Kar se oblike tiče, je rečeno, da naj ciborij terdno stoji, gumba ali glavica na deržaju (nodus) naj nima ojstrih izrastkov, da ga mašnik zamorejo brez težavnosti terdno deržati, tudi kedar je treba dolgo obhajati; dno bolj ravno kot vdolbleno, da se tudi spodnje bv. hostije lahko poberč; pokrov naj bo ravno tacega blaga kakor kupa, naj bo piramiden in naj na verhu ima podobo sv. križa, ali pa podobo Zveličarjevo.
Naj Ti opomnim, dragi moj! da imajo po mnogih cerkvah ciborije kar neogemjene, brez plaščeka, pa pravijo: tako je lepše. Cerkev pa plajšček krog cibo-rija naravnost t i rja. Rimski obrednik pravi: ,,Pyxis ex solida decentiijue materia eaque munda et suo oper-culo bene clausa, al bo velo cooperta, et ({uantum res feret, ornata in tabernaculo clave observato." In naš ljublj. obrednik na str. 66. ravno tako in z ravno temi besedami ukazuje; ravno tako vele marsiktere sinode in v ,,Ornat. eccles. c. 27. pag. 49 je brati: „Pro ci-borio conticiatur par v um tentoriolum, in modum pallioli, seu parvuli fere pluvialis ; in ecclesiis opulentio-ribus, si non ex tela aurea vel argentea, margaritis et gemmis redimita, ut certe esse deberet, saltem ex serico auro et argento intexto, fimbriis dissolutis et tilis aureis immixtis, vel aliis modis ornatis habeatur." —
Iz teh citatov tudi vidiva, da se ukazuje ra^no bel plajšček iu ne drugačen.
4.	Za obhajila bolnikov blizo cerkve bi po cerkvenih določilih morali imeti posebne, manjši ciborije, po obliki podobne unim večina v tabernakeljnu, iz ravno tacega blaga, tudi z lepim belim plaščekom, ki bi ga mašnik ogernjeni z belim velumom morali nositi k bolnik m v hišo. Ako se del j gre, se rabijo male pušiče v burzah, in naj bi se povsod preskerbelo, da je burza in beli plajšček krog nje res taki, kakor se spodobi k naj svetejšemu Zakramentu, in da so pušice prave oblike iu saj čeduo pozlačene. S j mala pušica in čedna burza ne stane, kdo ve koliko!
Ciborij in manjši pušice za prenašanje presv. Reš. Telesa ni da bi morali škof posvetiti, zadosti je, da so blagoslovljeni, kar zamore po šegi v našem ljubljanskem obredniku str. 231. ,,benedictio tabernaculi seu vasculi pro saerosaneta Eucharistia conservanda" vsak, ki ima škofijsko privoljenje.
Kar se tiče umivanja in otrenja (puriticiranja) ciborijev, velja vse, kar od drugih dragocenih sv. posod,
kakor sva se pomenila v 3. pismu } in zgodi naj se to osnaženje dvakrat ali vsaj enkrat v letu. Zastran pospravljanja ostankov sv. hostij, ki se mora med sv. maso vselej takrat zgoditi, ko se posvete nove hostije, pa, če tudi obredoslovci več načinov imenujejo, bi bilo vendar želeti, da bi se sploh poprijeli naslednjega načina, pri kterem je narmanj nevarnosti, da bi se zgubil kaki drobec presv. hostije. Sacerdos sumto ss. San-guine, tenens Pyxidem ad nodum super Calicem, indice dextro colligit particulas in Pyxide dispersas, easque in Calicem mittit; deinde primam puriticationem accipit cum Pixide, circumagit vinum intra Pixidem, et, si una tantura ablutione Pyxis purificetur, indice tergente, tota ejusdem pars interior abluitur; quo facto indicem ab-stergit, vinum in Calicem effundit et sumit. Si novae species consecratae mox in Pyxidem ponendae non sint, alteram digitorum ablutionem ad majorem cautelam etiam cum Pyxide accipit; quo času non ad primam purifi-cationem, sed ad hanc alteram ablutionem Pvxidem cum indice tergit, et circumcirca abluit; et tandem ablutionem in Calicem eftundit et sumit. Deinde sumta ablutione extergit prius os, deinde Caliccm et postremo Pyxidem.
Da se morajo ostale sv. hostije prej ali med obha-jance razdeliti, ali pa povžiti, to se že samo ob sebi ume.
K koncu pa naj z učenim De Herdt rečem, da če bi se utegnilo kje zgoditi „acriter reprehendendos esse illos, qui purificant quidem pyxidem, sed nec indice, nec vino, sed solo utuntur PuriHcatorio: quoniam si in pyxide a?iquod fragmentutn remanserit, melius est, ut ibi per-sistat, quam ut puriticatio dispergatur cum certo perdi-tionis et profanationis periculo. Tvoj	Z.
„tlac-bac — liberalce pobral"
1.
Taki „bav-bav" so gospodom „liberalcemu očetje jezuiti. Ti junaki nove dobe se neznansko boje pohlevnih očetov v prosti duhovski obleki in so pravi strahopeteži, kterim sc prileže strašilka: „Bav-bav ... liberalne otroke pobral!"
Da bi jezuitovski red prav v blato pomandrali, so iznašli posebno zvijačo ter libcraluhi kterega koli kopita vsacega psujejo z „jezuitom", komur koli hočejo zabavljati, kogar koli sovražijo, kogar natolcevajo, ova-jajo. Po „liberalnih" listih, knjižurah, večih in manjših bukvah povsod naletiš na to neolikano sovražljivost. L.udje, ki menijo, da kaj vedo, ki veliko judovskih in druzih časnikov č»taj.», morebiti še sami vvodne členke mogočno pišejo, mislijo, da spis ne bode dober, osoljen, iničen, ako vmes ali saj na zadnje ne bodo dveh, treh krepeli na jezuite vergli. Kteri pa hočejo še posebno učeni biti, tisti govore „von dem verderblichen Treiben, von dem ira Dunklen schleichenden Orden" in imajo dokaj enacih žvekaric, kakor so se jih naučili iz besednjaka ,,olikane ere."
To pa, ako ne zamerite, da se Vam naravnost pove, osmukani gospodje, to je ravno tako malo „olikano<* in „pošteno,<4 kakor če Hervat za Kranjcem cevka: „Kranjac, Kranjae !" ali pa Kranjec za Hervatom. Zmerja in psu je lahko vsak nepočesanec, in taki ste Vi, kteri tudi naj čedniše besede v psovke obračate in po dečaško v naj spoštljivše stanove blato mečete. „Jezuit" je izpeljano iz prečešenega imena „Jezus pred kterim se morajo vse kolena priklanjati — v nebesih, na zemlji in pod zemljo. In komur je „jezuit" psovka, mu blezo ne bomo krivice storili, ako rečemo, da tudi do prečešenega imena „Jezusa" spoštovanja nima.
Vsi pomočki so tem ljudem dobri, da bi le razpor spravili v Cerkev samo in ji s tim škodovali, kar koli
je le mogoče. Stara „Pres3e" v štupidnem spisu „die Jezuiten und der Weltklerus" iše zdražbo delati med svetnim duhovstvom in jezuiti, kvasi pa take budalije, oa človeka smeh in jeza ob enem lomi. Podpisanega ima spis „kathol. Priester," pa čuden to „priester," ki piše, da so se pervi jezuiti rekrutirali iz svetnega duhovstva! Menda ni nikoli bral življenja sv. Ignacija, kako je mladenče pripravljal za red, preden je še sam duhoven bil ter je bila večina pervencev posvečena, ko so bili že od njega izurjeni. Ne manj berlava je ter-ditev, da jezuiti na Nemškem niso hotli učenega svetnega duhovstva, ter so oni krivi, ako ni imela (V) JNem-čija pisateljev kake posebne cene iz duhovstva... Čudno modrovanje: goreči učeniki vede in znanja bi sami ne bili hotli učenih ljudi odgojevati! So mar cerkveni re-dovi kakor nekteri umetniki — nevošljivi in zavidni, ako bi tudi drugi kaj znali ?! —
Carigrad*
III.
(Grobiše Abmedovo. „At-Mejdan." — Lfsipovi konji. — Džamija Ahmedija; ».bajram,«' „ramadam," „movlud „božja pot v Meko in kako se vlada praznikov vdeležuje. Zavidnost s Kaabo. — Kaj bi se utegnili naši gizdatt od turkov učiti, in kaj bi jim utegnilo ondi všeč biti. — Nehote Križanema pričevanje dajejo. Spominki: ,.Teodozijev" in „kačji steber," pa ,.zidana piramida/' — „Se-raskierat," — naj višji stolp v Carigradu. — Sulejmanija in cerkev sv. Evfemije. — Mahomedija na prostoru cerkve „sv. aposteljnov."
— Suženski terg in ostudno*t tega barantaštva.)
Zraven Sofijne cerkve je grobiše Ahmeda I z njegovo deržino, ki so bili od brata vsi eno noč pomorjeni, da je sam prišel na prestol, kakor je Napoleon pravil. Poslopje je veliko, vse okinčano z glazurami itd., z zalo kuplo. Znotraj je velikansk mertvaški oder, pokrit s prelepo tančico iz tenke volne, z velikanskimi svečami spredej.
Ob jugu tega spominka je 250 stopinj dolga in 150 široka jezdarnica „At Mejdan." To dirjalnico je bil pričel Septim Sever, dodelal pa Konštantin po podobi velikega „Cirkus-a" v Rimu. Obdan je bil At-Mejdan z dvema verstama stebrov in z neštevilnimi marmornimi in bronastami podobami na njih; med drugimi podobami so bili štirje glasoviti konji Lisipovi, ki so zdaj nad baziliko sv. Marka v Eenedkah. Vse nezmerno lepotičje je zginilo, le samo obelisk še stoji, ki je kazal središe prostora, pa kačji steber in „zidana piramida," o čimur bom nekoliko dalje kaj povedal.
Ob enem voglov At Mejdana stoji džamija Ahme-dij.a> k* je za 8V» Solijo pervo musulmansko svetiše r Carigradu. Ondi se obhajata z velikim šumom oba praznika „Bajram-akterih eden dokončuje post Rama-zan, pa rojstvo Mohamedovo ali „Movlud"; od ondod je odhod na božjo pot v Meko. Pri tacih priložnostih se vdeležuje praznovanja tudi vlada s svojim vojaštvom, glasbo itd. in vse je na nogah. Taki odhod na božjo pot in prihod nazaj sem vidil v Jeruzalemu; vsa dolina Josafat in bregovi okrog pod Oljsko goro so bili polni ljudstva, vse je bilo živo, vse pisano. — Ahmedija ima kaj lep in velik prostor ob straneh, obsajen je z drevjem in silovite kinčarije se vidijo že od zunaj. Ah med I jo je zidal leta 1610, ima pa (5 minaretov in odzunaj t"i lepo zverstene mostovže s stebrovji. Do ti-stihmal je le sama Kaaba v Meki imela G minaretov, in „imamu ali verski višji služabnik v Meki je menda tako dolgo oporekal, da je Ahmed dal Kaabi zidati še sedmi minaret. Skoz dvor, ki je obdan s stebrovjem is egiptovskega granita, nad kterim je 40 malih kuplic, se gre v džamijo. Znotraj je štiroglat prostor z umaknjenimi 4 strahovito velikimi in debelimi pili, ki so grab-ničasto z marmorjem oblečeni, in na njih sloni velika kupla, ki ima na vse strani polkuple.
Med tem ko sem to strašno veliko poslopje ogledoval , je začel „muezin" na enem minaretov poldansko molitev klicati, in njemu so na druzih peterih mioaretih drugi odgovarjali. Moliti svojega Stvarnika to vsako verstvo opominja, tudi naj bolj divjaško. Ko bi kteri naših gizdačev prišel v Carigrad, morebiti bi se od turkov kaj naučil, kar doma zaničuje. Tudi pri nas poldansko zvonilo kliče, da snemi pokrivalo z glave in moli, spoznaj Gospoda svojega Zveličarja pred ljudmi, ako želiš, da bo On tebe spoznal pred nebeškim Očetom. Spoštuj pa tudi hišo Božjo in odkrivaj se mem nje gredč, če si kristjan; če ne, pa pojdi k turkom in te bodo oni naučili po svojem moliti. Undan sem vidil napol-gospoda, ki je šel s svojima malima šterkovcima mem stolne cerkve; toda ne on in ne sinova niso zapazili, da grejo mem cerkvenih vrat ter se ne spomnili, da je sv. Reš. Telo v cerkvi. Kakoršen oče, taki sin. Pred sodbo pa bo oče odgovor dajal za svoje otroke.
Nekaj pa imam vender povedati tudi iz te džamije, kar bi utegnilo celo „štucarjem(< všeč biti.
Ob jutranji strani je majhen, z belim in čemim marmorjem oblokan dvorček z velikim številom stu-denčkov, in pa vrata, skoz ktere zamore sultan prav do svojega prostora (mastaba) v džamiji na konji pri-jezdariti. Ko bi bilo v cerkev jezditi — ne le sultanu, ampak tudi gizdačem, morebiti bi marsikteri prijezdil vanjo, ki ga tako ni. — Znamenito je, da tudi tukaj štiro]ne stranske kuple delajo poslopju podobo greškega križa, ter tako turki nehote s svojim molišem nekako pričevanje dajejo križanemu Zveličarja.
Pred Ahmedovo džamijo je Teodozijev steber (obelisk), ki je prišel iz Egipta z dvema drugima slavnima stebroma, ako je moj Napoleon vedil prav povedati ; eden je v Parizu, eden pa v Rimu. Je pa »monolit," to je, iz enega samega čoka iz rudečkastega granita, blizo 100 čevljev visok. Opisan je s hieroglifi (egiptovsko pisavo) in drugimi podobami, sovami, ska-rabeji (nekacimi hrošči itd.) po vsih straneh.
Prav blizo je tako imenovani „kačji steber" ali podoba 3 zvitih kač iz brona, kterih glave so pa polomljene. Misli se, da ta blizo 20 čevljev visoki obelisk je tisti, ki je v delfiškem tempeljnu podpiral Apolonov trinožnik.
Samo „Zidano piramido" ondi zraven naj še opomnim, ki je neki od Konstantina Porfirogenita, in je bila delj časa s pozlačenimi plošicami pokrita, pozneje pa opuljena, in zdaj že tudi kamnje na kup kima.
Popoldne me je moj Napoleon peljal na veliki prostor, kjer je vojno ministerstvo in druge v to zadevajoče naprave. Imenuje se :,Seraskierat" (vojno ministrovišee), in se razteza na tretjem štambulskem homcu ter je precej višej gori proti severu od Eski-Seraja. To poslopje je staro sultansko prebivališe (Serajl) zdaj ondi stare, sultanke stanujejo. Več novih vojaških poslopij je brez kake znamenitosti. Naj imenitniši je na tem prostoru stolp, ki je naj više ozidje v Carigradu. Do 2< »0 stopinj je do stražnega mostovža; razgled od tam gori je ve-liČansk na vse kraje. Plača se pri vsih tacih napravah navadno (nekoliko bakšiša, ako jih hoče človek ogiedati. V steklenasti hišici na okrog je straža zoper ogenj in ob enem mala kavana.
Izmed džamij naj le se nektere omenim. S u lojni an i j a, ki jo je zidal Sinan, naj imenitniši turških stavbarjev, od l. 1550 do 156*i, je iz gradiva cerkve sv. Evfemije v Kalcedonu. Derži se Sieraskierišča in jemlje z njim vred skor celi tretji homec pod-se. Zraven je grobiše sultana Solimana. Prihodki letni Sulej-manije znašajo 300.000 pijastrov.
Na podertinah stare cerkve ss. aposteljnov, zidane od Justinijanove žene Teodore, stoji zdaj Mahom me-
dij a ali džamija Mahomeda oroparja in sicer zopet višej, na 4. homcu. Zidana je 1. 1471. Z grobišem Mohamedovim in mnogimi drugimi napravami vred jemlje silo velik prostor.
Ob stra: i jutrovi je bilo teržiše za sužnje, kar je pa zdaj po postavi prepovedan. Vender pri vsih sultanovih prepovedih se vidi še kak čem suženj iz Sudana in Egipta na očitnih tergih po kacih poslopjih, zlasti v Carigradu, kakor piše Izambert. K terženju s Cirkasijari-cami in Georginaricami v Top-Hane, kar sem o drugi priliki omenil, moram tudi to pristaviti, da se godi le še na skrivnem, in turške vradnije miže k tej hndodelni in ostudni barantiji. Preostudno in vsega milovanja pa je še to, kar sem ravno te dni bral o nekem nesramnem barantanji, po kterem se uboge deklice po Avstriji in Ogerskem z raznimi obljubami in slepili zapeljujejo, da grejo na turško v službo na videz, in na zadnje ne vede pridejo v sužnost turških haremov! Res je blezo ni gjusobe, da bi se ne slišala v naši »liberalni" eri!
Egiptovski Jožef.
(Konec.)
Jo£ef (kralja).
Obe sti sanji enega pomčna , Debele krave in polno klasje; Beseda sedem pa, da zdaj biagrena Se bliža doba sedemletna žc, V kateri zemlja bo blagoslovljena, Rodilo bo obilen sad polje, Celo še več kot kmetič pričakuje, Ki pridno ga in skerbno obdeluje.
Ne sam Egipt, vse zemlje poveršnina Bo rodovitna skozi sedem let, Obilno žita bo , sočivja, vina, Napolnjena bo z verhom vsaka klet, Množila bo se čudno vsa živina, Povsodi veselil sc bode svet; Stan sreče bo palača kakor koče, Pomanjkanja nikjer nc bo mogoče.
Al plodna leta bodo kmal pretekle,
Prešel bo z njimi ves veseli čas; Nad svet nadloge bodo se privlekle In vtilinil vsak radosti bode glas ; Svoj sad vse njive bodejo odrekle, Lepava miljena bo pusti kras ; Ne bode se sejalo in nc želo, In vse le-to bo sedem let terpelo.
To pomenili so snetjavi klasi In suhe krave, ki jih videl si, Povžil plod dobrih let se bo počasi Prav ves —
Kralj.
A kaj po dobi tej sledi ?
JoŽef.
Potem prišli pa bodo strašni časi, Daviti jarnc lakota ljudi; Let sedem bo ostro gospodarila; Ljudi bo mnogo v tarnni grob pahnila.
Kralj.
Prečudna, strašna iu čez vse resnična Izlaga tvoja svit modrosti je, Kot pervič želji rnoji je prilična, Je drugič zmožna stiskati serce; Kadar približa doba se dotična.
*
Kaj je storiti, kdo mu to pove? Al moč bo ljudstva lakote vbraniti, Mladenič , daj še to mi naznaniti.
Ker Bog tvoj te obdaril je z bistrostjo, Te tudi v tem gotovo bo zmodril; Sicer napolnjen vedno bom z britkostjo, Prihodnji čas me vedno bo strašil, Naj Bog napolni še te z učenostjo, Hvaležno tudi jaz Ga bom slavil, Naj pride mi po tebi svet in nada, Da moje ljudstvo se ohrani glada.
Jožef.
Za ljudstvo tvoja skerb je hvale vredna, Ti vreden biti kralj si in vladar; Za to odvzeta skerb ti bode vedna , Ne bodi tužen, Faraon, nikar ! Spoluila želja se ti bo poslednja, To skerbel bo vesoljstva Poglavar, Vse dobro Bitje, večno-neminljivo ; Poslušaj, kralj, zato me milostljivo !
Ak hočeš svoje ljudstvo varovati, O kralj ! da glad ga strašni ne vmori, Potreba ti mož;'1 je poiskati, Ki modro naj sedaj že poskerbi, Da žitnice začno se koj zidati , Pa velikanske; zbira naj ljudi, Da hitijo se precej tega dela, Naj razdele v razločne se kerdela.
Ko vsa poslopja bodo že gotova, Ko se zidovje dobro presuši, Naj daljo tudi bode skerb njegova Da hudi sain k pil: po deželi vsi , Koj ko začno se leta blagoslova ln bo sadii vsega v obilnosti, Naj zdajci od ljudi ga prekupuje, Očišča in pa v žitnice speljuje.
Tejra naj ne odjenja ponavljati, Da zadnjo je napolnil žitnico ; Del peti vsak naj vabi se prodati, To v tacih letih bode prav lahko , Nobeden naj nc kani se ustavljati; Rešenja, kralj, edina pot je to. Potem še le zalogo bo imela Za lačne leta tvoja vsa dežela.
Izpolnil sem zdaj, kralj, ti serčne želje, Razložil vse natanko, kod in kdaj ? Pa st«'>ri mi zato še ti veselje ,
In modrijanov vbijati ne daj ! Naj rešeni na tvoje so povelje, K deržinam svojim naj gredo nazaj; Moj Bog, ki danes tebe je zveselil, Spoznanje zmot mordk jim bo dodelil.
Kralj (navdušeno).
Odpuščam jim, mladenič , vse veselo, Odpuščam jim iz celega serca; Komu pa izročiti bi se smelo, Da spolni tvoj nasvet in vse ravna ?... Jaz tebi skerb izročam za deželo, Ker ti le poln si Božjega duha; Nihče naj tebi ne kljubuje vporno; Vse moje ljudstvo bodi ti pokorno!
Karkoli boš ti rekel, zapovedal, Veljalo bo, kot da bi vkazal jaz ; Prestol kraljevi bodem jaz zasedal, Vkazuj pa ti, povsod veljaj tvoj glas; Gorje mu, kdor bi te hudo pogledal! Zdaj pevci pa, začujte moj ukaz! Slovesno strune mi sedaj napnite, Mladenču v slavo pesem zadouite!
Šesti prizor.
(Pevci zspojo slavilno pesem. Med petjem sname kralj perstan s svoje roke ter ga natakne Jožefu na perst; obleče ga v kraljevo tančico iu mu obesi ziato verižico krog vratu, j
Pevci (poju). Naj čast ti doni, rešitelj sveta! Tak kličemo iz glolune serca ; Dobrotnik ti naš, pozdravljen nam bod', Pozdravljen priserčno , naš mili gospod! Ostani pri nas, čez nas gospoduj , Mogočno in častno v Egiptu vladuj! Češčen in slavljen naj bode tvoj Bog! Ki te je povišal, nas rešil nadlog! Naj mnogo še let ti sreča zori. Naj tvoje serce se v radosti topi! Pozdravljen serčno nam bodi vsak čas , Rešitelj, ki zvesto boš skerbel za nas! (Pevci umolknejo.)
Kralj (navdušen).
Pozdravljen bodi, Jožef ini častiti, Kcšnik sveta iu višji modrijan! Naj vsak se trudi danes te slaviti, Ki zvesti zove moj se deržavljan ; O daj, rcšuik se z nami veseliti,
Ki si v Egipt po milosti posl&n! Naj danes te pozdravlja vsa deržava!
(Vse občinstvo zavpije:) Rešniku bodi slava! slava! slava!
Kralj (strežajem).
Hitite, slugi po moj voz bliščeči, Častno peljite modrijana v4nj; Povsod odmevaj slave ghn doneči Učenemu 'zlagavcu mojih sanj ; Slavi naj suženj ga, gospod naj veči, V deželi združi vse se v časti zanj; Klicar pred njim pa ljudstvu naj oznanja, Da vse časti naj ga, se mu poklanja! (Strežaji urno odidejo.)
Sedmi prizor.
Jožef
(s sklenjenima rokama obernjen v nebo J. Jchova, o Vladar vsegamogočni, Nič meni, — Tebi gre nezmerna čast! Zahvaliti Te vredno meni moč ni; Moj Bog, Gospod, serca edina slast! Donijo slave naj glasovi ročni, Zvišujejo neskončno Ti oblast; Kar koli meni se časti skazuje , Serce jo Tebi, o moj Bog, daruje!
Osmi prizor-
Slugi. Kralj. Slugi.
Preslavni kralj, že voz stoji pripravljen, Odbrani vranci naj krasnejši so : Klicar na čelo trumi je postavljen , Ki klicala rešnikov prihod bo!
Kralj (Jožefu).
Prcblagi, pojdi serčno mi pozdravljen, Obhodi mesta in deželo vso; Naj v tebi vse rešnika zdaj spoznava Ter glasno kliče z mano : slava! slava!
i Vsi nazoči pouove:) Slava! slava!
(Kralj pelje Jožefa proti voza, pri vratih S® enkrat zadoni:) Slava! (Zagrinjalo pade.)
Radoslav.
Ogtect po Siovenshem in dopisi*
Iz Ljubljane. Veselica v katol. liesedniri poslednjo nedeljo se je veršila prav prijetno. Bilo je toliko častitih ubiskalcev, da je bil ves prostor gosto napolnjen in vse je bilo dobre volje. Med pervo in drugo tombolo je gospod M. Močnik prav mično razkladal življenje sv. Klizabete, ker bil je ravno njen praznik v neoelj... Cez dve uri je terpelo. (.'istih dohodkov bode okoli :;o gl., ki so društvu o pravem času prišli v raznoterih njegovih potrebah.
Tagblatta je to kakor kopriva speklo, da je katoliška Besednica razodela grajo zoper to , ker so ljubljanski mestni očanci Beusta ovenčali s častnim meščanstvom ljubljanskega mesta. Tagblatt to djanje nekako opravičuje s tira, da je Beusta »enoglasno" počislala „inteiigencija," — in temu nasproti s svoje malo »inte-
ligentne visokosti psuje katoliško družbo z »zvesto stražnico klerikalne skrinje zaveze," ktere »priverženstvo so dekle^ in kuharice."
Če je to res, od kod neki se pa napolnujejo ljubljanske cerkve ne le ob nedeljah, ampak tudi ob delavnikih V In če je »inteligencija" tako enoglasno za katoliški Cerkvi sovražljivega Beusta, od kod je poslu-šavstvo še celo pri nemških pridigah, ker tisti menda vender katoliški Cerkvi sovražnih ljudi s častnim meščanstvom ne venčajo, kteri v katoliške cerkve k Božji službi hodijo! — Kdo tedaj se šteje k »tagblattovski inteligencijiV" Po tem takem le samo tisti, kteri katoliški Cerkvi hočejo s tim zaušnice dajati, da njene sovražnike in preganjavce za častne meščane volijo!
Čudno je pa tudi, da tagblattarji s takim odber-skovanjem in merdanjem o »deklah in kuharicah" go-vorč; so mar posli in priprosto ljudstvo manj vredni,
kakor opice ali merkelce, k kterih zaroda se tagblattarji radi prištevajo?
Lepih ti lastnosti tagblatovske inteligencije! — Vidi se, da v jezi pisavec ni prevdaril, kaj govori; zato tudi v drugem — vvodnem členku Tagblatt renči, da je joj, in v divjosti zopet „jezuite" hrusta, kakor vselej , kadar je razdražen.
Šmartno pri Kranji. Zavolj osnove političnega društva sem bil enekrati že vprašan; morda tedaj komu ustrežem, ako najpred naša pravila, 22. julija 1871, št. 4962, od vis. c. kr. dežel, predsedništva poterjena, očitno razglasim in potem še nekoliko opombic pristavim.
Pravila kat.-političnega društva v J.
1.	V J. se ustanovi katol.-politično društvo (slov.).
2.	Namen temu društvu bodi ta, da budi, uterja in širi katoliško in narodno zavest, da brani katoliške in narodne pravice, ter podpira in pospešuje korist slovenskega ljudstva v cerkvenih in družbinskih razmerah in potrebah; da širi kerščansko omiko ter občno koristne vednosti.
3.	Pomučki v ta namen mu bodo ti:
a)	Shajanje udov v društveni sobi k prijaznim pogovorom o raznih reččh in zadevah.
b)	Časniki in razne knjige, ki bodo v društveni sobi pripravljene udom v poduk in kratek čas.
c)	Razlaganje udom važnih in koristnih reči raznih predmetov.
d)	Sostavljanje in izročevanje prošenj, spomenic, opo-rek in sklepov ter njih razglaševanje po časnikih.
e)	Priporočanje in podpiranje značajnih katoliških pa narodnih kandidatov za razne zastope ter vedno opazovanje in občenje z izvoljenimi.
f)	Zbori in seje udov, v kterih se bodo obravnavale društvenemu namenu primerne reči, razgovarjalo se o načelih političnih, o družbinskih vprašanjih in narodno - gospodarstvenih, pa tudi o posamesnih vprašanjih, djanskih razmerah in dogodkih, ter se bo sklepalo, kako se ima vesti društvo zastran njih.
4.	Ud društva zamore biti razun žensk vsak polnoleten, katolišk avstrijan (avstrijsk deržavijan), kterega sprejme društveni odbor. Kadar odbor sam koga ne sprejme (za kar pa ni nikomur odgovoren), zamore dotični predlog zboru staviti, naj on sklepa o sprejetji, vender vselej v tajnem glasovanji brez razgovorov.
Izdružiti kakega uda ima pravico samo zbor, pa tudi le v tajnem glasovanji.
5.	Vsak ud ima pravico, da se sme shajati z družabniki v društveni sobi k prijaznim pomenkom ter ondi
{pripravljene časnike in knjige brati; dalje se sme vde-eževati vsih društvenih zborov in sej, razgovorov, glasovanj in volitev; zamore tudi staviti predloge in sprejemati naročila pa društvene službe.
6.	Dolžnost ima vsak ud to, da po svoji moči pod-pera in pospešuje društveni namen ter se ravna po pravilih in sklepih društvenih zborov. Kaki stroški društva se bodo plačevali z radovoljnimi doneski udov.
7.	Voditelj društvu je odbor devetih udov (ali 5— 10 udov, kakor osnovalni odbor sklene, spod 5 pa nad 10 jih ne sme biti p<> postavi. Pisatelj.), kterega zbor vsako leto na novo voli. Kdor odstopi, se zamore zopet voliti. —
Ta odbor si zmed sebe zbere pervomestnika in zapisnikarja, njihova namestvika ter blagajnika, kjer ima društvo kaj blagajnice ali kase, sicer blagajnika ni treba voliti. Pisatelj.
8.	Odbor sklicuje zbore, izveršuje njihove sklepe pa odstopivši daje odgovor od društvenega denarja in premoženja.
Da so odborovi sklepi veljavni, morajo pričujoči biti: pervomestnik in zapisnikar ali njihova namestnika, pa vsaj še trije odborniki, da je večina zbrana; pri manjem odboru je treba za večino manj odbornikov. Pisatelj.
9.	Pervomestnik, ali če je ta zaderžan, njegov namestnik, zastopa društvo na zunaj ter podpisuje s zapisnikarjem vred vsa naznanila in opravila v društvenem imenu.
10.	Da zbor veljavno sklepa, mora biti pričujoča vsaj polovica vsih djanskih udov. V zboru in odboru pa je treba nadpolovične večine zbranih udov, da sklep obvelja.
11.	V razporih, ki nastajajo iz društvene zveze, končno in veljavno razsoja zbor, kteri ima tudi pravico spremeniti pravila ali skleniti, da društvo neha. Premoženje prenehanega društva se oberne, kakor je zbor o njem sklenil.
12.	Dokler se društveni odbor po teh pravilih ne zvoli, oskerbuje vsa opravila začasni osnovalni odbor.
Osnovalni odbor: I. I. pervomestnik, pa se vsaj 4 odborniki.
Zdaj pa še nekaj opombic.
Na Kranjskem dozdaj politična društva še niso bila tako važna kakor drugod, ali kaže se, da bodo kmalo kmalo kervavo potrebna na dve strani: zoper verski in politiški liberalizem. Bog daj, da sem kriv prerok! Kdor tedaj želi, da ostane mila nam Slovenija še dalje verna in nravna, pa da si pridobi z drugimi deželami vred tolikanj potrebne politične pravice, ta mora po svoji vesti vse storiti, da se prično ona društva vsaj po vsih večih tarah na Slovenskem.
Osnova teh društev je zlasti po deželi na kmetih prav lahka. Kdor sprejme naša že poterjena pravila, po kterih se vse zamore v razgovor spraviti od politike do naj osebniših zadev in potreb, se mu ni treba bati, da bi bilo društvo zabranjeno ; ko pa je to dovoljeno, potem se vse drugo spotoma pripravlja. O začetku naj se zedini vsaj 5 mož v osnovalni odbor (glej Danica 1870 1. 19 str. 151 št 3), potem se prepišejo ,.pravila" na petih pOlah, na vsaki poli enkrat, in napravi se prošnja do deželne vlade (na Kranjskem do v. c. kr. dežel, predsedništva) za poterjenje društva. Prošnja mora imeti kolek za 50 kr., vsaka pola prepisanih pravil pa po 15 kr. (koleka za 1 gld. ni na Kranjskem treba ne za prošnjo, ne za kakov prepis društvenih pravil) in podpisati se mora tudi osnovalni odbor na prošnje in na pole prepisanih društvenih pravil. Vse to se skupaj po pošti pošlje do deželne vlade, od ktere bo prišlo dovoljenje društva vsaj v 3—4 tednih po okraj, glavarstvu. (< 1 le j Danica 1*7<> 1. 2<» str. 156.) Ako še dozdaj ni ravno d<«sti udov pristopilo, ker ljudje še niso dosti za namen društva vedili, se lahko zdaj soznanijo ž njim in udje pridobivajo, kakor svetuje Danica 1*70 1. 15 in dalje v spisu: Slovenci! snujte si katol. slovensko-politična društva.
Sosebno pa opominjam, naj se navadno na kmetih ne stavi gotova vstopnina, ker se ljudje plačevanja naj bol| boje, ter bi utegnila reč zavolj tega zastati. Stroške za osnovo plačajo narodnjaki in domorodci, potem pa ni ravno toliko stroškov. Soba za društvene zbore in pogovore se dobiva v šoli, mežnariji, farovžu, županiji ali pri kakem drugim človeku, ker le ob nedeljah in praznikih se potrebuje in rabi, ob delavnikih pa redko redko. Časniki zadostujejo sperva že navadni domači, kteri se gotovo že nahajajo v fari in se za nedelje in praznike za društvo ali za kak majhen denar dobivajo. Previdnost pa je potrebna, da se ne naročujejo brezbožni listi v kterem koli jeziku, ker a
tim bi se ravno podirala ena naj glavniših reči, ki ae ima dosegati.
Tako odpada naj veči del stroškov, kaki manji se pa plačujejo, po naših pravilih, iz radovoljnih doneskov udov ali druzih dobrotnikov. Glejte! kako lahko se vsta-novljajo politična društva; toraj na noge Gorenci, No-tranjci in Dolenci, pa sploh še vsi zaspani Slovenci! — Urno pišite pravila in brez pomude vlagajte prošnje za poterjenje društva, do novega leta 1872 imamo lahko kakih 11)0 novih društev na Slovenskem. Pomozi Bog!
V. L ah, kaplan.
Iz Gorice. — Čeravno se dostikrat vidi, kako se seljan blizo mesta prebivajoč naleze mestnega strupa, da ga dvojna hudoba — mestna in domača — vklenjenega ima; vendar Slovenci, kakor v drugih krajih, tudi okoli Gorice verski katoliški duh krepko ohranijo. To kažejo tudi z olepševanjem Božjih vež. Nedavno je verla Danica v tem že nekaj omenila, danes naj blagovoljno oznani posebej od cerkve sv. Jožefa v Vertojbi, podružnici šenpeterake fare pri Gorici. Ondotni vikarij v. č. g. Fr. Mozetič, že od poprejšnih let znan zarad marsikake občekoristne naprave, je skerben in goreč tudi za cerkveno lepotijo in vzel je na zadevno delo moža, ki ni mojsterskaza, ampak pravi umetnik. Kliče se Tomaž Seljak na Bukovem, cirkniške dekanije. Kot malar, kipar in pozlačevavec je zmalal v omenjeni cerkvi umiranje sv. Jožefa, brezmadežno spočetje Matere Božje in sv. Alojzija. Štiri kipe je izsekal, namreč žalosti Mater Božje, sv. Silvestra, dva kerubina; na dalje je kuplo s štirimi stebri lepo marmoriral in pozlatil, zmalal tablice križevega pota in njih okvirje okinčal in pozlatil, zmalal tudi na mokrem apnu ''presnem) na stropu v oaredji cerkve Jožefov beg z Jezusom in Marijo v Egipt, v presbiteriji 4 evangeliste in sv. Duha, in ves prezbiterij marmoriral. Imenovani umetnik je priporočila in hvale vreden.
Peiinovec.
Nesramno potuhnjenstvo laži-liberalcev. Ves
svet vč, da laži liberalci so rudečkarstvo izgnjezdili, pe-stovali in zredili — ravno s hujskanjem zoper katoliško Cerkev: laži-liberalci so očetje rudečkarjev. In zdaj, ko vidijo, kaj so si nakopali, ko čutijo, da ao v nevarno8ti njih cekini in tolarji, njih lepe poslopja, fabrike, pro-dajalnice, magacini, zdaj—kaj počenjajo hinavci? Zopet so „ultramontancito je katoličani krivi!! Severo-nemška „Allgemeicerica," eovražljiva rcgovilka ob času vesoljnega zbora, vpije, kako — češ — se „ultramon-tani in komunisti" čedalje bolj zedinjajo, in gaga o černih in rudečih internacijonalcih, po kterih da naj maha belgiško prosto časništvo. Ti nesrečni slepci bodo še v peklenski ječi kričali, da so jim ultramontanci krivi njih pogubljenja, če si tudi jih ravno „ultramontanci" vedno svare, da naj Bogu služijo in ne mamonu, s Cerkvijo derže in ne z njenimi sovražniki, kar jih bo tako gotovo nesrečne storilo, kakor je amen v Očenašu, ako svarilni glas preslišijo.
V Warn*dorfu je imelo pred strelišnico službo Božjo nekaj malo tistih „altkatolikov" ali novolutera-narjev," o kterih tudi kak tagblatt rad prav ljubeznjivo zine. Izobčeni Nittel je pridigal, pobožno (?) občinstvo s klobukom na glavi, s pipko ali pa smodko v zobeh je poslušalo, in zaraoglo se je od strani viditi. kako so ti mili ,,verniki" opravljali še druge — potrebe. Po opravilu se je obmolil Oče naš, česena Marija, pela se pesem, in na večer je bil ples in pojedinja. Kdor hoče k tej veri pristopiti, plača samo 20 aoldov. — Kaj se vam zdi, ali niso res modri liberaluhi nove šege, ki vse ob enem tako lahko opravijo?!
„!n jeder llinsicht empfehleiiswertlie Bucher,"
pravi ,,vradni list" in jih gorko priporoča. — So pa take vmes, da „ženska oseba, ki jih bere, ae mora in mora s pači ti; ne vem, zakaj niso prepovedane" — nam je rekel nedavno čisto zanesljiv goapod od vradnije... Zakaj se to dopuša? Odkod tedaj se spaka in spačenost priporoča in razširja? Kterim staršem je teda) mar za čednost otrok, naj pazijo, kaj bero njih sinovi in hčere.
Farizejst\o. Ljudje, ki napihnjeno zasramujejo relikvije (svetinje) svetnikov, priporočajo zdaj IIum-boldtov kožuh za „relikvijo" (eine interessante Re-liquie).
Xa svetu se vse spreminja. Svoje dni o sejmih mali niso imeli šole, ker se je bilo bati, da bi jih veliki ne pohodili iu vozovi ne povozili; na sv. Elizabete sejim pa veliki šolci niso imeli šole, mali pa.... Zakaj tako? Blezo zato, ker se boje, da bi veliki velikih ne pohodili ?!
Ta jih je pa splača!! V neki kerčmi srednjega meatica na deželi na Kranjskem pride kmet in najde med drugimi nekaj gospodov-liberalcev. Po svoji navadi začno siti trebuharji neslano zabavljati čez vero, da človek nima duše, in kar še 8icer neumnega in brezbožnega vedo. — Veste kaj? reče kmet: Če je pa taka, potlej tudi mene do Vas nič več ne briga! Zakaj bi terpel, da bi Vi moji višji ali kaj čez-me bili? Gledal bom Vas s poti spraviti; sej po smerti se mi tako nič ni bati, in tukaj bom že kako gledal, da ne bo kdo zvedil...
To so berkaati dedci debelo gledali v svoji zadregi, ko jih je kmet z zdravo pametjo tako pri korenini prijel in preklestil z njih lastnim orožjem. — Le bati se ne liberaluha; vsak z malo zdrave pameti ga lahko v kozji rog vžene; sej pameti tako veliko nima, sicer bi ne govoril tako neslano.
Hazgteti po sreiu•
Na Dunaju je nedavno okrožni šolski svet obravnaval predloge zastran šolske pobožnosti. Kdo je stavil predlog za te šolske pobožnosti? Jud Prixa. Po tej predlagi naj se v šoli opravlja taka skupna molitev, ktero*zamorejo moliti pred šolo in po šoli otroci vsake vere! Otroci 4. razreda naj gredo po enkrat na teden k sv. maši, 8amo o veliki noči naj se peljejo k spovedi. Otroci v ljuških šolah ni da bi mogli iti k procesiji sv. Rešnjega Telesa. Biti pri službi Božji ob nedeljah in praznikih naj jenja itd. Predlogi judovi so sprejeti s tem popravkom, da molitve po katekizmih in šolskih bukvah naj se zbero ter naj se glasuje, ktere se sprej-mo; staršem bodi na voljo, če hočejo otroke pod vodstvom kateketovira pustiti k procesiji, — enako na voljo staršem in veroznanskim učiteljem nagibati otroke, da ob nedeljah in praznikih hodijo v cerkev. — Da ti je nezmerne dobrote in svobodoljubnosti tega okrožnega sveta!!... Kako nedolžno so se vedli liberalci takrat, ko so se nove šolske postave kovale in so katoličani oporekali med drugim zoper to, da ae cerkveno nadzorstvo odstranuje. „Sej za vero ni prašanje; za to oetane skerb cerkvi in duhovnom, kakor poprej. Kdo neki vam misli v vero se vtikati, — kdo jo jemati? Duhovni lastnega verstva bodo mladino učili in vodili po cerkvenih postavah. Le samo učiteljem se hoče veljava dati v oziru do duhovstva. Ko bi res kaki učitelj otroke motil, se zamore veroučitelj pritožiti pri okrajnem, in deželnem šolskem svetu; — bodo že duhovni v tem avetu potegnili se za pravice Cerkve" itd. Tacih in ena-cih izgovorov je bilo brez števila. Zdaj se pa vidi, kako deleč utegne po teh postavah priti, da celo jud o sv. maši, spovedi, procesiji šolskih otrok predloge stavi, in okrajni šolski sveti delajo tako vertoglavne sklepe v
naj svetejših cerkvenih ia verskih zadevah, kakor so ravno imenovani!
Slaboglasen, le preveč znan doktor je v ravno tako slaboglasnem govora ob svojem času modroval, kako je šola cerkvenemu nadzorstvu v sedanji dobi odrasla, kakor da bi res dandanašnji ljudje že s padovansko doktorsko diplomo na svet prišli! Izverstni list za mladino na Dunaju, „Bund," naznanuje , koliko škodo zamore na daljno in obširno terpeti mladina pod „liberal-nitn" nadzorom. Neki „„velik"" pedagog si je izmislil časnik na svitlo dajati — Cerkvi sovražljiv časnik, in razširjati ga s pomočjo šolskih otrok. Ta veliki (V) pe-dagog je s svojimi umazanimi lističi pa šel poprej v liberalni učiteljski shod, ondi je vsim učiteljem priporočil, naj ta stud v šolah razširjajo. In tako se godi. Že po poti berootročaji novice „Šelbstmord aus Liebe", „spottische Bemerkungen iiber den Glauben und das Priesterthum" itd.
„Bund" sklepa z besedami:
„Kdor pa pohujša koga malih, kteri v me verujejo, njemu bi bilo bolje, da bi se mu mlinski kamen na vrat obesil in se potopil v globočino morja.11
Avstri jaimko. Fric Beust je mertev in pokopan, pravi ,,Unita," pokopan z obiskovanji, pokloni, s čislav-nimi pismi, s častnimi meščanstvi, ter tudi z ljublj. vmes. Toda naj koga spremlja tudi svitla g. Doberletova oprava, pokopan je le. Samo prepozno se je to zgodilo, ali prav za prav, naj bi bil njegov pokop zadosti enkrat tam gori na Saksonskem; zakaj pripravljal se je na pokop v Avstriji od 30. okt. 1866 do 8. nov. 1871.
Julij Andraši, ki mu nasledva, je rojen v Zemplinu 18. sušca 1823; študiral je, popotval, kakor njegov oče Karol. L. 1847 je bil v Zemplinu izvoljen za poslanca in skazal se je govornika. Zagnal se je pa 1848 z dušo in s telesom v rog aTilstvo ter stopil na čelo černe vojske zemplinske. Ko je 1. 1849 madjarska narodna vlada morala umakniti se v Debrecin, je bil Andraši poslan v Carigrad. Po premaganem rovarstvu je šel v Pariz ter živel na Francoskem in Angleškem do 1. 1857; po okli-canem pomilostenji se je vernil na Ogersko. L. 1860 je bil voljen v ogerski deržavni zbor, se je obernil k Deakovcem ter bil izvoljen podpredsednik. Po vstanov-ljenem dvalizmu je bil Andraši ministerski predsednik 1. 1867, in pervo delo, k kteremu si je močno prizadeval, je bilo kronanje avstrijanskega cesarja v Pešti 8. jun 1867, kar pa Beust s centralisti in vstavoverneži ni priv« šil Cehom, če tudi je cesar ne le ogerski, ampak tudi češki kralj, in zato se je poravnava razderla. Andraši je eraancipiral (svobodil ) j ude na Ogerskem in „Unita" meni: ako ne pojde papeža zopet na prestol posadit, pa saj ne. bode pomoči dajal njegovim sovražnikom : iu potem ko ie jude na Ogerskem eraancipiral, si bo k manjšemu saj prizadeval, da katoličani na Laškem in po sv^tu, in enako rimski papež ne ostanejo 3užn)i Janeza Lanza. — To pa bomo še le vidili. —
Laško. D-.:dni kraljevič Ilumbert je bil v Rimu od konca junija do začetka avgusta, s čimur ni dosegel nič, razun da so Rimljani spoznali še bolj njegovo in njegove žene nečimernost ter vidili plese in komedije v Kvirinalu, kjer se je poprej moiilo. In za to je dedni kraljevič iz deržavne kase vlekel p » petdeset tis ič lir na mesec, skupaj 3 »0.000 lir. Tako s- dežela žali in goli za tako prazno zadegovanje! — Tako dela ,,inteligencija" liberalne dobe na stroške ubozih terpiuov, tista inteligencija, ki tudi ministre v zvezde kuje, potem ko so več let narodom in sv. veri kvar delali! Ni čudo, da Bog dopušča ter ji rudečkarji na pete stopajo, — pa vse lahko da le Še bodo, zakaj dosti ljudi se ne zmodri, dokler njim in njih otrokom želodec ne kruli. Inteligencija, ki vero in Boga pauje, je ljulika. In
na poslednje bode Bog le „pšenico spravil vžitnice, ljubko bode žgal z neugasljivim ognjem." Se ve, da ni vsa inteligencija taka, ampak le tista, ki se z luciferjem vojskuje zoper Boga in njegovega Maziljenca.
V Padvi so rudečkarji v dveh sakristijah petroleja razlili in zažgali, to je, v preslavni stolni cerkvi sv. Antona in pa sv. Benedikta. Goreče olje v stoljni cerkvi je iz sakristije teklo v kerstno kapelo, vender pa ugasnilo, ker ni živeža našlo. Pri sv. Benediktu so vojaki ogenj pogasili , pa zakristija je pogorela. — Taka groza pogoriš pa se sliši od vsih strani, če tudi se ne ve, kaj in koliko so rudečkarji požgali. Ti naj veči človeški sovražniki, ki jih je laži-liberalizem pestoval in zredil, so povsod potaknjeni, kakor je čutiti. Dokler so ti poži-gavci le zoper kloštre in duhovne kričali, je bilo vse lepo in dobro in prav sladko so se v pesti smejali liberalci; zdaj pa ko naj bogatejši poslopja strahoviti ogenj objema, začenja tudi site in neverske skopuhe skerbeti, zlasti ker bodo tudi zavarovanja malo izdale, ako se gode take strahovitosti, kakor v Cikagi. —
Od kdaj pa rudeči tatovi, roparji in požigavci nimajo teh naj večih hudobij več za prehudi greh V ... Odkar so veliki gospodje začeli krasti in ropati, odkar je papež v sužnosti.
Francosko in Laško. Francija pošlje za poslanca novi Italiji necega g. Goularda. Ne mara, se je njegov prednik Choiseul naveličal te vpremsane službe? S ka-košnim očesom Thiers gleda „novo Italijo," bode zdaj še bolj pokazal s tim, če Goulard pojde k pričet ju novega laškega parlamenta v Rim ali ne, ki se ima zgoditi 27. tega mesca. — Zanimivo je, kar „Frusta" v Rimu naznanuje iz Florencije o Viktor Eraanvelu in ministru Sella tu. Pregovarjal je Sella kralja s prav priliznjenimi in kaj dobro stlačenimi besedami, da naj gre v Rim s prestolnim ogovorom zbor pričet. Kralj ga prav poterpežljivo in pohlevno posluša nekaj časa, potem pa pravi: „Vi mi nikoli druzega ne govorite, kakor od davkov, davšin, taks, vojnih doklad, oropanja mnihov, nun in cerkev, in od razdjanj velikih naprav v Rimu," nato popade stol, ga terdo na tla buti, da se razleti in ves razdražen zakliče: „Ne! v Rim ne grem; meni je več do mojega prestola in do moje deržine!"
—	Misliti se da, kako je Sella pri tacih reznih in določnih besedah odletel in gledal se zgubiti... Recimo, da bi bila ta zgodoica resnična, kar je sicer podobno „Poštenoviču," pa vender nekoliko dvomljivo, je pri vsem tem verjetno, da Viktor Emanvel pojde v Rim, če tudi s težkim sercem, ker gotovo mu ni neznano, kakošne strašne smerti so o vsakem času umirali peklivci in preganjavci papežev.
Ni pa čudo, da je kralj zarezal nad Sellatom zastran ,,davkov," zakaj naštel mu je letos Sella, da za leto 1872 bode primanjkljeja za veliko čez 27 milijonov lir, vsi izdaj ki pa zneso 1.223,872.095 lir in 2<» cente-zira v, to je: ena milijarda, dve sto tri in dvajset milijonov, isem sto dva in sedemdeset tisuč, pet in devetdeset lir in dvajset stotičev. K temu je Sella priznal, da pograbljeno cerkveno premoženje je žc šlo v dim!
—	Tako se godi deržavam , ko jih dobijo frajraavrarji v roke! Oe tudi še toliko pograbijo, nič ne zaleže njih trebuhu, ki je enak peklenskemu žrelu. Pa so vender nekteri d»sti burlavi, da govore o sreči, o svobodi, o zedinjenji italijanskega ljudstva! Pač da. Speštaj vse ljudi v eno godljo, ko si jih vse kervi ožulil, njih duha in njih vero v sužnjost vklenil; pravo reč si jim storil!
—	Kaj se je neki Italijanom pogrešalo do edinosti? Ali jim je Avstrija, napolitanski kralj, papež kaj ker-čil?.. Za edino pregreho, za edino hudodelstvo, za edine nezmerne davke so pač pridobili; v vsem drugem nič ne.
Francosko. Omeniti moramo adreso 46 francoskih poslancev, ki jo je zložil Belcastel. Podpisali so jo v Verzalju 16. kim. in naznanili v nji papežu, da se v vsem podveržejo vatikanskemu cerkvenemu zboru. Pravijo tudi, da francoska vlada naj stanovitno dela nasproti laškemu posilstvu, in to po svojih diplomatih. Zavezujejo se podpisani vselej in povsod z vso serčnostjo uma in volje odbijati rogovilstvo, ker punt je naj veči sovražnik Cerkve in človeškega naroda. Sv. Oče so v odgovoru 5. vinotoka pohvalili podpisane (kterim jih je bilo pa pozneje še več pristopilo), kako prav so to. storili , ker pri tako težavnem opravilu niso pozabili najprej oči oberniti na Boga in so spoznali, da jim je pričeti z vterjevanjem božjih in cerkvenih pravic. Terp-Ijenje vaše (strahovitosta vojska in zlasti razdjanje v Parizu), pravijo sv. Oče, so bile sad spačenih naukov, kteri so slabili vero, vedo in čednost pokazili. Hvalijo nadalje njih gorečnost za pravice sv. Cerkve in upajo, da bode večino njih tovaršev navdajala enaka misel za blagor Cerkve in deržave. Za to sv. Oče k Bogu molijo, ker otenje Francije in vsega sveta vidijo le v tem, da se uarodi povernejo k veri, resnici in pravici.
Iz Carigrada se je papežev poslanec Franchi po-vernil 1. listopada. V saboto poprej je bil pred sultanom, kteri se je z njim kaj prijazno poslovil in mu izročil lastnoročno pismo do papeža z drazimi darovi vred, ter hvalil za darove iz Rima mu poslane. Veliko število duhovnov in imenitnih gospodov iz vsih katoliških obredov je poslanca spremilo do parobroda. Dobil je poslanec od visoke Porte pismo, v kterem se razodeva, da po vsem cesarstvu hoče Porta cerkvenim občinam pustiti polno svobodo v vravnavi cerkvenih zadev ; le samo za deželsko vpravljanje si prideržuje pravico dajati svoje naredbe. Vlada ne bode terpela, da bi se posvetne oblasti vtikale v cerkvene opravila in begale cerkveno svobodo in samostojnost. O poslanstvu sv. Sedeža govori pismo z velikim spoštovanjem. Tako je poslanec Franchi po šestmesečnem delu svoje poslanje dopolnil. Bog daj, da bi tudi turške vradnije spolnovale, kar je pisano.
V	Rimu se je odmenila bivši hanoveranska kraljica prestopiti v katoliško Cerkev. „Voce della Verita" v Rimu terdi, da je to gotovo, če tudi nekteri časniki taje. -—
Švicarskega poslansca, pravijo, ne bo pri pričetji laškega parlamenta v Rimu.
„Riforma" v Rimu je 14. listop. opomnila ministra Lanza, da v kratkem se bo po papeževih okrajinah molilo: Oremus pro Pontitice et Rege nostro Pio (Molimo za našega Papeža in Kralja Pija.; Janez Lanza je zato dal sakristije preiskovati. „Unita" torej kliče : „Oh pri kolikih mašah bodo policijski opravniki!"
V	fienevi na Švicarskem je 13. t. m. zbučal strašen ogenj : 16. je naznanovala „Unita," da še zmiraj gori. Geneva je eno glavnih rudečkarskih gnjezd , in deržavni ondotui svet ravno tako sovraži katoličane, kakor , internacionalce" ljubi in boža. 22. oktobra je dopustil rudečkarsko procesijo z rudečimi zastavami ; 27. okt. pa je prepovedal katoličanom procesijo s križem zve-ličarja Jezusa Kristusa. To mesto se baha s svobodo, pa napada svobodo katoličanov. Uboga Geneva je hitro dosegla sad za svojo brambo hudobnežev.
Ministrov zopet išejo, odkar je llohenvart odstopil, pa je slaba letina zanje. Bil je Kellersperg že v versti, pa spet je odletel, in zdaj imenujejo Adolfa Auersperga, deželnega glavarja na Solnograškem, da zbira nove po pečitelje. Razodel je te doi svoje osnove pred kacimi 20 vstavoverci, in med njimi so bili možje, po kterih katoličanom in Slovenom že davno po ušesih zvoni, ka-
kor: Dr. Giskra, dr. Stremajer, dr. Herbst, jud Kuranda. Kakošen je razgernjeni program, ni še znano. Da bi se Bog že usmilil in poslal luč v te brezna in temote !
Iz Ljubljane. V Pragi so se 21. tega mesca sošli poslanci, ki so za Hohemvartove politične načela. Za Kranjsko je prevzel blagovoljno to poslanstvo dr. Kosta in telegram iz Prage naznanja „Novicam", da je shod velikansk, poslancev 34, iz Moravije, Avstrije, Predarl-skega, Tirolov, Kranjskega, Štajarskega; iz Galicije je dr. Smolka. Obširne in temeljite so razprave, soglasje popolno dozdaj.
K občnemu zboru kmetijske družbe 22. t. m. se je bilo sošlo veliko udov, zlasti tudi z duhovskega stanu. Med orodjem je posebno znamenit ročni mlin, s kterim en sam človek zamore precej mernikov žita na dan smleti in dela se naj lepši moka; velj£ 90 gld. Med čebelarskimi panovi je bil med drugim posebno priporočen od odbora panj Č. g. župnika Sumperja na Koroškem.
V	Ljubnem je bil od 5. do 12. t. m. sv. misijon, ki se je skazal kakor pravi blagor za duhovnijo. Ljudje so razodevali veliko gorečnost in so zdaj kaj zadovoljni in hvaležni preč. gosp. duhovnemu pastirju , da jim je naklonil to dobroto. Okoli 1500 je bilo obhajanih in do malega vsi so se vdeležili. Se po sklepu v nedeljo opoldne so do sedmih zvečer spovedovali in takrat se je poslednjič še obhajalo. Misijonski križ z napisom: Reši dušo! je postavljen v cerkvi.
MHihorake spremembe.
V	goriški nadškoliji. V. č. g. Jož. G rušo vin, duh. vodja in spovednik čč. gg. Uršulinaric, je postal papežev kamernik z naslovom ,,monsignore;" v. č. g. Fr. Zangerle, župnik v Marijanu; č. g. Iv. Tra-versa gre v Teržič; č. g. Val. Brezavsčik, duh. pomočnik in učitelj v St Peter pri Soči. C. g. A nt. Franzot ostane v Kaprivi. C. g. Vinc. de Savor-gnani gre v Ajelo; č. g. Tomaž Ruter je postal kapi. v Sempasu ; č. g. A nt. C on ci on pa kateket glavne šole v Gradiški. — V pokoj sta šla čč. gg.: župnik Iv. Falzari, in vikarij An t. L um bar. — Umeri je č. g. Iv. II o ban, vikarij na^Ternovem. R. I. P.!
V	ljubljanski škofiji. Č. g. Bartol Baltazar, fajm. pri sv. Joštu, je dobil faro v Dolenji vasi, in una je razpisana 20. nov.
V	teržaški škofiji. Čast. g. Dominik Vidalli, novoposv., gre za duh. pomoč, v Isolo. — Prestavljeni so : za čč. gg. duh. pomočnike: Jan. Pošega iz Isole v Oporto (Portale); Jan. M ah nič iz Oporta v Buzet ; Božič Depiera iz Draguča v Žmin za kapelana sv. Kirina; Matevž M ar kič iz Trušk v Draguč; E d v. Grosman iz Smarija v TruŠke.
Dobrotni darovi.
Za s v. Očeta. Iz zapuščine rajnce M. L. 1 sr. tol. s prošnjo: „Sv. Oče, zdihnite k Boga, naj blagovoli podeliti rajnci večni mir in pokoj, ter večno veselje sv. nebes! Amen!" — Od nekoga, ki je že v večnosti, 2 gl. — Srednja vas v Bohinu. 15 gl. — „Viktor-Eman-veia (cekin za 2<> fr.) sv. Očetu."
Za afrik. m i s. Iz Rov 2 gl. 62 kr.
Za čč. o o. Trap i s te v Banjaluki. S št. Jošta 15 gl. za ss. maše. — Iz dobrotne roke 10 gl.
Popravek. V g. kan. Urhovem govoru popr. lista na str. 3G9 naj se bere: „Cerkvena zgodovina pravi, da so v IG. (namesto v 14.) stoletji" itd.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.