c. /& , fittt-vllUhUBfc.. S£s«.«-i''tsos?, <&sae 1®. avgusta i®»J. Фомктеатја g3vSvS5&® s**«TO® 4 jStraž** izhaja v pondeljek, sredo Is p«tA Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, KoroÄS cesta št. 5. -j- Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 41. do 12. ure dopoldae, Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.------------Telefon št. К«а*п11к ЖХЖЖ. Za versko in kulturno zbližanje Slovanov. .Velelirad, 8. avg. 1921. ©se 4., 5., 6. in 7, avgusta se je ®r§il na starodavnem Velehraii k on-jjres za zjedinjenje cerkva, Dne 1. avgusta se je vršila akademija Seških bogoslovcev, ki je pokazala* da je duhovniški naraščaj v čeških deželah |srožet pravega katoliškega duha in da si je popolnoma svest velikih na -log, ki ga čakajo v dušnopastirskem življenju. K svečani akademiji, katero jfc zaključil umetniški nastop v prelepi avli velehradskega samostana,, te je zbcalo odlično občinstvo iz raznih krajev katoliškega sveta: Francoz-, JZoljaki, Ukrajinci, zastopniki j>odKMi> jiafskili Rusov, Cehi, Hrvati in Slo • ;yenci. Naslednji dnevi so bili posvečeni .vprašanju zjedinjenja, oziroma prijateljskega zbližanja in sodelovanja krščanskih cerkva. Posvetovanja je vodil najgorečnejši pristaš verske in cerkvene sloge med Slovani, olomuški g. nadškof dr. Stojan z njemu lastno lju-beznjivostjo. Znanstveni referati so se .vrstili s (primernimi pobožnostmi v ve-Jehradski stolnici sv, Cirila in Metoda, ki je ena najveličastnejših cerkva v slovenskih deželah, v kateri se je . < Ze davno se na tak način bližajo in odbijajo politične stranke na Balkanu. Najprej so' bili radikali sami, ker so pa prvaki na višku grabili z obema, nižji pa komaj z eno roko, so se ti odcepili, odprli svoj konto kot „samostalci“ in začeli od starih radikalov z vso energijo tir j ati svojo „za-rado“, Ce je bila ta izdatna, jje bil mir če ne, pa „politični" krog in nemir,i Samostalci so rodili demokrate, „politična“ koncepcija pa je ostala ista. Ce je demokrat vodil kake trgovske pregovore in pri t’em vlekel mastno provizijo, se je takoj oglasil radikal in zahteval enako „važen“ — to, je izr daten posel. Ce je dobil, je bil lep mir če ne „politična kriza“,. „Težke“ zanate ali posle so seveda opravljali voditelji, ker je pa vsak za agitacijo in za svojo proslavo potreboval lepo število trabantov, je ved no na svojem „položaju“ poiskal tudi priliko, da svoje ljudi iz državnih ja- sli napase in to je strankarsko urad-ništvo. Spori, radi posla in profita so povzročali krize in tako je ta bi oni veljak moral zdaj pa zdaj na kratek ali pa daljši politični odmor. Za take politično, krize in odmore je voditelj vedno gmotno oskrbljen, ker so njegovi posli zelo izdatni, njegov trabant pa, ki je dobil od njega uradniško mesto, bi lahko prišel v stisko, če ne hi na svojo roko iskal „zarade“ in pobiral „bakšiš“ za slučaje, ko je prisiljen od rivalov nasprotne stranke, da s svojim protektorjem in voditeljem vred preživlja politično krizo. Tako torej je že od nekdaj in ker g. Pašič o teh stvareh sedaj govori, bo danes isto, oziroma sorazmerno s povečanjem države še mnogo hujše... аиашезЕЕВннтш, ■ '■«■иииммимиимииа Dežela pozabljenja. „Slov. Narod“ se je menda že do dobra okrepil in osvežil v senci dr. Zupaniče v e radikalne lipe, zato je v članku „Poprava krivic“ od 10. t. m. započel divjo gonjo proti učiteljstvu, ki ne trobi v demokratski rog, Ta izpad ni nič drugo* nego teroristična! izio raba oblasti od strani dobro znanih samodržcev, ki v svojem političnem bi zatoümzinu 'nimajjo volje, ne potrebe, da izbirajo sredstva za svoj obstanek po zakonu morale in kulture. Nasilje jih je privedlo do oblasti' in danes si predstavljajo, da sploh ni druge poti kol ta, katero so tako dobro dovršili. Imajo oblast, bajonete, krog sebe tolpo špijonov in ovaduhov in vse drugo jim jo deveta briga. Danes je danes, • pa jutri, danes smo mi država, izrabimo zato današnji dan — nasilno, kot smo si ga osvojili, jutri p;a naj Im, kar bo — magari potop! To jim j'e geslo, ker so se jim pojmi o ljudski I volji, zaupanju in sodbi že davno zgu I bili v deželi „pozabljenja“. Poznamo jih in ne bi se ozirali na njih klevetanje in podla hujskanje, da jhn ni izpolzel sledeči stavek: „Pri nas, v deželi pozabi jenjia, pa ne samo, da sprejemamo bivše škodljivce in nasprotnike lepo med se, temveč jih zato, ker so blagovolili priti k nam, še lepo — nagradujemo. “ To naj se nanaša na nas, ki smo „rovarji in protidržavni elementi“ in pa na učiteljstvo, ki se jim ne priklanja in ki zato po njihovem „pravzaprav ne za-služuje nobenega mesta“. To govori peščica uzurpatorjev z jato podkupljenih kreatur v samouspa vajoči nach, da je Slovenija, ki se je s toliko vnemo in požrtvovalnostjo o-klenila aacijonatoo-re voüucijanar ne i-deje, res nekaka „dežela pozabljenja“ in omamljivjh sanj, ki naj bi vse na-. rodne zločince v državotvornih vrstah prikrile ali pa celo preosnule v najčistejše prikazni. .Pes, zveličavna utopija in, pa prav koristne sanje bi bile to za veliko število današnjih državotvoreev: za lihe’ ralne učitelje, žitne komisarje, nabiralce vojnih posojil, patrijotske pesni-kovače, „Jungschütze“, „Jungöster-reicher-je“ s prvencem dr, Skaberne-tom. itd. Poznamo vas, klečeplazna, podkupljiva in zahrbtna družba 1 Kar ste bili poprej Dunaju, ste danes „poro-dici“ političnih bizantincev v Beogradu — vedno isti na škodo naroda, ki vas zato tudi ob vsaki priliki ostrejše obsojali Mi izhajamo iz naroda in ljudska volja nas spremlja, nismo se pla šili čiščenja v lastnih vrstah v duhu narodnostnega preporoda, odžagali ta odvrgli smo, kar je bilo gnilo in delavni narod naj sodi, ker je za presojo sposoben in zrel. Nanj se oslanja-mo in ni nas strah vašega hujskanja in vaših nakan, Samodržci se sami razkrinkavajo, v besni togoti mečejo zadnje cape od sebe in Slovenija jim ne da uspavajočega hašiša novih iluzij — z uničujo- čo obsodbo kaže, da ni in ne bo — de žela pozabljenja* Brez naslova! Premišljujem sem in tja, toda za današnje svoje misli ne najdem primernega naslova,- Moge če je tudi boljše» če ga ne napišem l Ko boste prečrtali moje vrste, naj o-stane v vaših srcih žgoč in pekoč o-pomin, kakor jo žgoče in pekoče naše solnoe, ki dan za dnem. žge na zemljo! r O groznih in divjih bojih, ki so se zadnje čase vršili med fašisti in soci-jalisti po Italiji Vam sicer nisem , pisal1, toda čitali ste o njih gotovo.; Po nekaterih krajih .srednje Italije je prišlo do krvavih spopadov, pri katerih je bilo na desetorioe mrtvih in ranjenih. Pokale so puške in samokresi, besneli so noži in opravljale so svoje strašno delo bombe in granate. Zakon in postava sta bila pomandra-na v krvi, surova moč krepkejšega je slavila orgije. Na mračnem obzorju so se dvigale strahote meščanske vojne. In vlada? Vlada velike kulturne države je ВДа potisnjena v stran. Se več! Vlada je napravila harakiri ---samoumor. Mesta da bi razorožila oborožene mase, uveljavila zakon in postavila zločince pred sodni stol. se je ponižala do sramoto osti to zastavita ves svoj ginevajoč vpliv, da je sprav i la sovražna tabora do medsebojnih pogajanj. Sedaj se vrše mirovna pogajanja in orožje že nekaj dni Jšočiva, Kakšen bo izid? Ne vemo! Mogoče se bosta sovražna brata začasno pobotala to potisnita meč v nožnico. .Toda meč ostane v nožnici in njegova žrtev postanemo lahko mi Jugoslovani Kdo nam je porok, da ne doživimo groznih istrskih dni v drugi izdaji? Na vlado in njen aparat ne moramo računati, naša lastna moč je prešibka: naše ljudstvo je že do konca izmučeno, njegovih križevih potov je že preveč. Pomisliti moramo, da imajo italijanski socijalisti nad 180 poslancev m ogromne množice ljudstva* .vendar so zajezili fašistovski val.še-le potem, ko so organizirali oboroženo, armado lastnih pristašev, . ;Toda ako tudi ne računamo s skrajnostjo, mora.mo vendar pričakovati, da bo pritisk nasilnega lašizma na nas Jugoslovene zopet bolj občuten kot je bil zadnje tedne. - Brezdvomno, da tudi tak pritisk ogroža naš obstoj, vendar se ga ne plašimo. Ako bi nam Italija dala vse svo-bodščine in pravice, ki pritičejo kulturnemu narodu, potem se ne bojimo za svoj’ narodni obstanek. Naše ljudstvo je prožno, vztrajno, nadarjeno, samozavestno to visi z vso ljubeznijo na svoji rodni grudi. Zato vemo, da bi se v mirnem tekmovanju z enakopravnim, četudi močnejšim sosedom na vseh popriščih človeške civilizacije uspešno kosali. Toda temu varljivemu upu se ne udajamo. Italijanska vlada nam sicer v zvenečih besedah zagotavlja popolno enakopravnost, am pak zajamčiti nam j’e ne more, če tudi bi to odkritosrčno hotela, ker,— nima moči. Italijanski narod nam * po svo ji pretežni večini gotovo ni sovražen, toda njegova nepoučenost in nepoznan je razmer sta ravno tako velika, kakor je velika domišljavost gotoyih imperialističnih krogov, ki ta narod iz-žemajo. In tragika našega položaja obstoja ravno v tem, da moramo mi s temi krogi meriti neenaka kopja. Cilj teh krogov so bili „coniini na turali“ (naravne meje), ki so nas odtrgale o'd naše naravne enote; njihov cilj je brezobzirni italijanski imperi-jalizem na Jadranu,, In ker. smo mi prva velika ovira na potu do tega cilja, zato leži logična rezultanta na dlani: nas je treba iztrebiti! Avantgarda vseh, ki teže za tem mačehiavel^st,ičnim načrtom, so faši- fcti. Ako dobe sedaj proste roke na-pram soc ij ali stom, moramo z gotovostjo računati, da postano njihov naval na naše pozicije, četudi nekrvav, sil-nejši ih nevarnejši* f Kako mu zastaviti pot? Kako odbiti napad? Naše ljudstvo ga čaka s pogumom in upom v srcu: v mukah in trpljenju, v krvi in ognju je izklesano in pozna le malo kukavic v svojih vrstah, zato stoji kot en mož na okopih! Spomin, da je že bilo silno boje z mogočnimi in brezobzirnimi sosedi in, zmagovalo, mu jekleni mišice. Zavest, da je samo najbolj na ju-gozapad potisnjena predstraža mladega in čilega naroda ki še-le slopa v solnčni svet, mu krepi odporno silo do nepremagljivosti, Ta zavest je naš čudotvorni balzam, naš sveti amulet. Ohraniti jo mo re živo, in ji dati granitne temelje samo vaša resnična, požrtvovalna* dejanska ljubezen! Ali vas nikoli ne vzdramijo iz spanja obupni vzdihi trpečega Istrana? 'Ali vas nikoli ne razburi podir-Ijivi duh požganih primorskih domov? Ali vam nikoli ne: skrči srca tihi plak dece, ki trpi v tuji šoli? Ali no slišite nikoli krepkih priduškov popotnika ki v rodni zemlji ne najde svojih domačih krajev? s Fosiuhnite zato večkrat, bratje in sestre, v tiho noč in čuti boste drget bojevnikov v okopih na jugozapadu! Tedajnaj vaša srca zaplamte v ne-odoljivem bratstvu in vaše misli’ in de jaaja naj se strnejo v životvorni ljubezni! Poide Kemperle. Goriško pismo. Miren pri- Gorici, 4. avg. V. svojem včerajšnjem pijsmu sem kratico omenil tudi boje mod fašisti in socijalisti, ki so zadnje čase pretresar ii italijansko državo in „mirovna pogajanja“* ki so se s posredovanjem vlade pričela med oboroženima sovraž nima taboroma. Prej, kakor smo pričakovali, so se dogovori zaključili in se je dosegel sporazum. Najnovejša po ročila iz Rima pravijo* da je bil včeraj, dne 3. t. m, podpisan „mirovni dogovor“ med fašisti in socialisti. Sporazum določa, da se morajo takoj končati grožnje, dejanski napadi, maščevanja, izsiljevanja in sploh kakršnakoli nasilstva med obojestranskimi somišljeniki. Kakšne bodo posledice ? Ali bo se ■daj res prišlo do pomirjanja sovražnih duhov v Italiji ? Mi Jugosloveni smo trenutno pri vseh teh dogodkih nevtralni gledalci* Žalostno perspektivo bodočnosti, ki se pa lahko izcimi, sem vam očrtal včeraj: pripravljeni' smo na vse in ne kalkuliramo ?, mkakimi iznenadenji, Kakor pa kažejo vsporedni sklepi in dogodki doseženi sporazum ne bo najbrž tako epohalnega pomena kakor bi želeli fašisti in rabila vlada. Komunistjična stranka je namreč odločno izjavila, da je nasprotna sklenit vi mirovnega dogovora in je ta svoj’ protest pokropila z ustanavljanjem lastnih oboroženih oddelkov* Ljudska in republikanska stranka, ki sta tudi že začeli zbirati svojo lastno civilno milico, se „mirovnih pogajanj- nista hoteli udeležiti. Razim tega moramo u-l oštevati, da so socijalisti izjavili, da armada ljudskih arditov ni njihova strankarska organizacija in nimajo zato nanjo nikakega vpliva. Poslanec Seek priobčuje v današnji tržaški „Edinosti“ k položaju daljši članek, v katerem med drugim pravi : „Jaz sem mnenja, da ta pogodba ne bo rodila miru. Komunisti, ki vendar tvorijo močno stranko v: Italiji, se za ta pogajanja niti ne zmenijo , . . Eno je zame gotovo: boj me.d komunisti in fašisti se bo nadaljeval“. Polde Kemperle. Miren pri Gorici, ‘6. avg. Politični pregled. KRALJEVINA’ SHS. Beograjsko politično življenje uspavano vsled vročine in po-slanskoministrsldh počitnic. D e m o k r a t s k o Časopisje nam zna veliko povedati o bodočem programu skupnega vladnega 'dela radi. kalov in demokratov. Tozadevna pogajanja se že baje vršijo med delegati obeh strank. Potek teh pogajanj naj brž ne obeta dobrih sadov, ker se godi vse za kulisami kot v naši zunanji po litiki- Zastopnik Peške vlade Zanella* ki se jp mudil zadnji teden v Beogradu radi BaroŠa, je odnesel Reki in Italiji sledeče pogoje naše kraljevine, ki so predpogoj za zopetno vzpostavitev pogajanj meti SHS—Reko in Italijo: Naša država zahteva, da se govori po rapallski pogodbi o Barušu kot našem ozemlju. Na Reki se morajo izvršiti volitve v konstitu-anto m se mora sestaviti od Jugoslavije in Italije priznana vlada. Izvršiti se mora razmejitev peške države in evakuirati vsi, še do danes od Italijanov zasedeni kraji, ki pripadejo po rapallski pogodbi naši kraljevini* Dokler no bodo izpolnjeni ravnokar navedeni pogoji, se ne bo naša država pogajala ne z Reko, ne z Italijo, AVSTRIJA. .V S e 1 z t h a 1 u sta se dne 10. t. m. sestala nemškoavstrijski zvezni predsednik Hainisch in predsednik čeli oslova ške republike M as ary k. Državnika sta se razgovarjala o vzpostavitvi tesnejših stikov med obema re publikama in se je dosegel v poglavitnih vprašanjih zadovoljiv uspeh,-Razgovorom sta prisostvovala tudi če-iiosl.ovaški zunanji minister dr. Boneš in avstrijski kancler dr. Schober. GORNJA SLEZI JA. P r o b 1 e m, ki je zadal Angliji in Franciji obilico težkih skrbi, bodo rešiti, kakor vse kaže, potom poravna ve med prizadetima državama* V vpra šanju Gornje Slezije sta si Ang ija in Francija silno nasprotovali,, prva je delovala v prilog Nemčiji, Francija pa se je zavzemala za Poljake* S poravnavo v vprašanju Gornje Slezije izginejo tudi ta nasprotstva. Na zadnji seji vrhovnega sveta (conseil supreme) so posamezni zastopniki velesil govorili v pomirljivem smislu* Listi so silno veseli, da sta si Lloyd George in Briand segla v roke. Osobito zadovoljstvo pa je povzročila vest, da so delegati opustili načelo nedeljivosti industrijskega ozemlja. GRŠKA. Ho deset d ne vj n e m odmoru so začele grške čete vnovič prodirati v notranjost Male Azije in sicer proti Angori, ki je sedež začasne angorske vlade Kemal-pajše. Angorška skup -ščina je sklenila, da izprazni Angoro in premesti sedež vlade v Gezarejo, Nadalje je skupščina sklenila, da bo nadaljevala boj z Grki do skrajnosti. Vsi poslanci angorske skupščine so odšli na fronto. Po poročilu carigrajskih listov si bodo Grki s prodiranjem v notranjost Male Azije sami nastavili pasi, v katero se bodo ujeli. Isti listi nadalje poročajo, da je pritegnil generalisim turških čet Kemal-paša številna ojačenja iz vzhodnih turških pokrajin Male Azije. RUSIJA. Strašna lakota se širi po vsej Rušiji z vedno večjo brzino in je zavzela že nepopisne dimenzije. Narod se vati trumoma , proti mejam Poljske, Rumunije in Ukrajine. Od lakote u-mrje na dan 25.000, na koleri pa 50 tisoč ljudi, .Val ljudstva, ki sc giblje proti zapadu, broji okoli 6 milijonov stradajočih izseljencev. Dne 28. avg. v Maribor! Na splošno željo priredi Slovenska kmetska zveza v nedeljo, dne 28. avgusta dopoldne v Mariboru velik shod kr»-čanskomislečili Slovencev celega ma* riborskega okraja. V baziliki Matere Milosti bo za udeležence služba božja* Potem veliko zborovanje v 'dvorani pivovarne IGötz. ^ Pozivamo vse krajevne orgamza -oije mariborskega okraja, da razvije-* jo živahno agitacijo za obilno udelež- bo. Kjer je železnica preveč oddaljena, organizirajte udeležbo tako, da se bo ljudstvo pripeljalo na vozovih v Maribor. Na to veliko zborovanje smo pova* bili tudi poslanca in načelnika Jugo-slov. kluba d r. Anton Korošca m druge odlične ljudske govornike. Isti dan popoldne ob dveh' bode v dvorani Jugoslov. strokovne zveze u -s t a n o v n i zbor županske /veze. Pridite župani in občinski svetovalci ter odborniki iz celega mariborskega okraja, in zastopniki župa-növ iz vseh drugih okrajev. Možje, mladeniči* dekleta in h agitirajte za tp, da se bp 28. avgusta zbralo v Mariboru obilo naših sonn V ljenikov in prijateljev. Kmetska zveza in Slove?! * s k a ljudska s t r a n k ja.; Pnevne vesti. d Pomleljkova „Straža“ odpade radi praznika. d Vprašanje. A* Zakaj letos ni toliko časa dežja? — B. Ker še ni dobil vizuma na potni list v Jugoslavijo d Volitev novega župana v Ljubljani. „Slov, Narod“ poroča, da se bo vršila v teku prihodnjega tedna ponovna volitev župana. Sejo bo po nalogu vlade sklical najstarejši obč. svetnik g. Ivan Jeglič (SLS). G/ Jegliču bodo ob tej priliki izročili vladni odlok glede razveljavljenja šesterih komunističnih mandatov. Demokrati pa se silno motijo, če mislijo, da bodo — prodrli s svojim pristašem. Vladno večino bodo vsekakor zopet imeli opozi-cijonalei, ako se socijalisti ne, bi sku-jali in potegnili s policajdemokracijo Po razveljavljenju komunističnih mandatov bo situacija sledeča: JDS 18 mandatov, SKS 1 mandat, skupaj 19; SLS 10, NSS 8 in JSDS J mandatov, kar znaša skupaj S3 mandatov. Na izid smo zelo radovedni! Dr. Korošec je komuniste postrelil v Lilubljani. „Narod“ od- dne 11. t. m. Notica ravnokar omenjene vsebine je menda predpriprava za 'dr. Tavčarjevo 701einico.' d „Slov. Narod“ je zaplaval v h d letok Zupaničevega, radikalizma. „Jut ro“, to poredno dete, ki je v svoji brezprimerni strasti bojevalo brezuspešen boj proti papirnatemu zmaju klerikalizma, se je poboljšalo, pač pa jo pričel starostni „Narod“ s svojim ogabnim rohnenjem, ki pričuje o fana tizmu njegovih mamelukov. V. uvodniku od dne 11. t. m. je njegovemu dopisniku zelo spodrsnilo, ker je napisal te-le značilne besede: „Nobeden večji talent ni prišel od naše strani, (v Beograd, op* uredn.) najboljše glave so bile še vedno one, katere je dala. Su-madija in druge srbske zemlje“, — Podpišemo z obema rokama in še z nogama, če bi bilo potrebno. Kukovec Žerjav, Vošnjak, Pucelj, Drofenik in ostale korifeje d em okr at sk o-& ara o s to j ne ga kalibra so nas v Beogradu s svojo neznačajnostjo in tisočerim nezmožnostjo pred Srbi tako spravile ob ves ugled, da še v tretji generaciji ne bomo zbrisali madežev, s katerimi, so o-skrunili poštenost slovenskega ljudstva. Z ljudmi, ki govorijo o vešalih in drugih justiiikacijskih metodah čr-no-runienega, izvora, s katerimi bi‘radi uničili neljubo kritiko, bomo temeljito obračunati tedaj, ko se bo sedanji režim nevzdržnosti zrušil v samega sebe. „Narod“, „Narod“* malo večpre vidnosti! d Srbski separatizem. Dne 31. p, m. se je vršilo v Beogradu prvo zbo -rovanje novoustanovljene „ Stymie c stranke.“ Sprejeli so resolucijo, v kateri so med drugimi vsebovane tudi te* le besede: „Z ozirom na 'dejstvo, dajo med vsemi balkanskimi narodi odmo-*e srbski narod odkupil svojo svobodo s poldrugim milijonom grobov, zardeva Srpska stranka od vlade in od narodne skupščine, da se ustavnim petem prekrsti našo državo v „Veliko Srbijo“. da se ji vrne srbski grb in da se proglasi proslavljeno srbsko trobojnico za državno zastavo*“ Ta resolucija je bila odposlana skupščini in vladi ч Lepa cvetka čokorilovstva, kaj ne da? J utr ovci, taboriti tn pondeljkarji ga o vsem tem previdno molčijo. V pobijanju „separatističnega zmaja“ med Hrvati m Slovenci so dozdevno velikani* pred cincarji bolgrajske čaršije pa — smuknejo pod klop, kakor gobezdavi jazbečarji, Ze vedo zakaj . . '. d Jadrni nam majka — naša dr, -Žava daje sama sebi ukore. Generalni inšpektorat v finančnem ministrstvu ie poslal vsem državnim oblastem odlok* ki pravi, da naj se vse dobave (državne) h vrš e pri domačih podjetjih. Iz tega odloka je razvidno, da so držav* ne oblasti doslej bojkotirale domačo industrijo in naročale drugod. Sedaj ? q več letih' uj edin jen ja se je še le naša vlada spomnila, da bi bilo vendar, te dobro,, ako bi država sama. kot prva začela podpirati domačo industrijo. — Svoji k svojim velja za vse „protidr * žavne elemente“, a ne pa za'našo dr-« žavo! d Ali smo na višku poiicajđemo -kraoije? „Svobodoljubni“ g. Svetozar Pribieevič je upeljal zopet potne ie»‘-timaoije. Cela naredba o iegitiniamjalž jo višek šikaue za prosto, ljudstvo* Kes daj da stopi naredba o legitimne;iahx veljavo, ni bilo nikjer razglašeno, ampak jo bo menda vsak policijski šef ža čel izvajati, kedaj in kako mu bo drago. Dne 9. t. m. sta udrla v vlak Čakovec—Maribor dva policijska bandu-rja in začela od potnikov zahtevati legitimacije. Kdor ni imel potne izkaznice, tega sta neusmiljeno posadila na prosto* Nekaj potnikov |e moralo iz vagona v Mali Nedelji, nekaj v Moškanj-cih itd. Kako so biti ti ubogi, pnprost» ljudje zadovoljni s početjem Pribičovv čevih bandurjev, si pač lahko misli vsak sam. Ko so dospeli nekateri potniki iz vlaka Čakovec—Maribor na mariborsko postajo, jim je povedal nek stražnik, da so začeli izvajati ta Pribičevičev. evangelij potne „prostosti“ še le dne 10. t. m., a pogon iz vagonov pa se je doigral že dne 9, t. m* Po deželi pa doslej županstva niso še dobila prav. nobenega obvestila, da bi morali izstavljati potnikom kake legi -iimacije. Policaji in žandarji še niso pripomogli nobeni državi ne na znotraj, še manj pa na zunaj do ugled or, tudi v naši kraljevini ne bodo. Ase te šikane ljudstva se doigravajo pri nas: pod režimom policajdemokraciJe, katero krmari dinastija Pribičevič v letu svobode 1921. d Abderitstvo brez primere* „Jut* ro“ javlja iz Beograda, da je ministe« ski svet odločil, da se ima izvršiti popis vse živine v celi državi, potem рд se bo dovolil izvoz živine, ker grozi vsled sušo silno pomanjkanje živinske hrane.“ Ičdor je poznal uradnega Sr n.eljna nekdanje Avstrije in ga sedaj primerja z našim balkanskim, je lahko prepričan, da bo trajalo to „popi oovanje“ živine tako dolgo, dokler ha vladala suša in bodo gotovi še le te -daj, ko bo stala jesen pred durmi. A3 kaj jim je mar, kako bo prehranjevas kmet z zadnjim meterskim stotom le tošnjega sena tisto živino, ki je ne bo mogel pravočasno spraviti v denarj Zares, božja kazen nas je zadela, kts nam je milost državotvorcev posadila dolenjskega mesarja na ministrski stoleo! id Proti zapostavljanju in krivici* Slovenski in hrvatski častniki (taku-zvani „prečam“, kakor jih imenujejo! srbtianski tovariši) čutijo zapostavljanje od strani višjih vojaških oblasti povsod, in najsi so aktivno služeči ali vpokojenci. Zato se ni čuditi, 'da kar, trumoma zapuščajo armado in se po -tegujejo za predčasne vpokojitve in postavljanja v rezervo. Dne 24. p. m. so bivši aktivni, novo sprejeti in na os * novi zdravniško-komisijonelnega pro * gleda vpokojeni častniki, ki bivajo na teritoriju Slovenije, naslovili na tinan čnega ministra ostro resolucijo, v Kateri se pritožujejo nad nečuvenim za-» postavljanjem v gmotnem oziru. Naš finančni minister namreč noče nič ve-* .deti o pravilnem izplačevanju pokoj -nin, kakor je bilo predpisano v ukazu, ki ga je podpisal sam regent Aleksander.' Vpokojenci so nahajaj» v žalostni socijalni in materijalni situaciji in n»* ga vlada nima za te ljudi, ki so oR preobratu žrtvovali zdravje in vse moči za ohranitev reda in za organiza* cijo vojske, nobenega smisla in srca,, Konec resolucije se glasi: „Ce nas ja vojska kraljevine SHS sprejela v svoje okrilje јд nam prlpoznala, da sma Шу njen okvir, kot golnovredm mm. grasičo» äa greä Bdgom svetom zahtevamo' đa se z nami postopa, kakor z državljani prve in edine, ne pa pete,, šeste ali zadnje kategorije.“ — To je močan poper za naše državotvorce, ki uganjajo na vseh' koneffi in krajih korupcijo in nimajo za bedo svojih najzvestejšili nobenega smisla. — lieg prispevek K „enako jvravnosti in svobodi“, ki sta se pri nas udomačili . * . d Čudna previdnost. Zelo se .ču dimo, da Še „Kmetijski list“ ni objavil obsodbe enega izmed največjih voditeljev SfeS- Kakor znano, je vin. ravn? J akob Žnidarič naperil proti knjigo -vodkmji F. S. tožbo radi razžaljenja časti. .Omenjena je namreč, svoj čas , ko je bila nastävljeha na vili* šoli, podala ж Ljufiljdm na pristojnem mestu m ргШ merodajnimi činitelji izjavo, ki nikakor ni povzdignila Znidaričevega ugleda. Slo je za razne nerodnosti na vaVodu. Povzročil jih. je Žnidarič s svojo nezmožnostjo. .V tej zadevi sta se vršili X Mariboru dve, in v Ljubljani irlvo razpravi. Ker je ljubljansko sodišče gdč. F, S. oprostilo, bo g. Žnidarič „samostojno“ poplačal nastale po -i I oŠke, ki pa nikakor niso mali. do smo omenili v toliko, „da se ne žabo» savi.“ d Sekvesture nad vinogradi krog Jeruzalema, Ormoža, Ljutomera, Sre--'dišča ifiäjo od prevrata do danes v. rokah samostojni in demokratski vei -jaSijL (Jelo delo teh samostojno demo -kratsfcla sekvestrov obstoja v popivanju po sekvestriranill kleteh, ki še do-igrava na račun posestnika in povrh si še , ti samostojno demokratski sekve-etri iit;aŠteO zaračunajo vsak krokarski izle? kot uradno rajžo, Nekateri taki sekvesfrirani posestniki že imajo prav, znatne izgube z vinogradi in niso še imeli s sekvestri obračuna od prevrata sem. Samostojno demokratski sak-V estri me skrbijo za skrbno obdelavo vinogradov, ampak za uglajenje samostojno žejnih grl in demokratsko ne -nasitnih žepov. Da se na ravnokar o-pisani način odgaja sekvestrirane narodne manjšine za „državotvorne“ elemente, je »pač razumljivo! [Vsa ta korupcija s sekvestri se godi in bujno iproevite danes pod samostojno demokratskim režimom v letu 1.921. , d f Župnik Jakob Zupanič. V Go- tovljMF pri Žalcu je dne 11. t. m. v visoki starosti 75 let umrl iamošnji vpo* kojeni župnik Jakob Zupanič. Njegov pogreb se vrši v soboto dne 13. t. m. :Svetila mu večna luč! Pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor. se vrši v nedeljo, dne 21. avgusta, tabor mladeniških Marijinih družb Slov. goric. Ob 10. uri slovesna sv. maša in pridiga za mladeniče, po službi božji veliko mladeniško zborovanje na prostem pred cerkvijo z govori, deklamacijami, pfetjem in tamburanjem mladeničev. Ob treh popoldne nauk za mladeniče in. slovesne večernice. Mladeniči, sinovi Marijini iz Slov. goric, na veselo svidenje; pa z družbenimi svetinjami! Vsi na krov! Naše število raste! Zato -vsi na ta tabor! d Gagliartli aretiran? ,V, Gradcu je aretirala, avstrijska policija znanega frankovca dr. Manko Gagliardija, ker se je ugotovilo, da je stal z našimi komunističnimi teroristi v sumljivi zvezi, Gagliardi je nastopal kot odkriti sovražnik nftše države, Avstrijska poji cija ga bo izročila našim oblastem. d Korenova slavnost. V nedeljo, 1. t, m., se je vršilo ob natiepšem vremenu slovesno odkritje spominske plo šž-e na rojstni hišici Blaža Kocena, slavnega zemijopisca, na Hotenjem, •: upnijo Ponikva ob juž., žel... in to za dvojni jubilej, namreč, v spomin 100 letnice njegovega rojstva in 50 let nice njegove smrti, ’Udeležba je biia narav nosi .velikanska-» DopoFlaa je v župni cerkvi na Ponikvi v «zborno zasnovani prop®vedi govoril č* g, Marko Krajno iz Celja, kako sta si vera in omika v tesni zvezi in dokazal z zgodovinskimi; dejstvi, da služi katoliški duhovnik veri in omiki, kakor to kažeta ponkovška rojaka Slomšek tn Kocen, Popoldne pa se je ob pol 3, uri razvil dolg sprevod z drameljško godijo na čelu iz Ponikve na pol ure oddaljeno Hohuije, kjer je pred leseno Kooenovo rojstno hišico po pozdravu gostov od strani g, župana Podgorše-ka opisal g, profesor Strmšek iz Maribora. življenje in delovanje Blaža Ko cena kot duhovnika, profesorja, kartografa in .tudi narodnjaka, če tudi iie poznanega, Kot dokaz Kocenovega skritega narodnega mišljenja je navedel med drugim dejstvo, da ic Koden v Zemljevidih slovenskih pokrajin napisal poleg nemških tudi slovenska Krajevna imena, dočim na čeških ali na poljskih zemljevidih tega ni storil* Blaž Kocen je bil rojen 24. januarja 1821 in je umri na Dunaju 30* maja 1871* Koncem govora je isti odkril spo minsko ploščo in j'o izročil v, varstvo, občini Ponikva ter pozval mnogobroj-0 8 udeležence, da so' zaklicali trikratni „slava“ Kopenovemu spominu* Na to je šolska deklica Lizika Golež prav gladka in občutno deklamovala Gregorčičevo „Kmetski hiši“. Ko se je do mači gospod župnik še zahvalil slavnostnemu odboru za požrtvovalno pripravljalno delo in vsem Kooenovim. častilcem za udeležbo, se je podalo, vse ljudstvo na lepo okrašene prostore gostilničarja g. Stefana Gobec ob kolodvoru, kjer se je vršila dobro lispeln ljudska veselica z zelo obsežnim programom*-' , d , .Balkan** se je silim razjezil — nad čehoslovaško vlado, ki se je se -daj v svrho pomožne akcije proti lakoti spustila v oficijelna pogajanja s sovjetskimi mogotci* Res, čudni ljudje okoli „Balkana,.“ Po nazorih teh črnogorskih' tintenkulijev je Človekoljubje napram stradajočemu narodu nekaj — nezaslišanega. Kam smo zaplavali ? . >-d Uvoz zvonov. Na seji ekonoms-ko-finančnega komiteja ministrov dne 10. t. ra. je bil storjen sklep, da se dovoli prost uvoz cerkvenih zvonov. Toda motil bi se, kdor bi si mislil, da bo ta prost uvoz cerkvenih zvonov tudi prost carine. Kar z eno roko dajo, vzamejo z drugo, kajti različne industrijske korporacije so zahtevale od vlade, da poviša carino na uvoz vseh tistih industrijskih izdelkov, ki se izdelujejo v naši državi. Tej zahtevi je vlada ugodila in bo povišala carino. Kaj torej pomaga prost uvoz cerkvenih zvonov, če pa ista vlada zviša carino tako, da bo nabavljanje cerkvenih zvonov v, inozemstvu sploh onemogočeno! d Izvoz krmil prepovedan. Vlada jo prepovedala izvoz vseh vrst krmil, kot sena, slame, ovsa, otrobov, repe, rezamee in odpadkov pri čiščenju žita. Tozadevna naredba je stopila v veljavo dne 9. avgusta t, 1. d Brivci so zvišali vsled zvišania najemnine brivskih lokalov cene zn po strežbo v brivski stroki na razmeram prikladno višino. d Mednaroden lov na komuniste. Češki list „Pravo Lidu“ piše: „Brzojavke iz Beograda trdijo, da je ministrski predsednik FaŠič pozval vlade Celioslovaške, Eumunije, Italije itd«, da se pridružijo mednarodnemu lovu na komuniste. Toda Cehoslovaška nima namene, da bi sledila Jugoslaviji po poti reakcije, kajti komunizem itak gre po svoji naravru poti do propasti ' d Roparski napad na brzovlakv Na progi Pariz—-Marseille so dne 9. t, m. roparji ustavili brzovlak, udrli v železniške vozove ter s samokresi v rokah prisilili potnike, da so jim morali izročiti ves denar in dragocenosti Nekega kadeta, ki se jim je uprl, so takoj ustrelili. Ko so opr'avili svoj posel, so na avtomobilih zginili po neki stranski poti v gozd. d Dva milijona brezposelnih v, Angliji., V. preteklem mescu Je dobivalo v Angliji 2,200.009 brezposelnih o_ seb podporo* .V tem mescu je začelo padati število brezposelnih in se je znižalo za 102.000 oseb. d Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 159—162% naših K, Za 10 : nemških mark je plačati 206—208, za 100 laških lir 727—730 jugoslovanskih kron. Avstrijska krona pa sploh ni notirala. Iz Prekmurja. p Prekmurske slavnosti. Iz Maribora gre zadnji vlak za slavnosti v soboto ob 9. uri zjutraj čez Pragersko— Čakovec v Dolnjo Lendavo, kjer ob 13. uri sprejem gostov. Zvečer je tam koncert »Ljubljane« in vojaške godbe z govori. V nedeljo, dne 14. t. m., je glavna slavnost v Murski Soboti, služba božja, žalna manifestacija na grobu jugoslovanskih vojakov, popoldne koncert, govork nastop prekmurskih dijakov itd. Dne 15, t. m. je velika ljudska slavnost v Turnišču. p Prekmurje. Torej so .vendar izvršili nesramnost! -Zupana Severa je dr. Baltič odstavil. Liberalci so denun-eirali g. Severa, da bi ga spravili z županskega siolca, Nič ni pomagalo . Vlada ni našla povoda. Zdaj so pa za-' htevali njegovo odstranitev, češ, da de la-za „klerikalno“ stranko, Baltič vendar sili, da se vsi volilci izjavijo, pri kaferi stranki so. To torej ni greh. A liberalci ne gledajo na to. Zahtevali so brez pravne podlage glavo g. Sev* ra. In njih „sluga pokor an“ je ustrg* gel. Zdaj pa so imeli smolo, da se no-» ben sloboden liberalec ni hotel umazati s prevzetjem gerentsiva, Zato ga je dr; Baltič službeno nastavil svojega političnega uradnika, dr* Tina Ca-t ša, za gerenfa v Dolnji Lendavi. Cuš seveda mora ubogati, dasi je bil svö| čas že tako sit Prekmurja, da je mm-ral oditi iz Murske Sobote. Za geren-ta tudi ni sposoben. Ljudstvo je bilo zadovoljno z g. Sevrom, z dr. Cušoni ne bo, Cuš tudi ne zna madžarski, m to bo moral imeti tolmača. Lendava ш malo mesto, g. Sever je opravljal ge-rentstvo skoro zastonj. Zdaj pa bodo davkoplačevalci plačevali dr* Čuša h| njegovega tolmača. Tako skrbijo liberalci, da se ljudstvu izpraznijo žepiTi Dr. Čuš bo napravil ljudstvo nezado-* voljno z državo, njegovo delovanje bo imelo protidržaven sad. Pa kaj liberalcu mar, če gre Prekmurje v proti-državni tabor, če se tudi izgubi, Če le sami nasitijo svojo liberalno trmo. G> namestnik Hribar pa pravi, da hoče delati za pravo in pravico* Tukaj naj začne! Naj pošlje dr.- Čuša, kamor, spada, g. Sevru pa naj da zadoščenje, drugače so njegove besede fraze. Iz Maribora. d Slavnost 700ietnice III. reda sv. Frančiška v Mariboru obeta, biti zelo slovesna. Te dni se bo zbralo v baziliki Matere Milosti in krog nje na tisoče vernih Slovencev in 'Slovenk* V nedeljo dospe v Maribor že oče» Salvator Zobec, sloviti slovenski pridigar, V četrtek je dospel provinci-jal o. Avguštin Čampa, Oelo iz Prekmurja, so naznanjene procesije. Iz Murskega polja, posebno iz Ljutomera bo udeležba zelo velika, Celjanov pride okoli 600. Vspored cele slavnosti je sledeči: ,V soboto, dne 13, avgusta a Ob a. uri zjutraj: Pridiga, potem sv? maša. Ob 3, uri popoldne: Pridiga? Ob 7* uri zvečer: Pridiga, potem sva blagoslov. V. nedeljo, dne 14. avgu-» sta: Ob 6. uri zjutraj: Pridiga, Ob pol 10* uri zjutraj: Pridiga in potem sv, maša. Ob 3, uri popoldne: Pridiga in potem večernice;'Ob 7. uri zvečer: Romarska pridiga, nato slovesne litanije in rimska procesija* V pondel-jek na praznik Marijinega Vnebovzetja, dne 15, avgusta: Öd 4. ure na- prej tihe sv, maše. Ob pol 7. uri zju* träj: Pridiga. Ob У&. uri: Slovesen sprejem knezoškofa, Ob 8. uri zjutraj:; Pontifikalna sv, maša. Po sv. maši pridiga knezoškofa. Ob 3. uri popoldne: Zadnja pridiga, Obenem mesečni shod, potem slovesne večernice in zahvalna pesem „Te Deum“ ter papežev blagoslov. V pondeljek, dne 15# avgusta, ob' 11. uri dopoldne: .Velika manifestačno zborovanje častilcev, sv? Frančiška v Gotzevi dvorani* Spored:; 1. Deklamacija, 2. Tretji red in soei-jalno vprašanje (g. Franjo Zebot). 3. Tretji red in žensko vprašanje (g*fAV St up ca}, 4, Sv. Frančišek, prenovitelj človeške družbe (g. prof* Ivan Bogovič). Na slavnost so povabljeni vsi krščansko misleči Slovenci in Sloven- Gladiatorji. Er.va knjiga. — Eros? (5. nadaljevanj«.), samomorilcem Otonom se je Videli j odel s škrlatom, toda stopiti na nrestol cezarjev je tistikrat že skoraj pomenilo, stopiti na morišče in Damoklejev moč je grozeče in na zelo tenki »iti visel nad cesarskim diademom., Kadar stresajo usodni politični u-darci državo, nasičeno in prežeto s pokvarjenostjo in pregrehami, splavajo po zakonu človeške narave izvržki človeške družbe neizogibno na površje, breznačelni neznacajnoži, sužnj; na gonov in sebičnosti, brezvestneži do -sežejo dvomljive in trenutne uspehe t umazano slavo. —> Pod Neronom je peljala le ena pot k’ dvorni priljubljenosti : tekmovati s Cezarjem v poživinjenosti in pregrehah, Cezarjeva pala-\ša je bila tistikrat v resnici gnilo močvirje Hudobij in skrajne pokvarjenosti. Kdor se je znal hliniti in se ponižati v robab pohotnosti do živali, 'fcdoi je znai Hvaiisaü rafinirano krvoleč» nost kronanega demona in bolno pokvarjenost njegovega srca, ta je pes- »т.,адммшввагж*^м|»^мд|^ст^1р»;"‘мгш1|1111шмишвгш1длши1111шидии»днимшшш tal prvi ljubljenec svojega cesarskega gospoda. Debel, len, slaboten, požrešen, pomehkužen, čelo ovenčano s — cvetlicami in možgani prepojeni z v: -> nom in roke oskrunjene s krvjo — tak ,e bil pravi prijatelj in sveto» Tee Cerarjev. Značajni možje pa so čakah in gledali v nemem strahu, če so videli kronano pošast se opotekati od pijanih' pojedin k svežim grozotam, k novim predstavam duhovito izmišljenih muk in trpinčenj — čakali so in se zavzeti spraševali, kje neki so bogovi in ka -ko more božje maščevanje biti slepo v pričo' takega izzivanja. Toda maščevanje je doseglo tudi Nerona. Sroe, ki.se ni stre^lo'pri pogledu na lastno umorjeno mater, ki ni imelo usmiljenja z lastno nosečo soprogo, to srce je vztrepetalo pred peščico obupnih vojščakov, in tiran, 'ki se je tolikokrat smejal, ko je videl v amfiteatru teči potoke krvi, je poguhl od lastne roke, poginil kakor je živel, kot morilec in strahopetnež do zadnje' ga trenutka. In od tistihdob je bil cesarski dvor pozorišče, ki je na njem vsak količkaj drzen in brezvesten človek mog.4 doseči gotove vspehe. Za časa naše do- godile je vladal .Vi teli j, dobrovuijen po i žeruh, ki v. svoji mladosti n; bij brez 'možnosti, ki mu jih je pa nezmerno uživanje zamorilo, človek zabuhlega lica, napihnjenega telesa, zadimljenih oči, puhlih mišic, brez moči, brc/, poguma- Duhoviti [državnik, gibčni d vor-Janik, podjetni vojskovodja ic smel pod njegovo vlado imeti le eno strast, le eden cilj za udejstvovanje ivjjih zmož nosti — jesti je moral do požrešnosti, piti Ho pijanosti, razmišljati o umoino-sti, kako bi se dal do grla polnemu že lodeu zopet vzbuditi nov glad — in — nato iznova jesti in piti —- Pod takim vladarjem je dosegel ve lik vpliv, kdor je znal z veseljem do uživanja združevati bistrega duha — vedro glavo in [delavnost? Cesar je visoko cenil tistega, ki mu je znal odvzeti vladarsko skrb, pa ga o be a o m z besedo in zgledom podpiral v njegovih' živalskffi Hotenjffi? In tak človek je bil Julij Placid? Ni Se bil mesec dni na dvoru, pa je že stal visoko v milosti pri svojem vladarju. Izredno zgodovino je imel za seboj. Rojen je bil iz plemenite rodbine rimških' patricijev in si je izb tal vo- jaški poklic. .Vpliv njegovih sorodni* kov ga je kmalu’dvignil na visoko stopinjo in še v cvetu mladosti je postal tribun v armadi .Vespazianovi, ki se je takrat borila v Judeji. Julij Placid je imel mnogo vrlin, ki so bistveno potrebne vojaku. Osebni pogum, ali bolje rečeno, brezčutna hladnokrvnost s nevarnosti je bila njegova poglavitna lastnost. Zanjo ga je 'morebiti najbolj usposobljala njegova zdrava narava . polna življenjskih moči, njegovi,, rekel jji neobčutljivi, železni živci« ki jili j« imel brezpogojno v oblasti. Nikoli se ni pokazal v ugodnejši luči, kot ka -dar je bilo vse krog njega zmedeno fn razburjeno. Pri obleganju Jofapato , kjer so se Judje branili z vsi (bopno vztrajnostjo svojega plemena, mu je visoko spoštovanje Vespazianovo priborila ravno njegova hladnoVi vna odločnost, ki je z njo pred samimi očmi generalovimi rešil gotove smrti celo stotnijo vojakov s centurionom vred? (Dalje prihodnjič.! ......-■■■■■ —-—■— -----------r------- Širite katoliške liste! d Mariborski grad je vendar-Ie kupil trgovec gospod Berdajs* Kupčija pa se ne more izvesti, ker je nad Jbaronom Tvikelnom Še sekvestura. d Zivinjski sejm v Mariboru dno 2. avgusta je bil najboljše obiskan v tem letu, tako glede števila kakor tulit glede kvalitete prignane živine. Od zadnjega sejma do danes je v sled trajajoče suše cena živini brezprimerno jgadla. Krme ni in zato vsak gleda, da odproda odvišno žival, ker, se je bafi, da bo cena še bolj padla. Italijanski konzorcij je nakupil za Trst, Milano, in Benetke 112 najlepše cejenih volov in klavnih" krav.. Pitani voli so se-prodajali Italijanom po 17 do 18 K za 1 ikg žive teže. Najstrožje je obsojati postopanje nekaterih mesar je v-iz voz ni -farjev, kateri vedno kriče in stokajo, da ni lepe klavne živine in da je predraga, Opazilo se je in čulo od strani kmetovalcev bridke pritožbe, da je mnogo teh mesarskih magnatov, katerim je bilo znano, da pridejo italijanski kupci, po svojih mešetarjih nekaj ■dni pred sejmom^ ali pa neposredno na sejmski dan izven sejmišča pokupilo najlepšo pitano žival, dalo prignati to živino na sejmišče, kjer so živino Italijanom prodali. Kupovali so na dom * in izven sejmišča težke vole po 13 K, Ji magnati so pa od Italijana dobili po Orel, telovadec sJof.: pisje išče službe kot praktikant pji kakem podjetju. Naslov vj upravi. . 46! j 17 do 18 K plačano, ,Tako je marsikateri par juncev čez 1000 kg in več ocl-išel, dobiček 3000 K in še več je .pa spravil mesarski magnat, kateri S3 ni nič trudil in kateremu mešetarenje več nese, kot redno in pravično izvrševanje svoje izučene obrti. Poživljamo o-brtne in davčne oblasti, da v -prihodnje tako zlorabo in brezvestno izkoiv ščenje kmetskega prebivalstva z vse -mi razpoložljivjimi sredstvi zabnanijo, ker ti ljudje so prave pijavke naroda, četudi se vedno sklicujejo na visoke davke, katere morajo plačevati, k.itS' rih pa pristojna oblast nikdar zanes -Ijivo določiti ne more. Odsek za določevanje cen je imel še isti večer зејо in določil nove mesne cene. Pričaka- ; vati je, da bodo v prihodnjih dnevih i skušali mesarji na kmetovalca pritisk izvajati v tem pogledu, da bodo živo ■ težo kar najnižje plačevali, Ker je M a- i ribor nekako središče živinskega b go- j vanja, naj bodo kmetovalci pri prodaji [ svoje živine oprezni in naj se pred e- -I ventuelno odprodajo z zaupanjem obv-: nejo za svet na Tajništvo Km. zveza i v Mariboru, katero jim bo natančno pojasnilo, kakšne cene žive teže se zahtevajo. ,d Matere se ponovno opozarjalo na predavanja in na posvetovalno uro g. dr,’ M. Ambrožiča v, petek in soboto , kjer bo razpravljal o zaščiti in oskrbi dojenčkov in dajal matecam na njihova vprašanja in želje primerne nasvete, .V petek ob 9. uri zvečer predava v mestnem kinu g, mestni lizik dr. Švab' iz Celja o muhi kot prenašalki kužnih bolezni,: d Iz gledališke pisarne, Gledališka pisarna v Mariboru je strankam na razpolago vsak dan od 1(Ж— ier od 15—17, Uprava slovenskega na rodnega gledališča vabi vsa kulturna društva In sploh vsaeega, ki se zanima za gledališče, da izrazi pismeno ali ustmeno Svoje želje glede bodoče sezone. d Elektrotehnično pisarno je otv rila firma Sprager in drug v Kopitarjevi ulici 12. Interesente opozarjamo na današnji inserat! Orlovski vestnik. o Tabor v Slov. Bistrici. Na tabor pride štrasburška vrsta in bo telovadila na krogih, Stcasburška vrsta si je na mednarodni tekmi v, Stras l urgu priborila prvo mesto. Prvikrat l.omo imeli med seboj brate, ki so zanesli ugled Orla v svet. Zato vsi v bi. Bistrico! o Vzpored tabora y nedeljo, dne 21. avg* sta v bhv, Bistrici: Öd 7, do 9 ure dohod telovadcev Џ ШвшШЦ, ter gostov v Bistrico. ,Ob pol .10, mi sprejem štrasburške vrste is Or-tovske Zveze na kolodvoru. Ob 10 mi tfop * sv, maša na trgu pri kapelica. Ob U< ari obhod po mestu. Ob 3. uri pepoi -> dne javna telovadba' na vojaškem vel-bališču. Potem veselica v prostorih g. Avguštin, — .Več bo v okrožnic s —< — .Tajnik. o Sevnica ob Savn. Dne 28, avga-sla se vrši tukaj veliki, orlovski tabor za celo Posavje. Bratje Hrvati se ga udeleže v največjem številu. Opozarja mo že sedal sosedna okrožja, da začnejo s pripravami, o Vsem odsekom mariborskega Om lovskega okrožja! Okrožnice^ ki so se Vam doposlale, preberite vsem bratom in sestram in pošljite takoj prijave u deležencev in za obede, Izkaznice za polovično vožnjo naročite naravnost v, Ljubljani pri OZ, Ljudski dom II, o Telovadni krožek Orlic Studem ei pri Mariboru priredi v pondeljek< dne 15. avgusta ob 548, uri zvečer; v, Splavarski ulici 4 igrokaz s peljem „Fabiola in Neža1-, Vse prijatelje mladine in orlovske misli vabimo, da se udeleže te zanimive predstave. Vstop |e prost, Prostovoljne darove hvaležn« sprejemamo za orliški sklad. 'J«»,«..:»», enonadstropno; &8Ш£ШјЗ№ hišo z gosp. 5 poslopji, vrtom in kletjo v Radgoni (Avstrija) proti enaki hiši v Jugoslaviji, Ponudbe poo »??« na upravništvo »Straže«. 456 fISistl/ ^et star stan0‘ USjCtlK vanje in hrano pri dobri rodbini. Ponudbe na uprav-ništvu, 462 Malo posestvo sodono- snem kraju zraven cerkve in šole z lepim sadonosnim vrtom in z dobrimi polskimi pridelki ter neprimičninami odpotovanja zelo po ceni proda. — Vpraša se pri: Juriju Fürpass v Žetalah pri Rogatcu, pošta Žetale 454 s 4 sobami, kletmi, hlevi, kozolcem, sušilnico za hmelj in 4 orali zemlje, vse ob železnici in državni cesti blizu kolodvora je na predaj v Št. Petru v Sav. dolini. Oglasiti se je pri Mariji Čremožnik, Spod. Grušovlje v Št. Petru v Sav. dol. 2—2 451 Nova hiša Posestvo 2Ä*0* pozidana, 27 let gostilna, tik'velike tovarne, s konji in govedo ter z celim inventarjem se proda. Naslov Franc Bauman, Ceršak pošta Št. Ilj v Slov. goricah. Vprašanju se naj priloži znamka sa odgovor. 2—2 450 Prvovrstni trapistovski S I R se dobiva pri \ Mija lahu,Marifeor, I3-5 Glavni trg. 373 Poior! Edina tovarniška zalćga; Plahte impregnirane, za vozove 2 m široke, 3 m dolge K 888-— 3 » 4 » s 1880'— 3 » 5 » » 2250 — 4 » 4 » » 240O'— 4 » 6 > » 35O0-— druge velikosti poljubno v par dneh. Konjske dežne plahte s kumet-špico, v treh velikostih na razpolago po tovarniških cenah. Pošiljatev po pošti na vse kraje. Edinole pri Alojz1'] Gniušsk. Maribor, 8 Glavni trg št. 6. 4I7 lnserirajte v Straži! i Zapustila nas je po dolgi, mučni bolezni naša ljubljena, nepozabna žena, oziroma mati, babica in teta, gospa; Rozalija Maher, posestnica in gostilničarka v 61. letu svojega v bridkih težavah prebitega življenja, po večkratnem sprejemu sv. zakramentov. K večnemu počitku jo sprememo v petek ob 8. uri zjutraj na pokopališče k Mariji v Brezju od hiše žalosti. Dolgcše pri Brodu, dne 10. avg. 1921. 455 Žalujoča rodbina Maher. Izšel je koledar bazilike feiere Milosti v Mariboru s službo boljo žn pobožnostmi ¥ tej cerkvi. Pridana mig je tudi kratka zgodovina Matere Milosti. (Stane 2 — K). 457 ** t MALINOVEC sladek, dobite po pošti od 3 do 40 kg, po železnici od 20 kg naprej. Izdeluje se trojna kakovost: B po 34 K, G I po 48 K, Gs po 52 K za 1 kg. Zadnji malinovec (Gs) je najbolj gost. Ljubijo ga kavarne in gostilne. Za pristnost in izborno blago jamči zdravim in bolnim odjemalcem Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. 315 Prodajalni [oddelek: Mariborska električna in- Prodaja vseh inštalacijskih pred-štalacijska in strojniška metov kakor svetiljk, dinamo-družba z. o. z. strojev, električnih, bencinovih in diselovih motorjev. Inštalacijski oddelek: Izvršitev notranjih inštalacij, visokih in nizkih električnih napeljav, transformafornih postaj, električnih central za mesta, vasi. posestva in tovarne v vsakem načinu električnega toka. Električna delavnica: Novo ovijenje električnih strojev, popravila in izdelava novih kurilnih predmetov za likalnike, priprave za kuhanje in špeci-jalne aparate. Izdelovanje proračunov in izvršitev inžinirskih del za stroj-4—iof ne stavbe ter elektrotehniko. 400 Tozadevna pojasnila radevolje vsikdar na razpolago. „Melistroia“ Maribor. Trg. odd.: Gosp. ulica 8, telefon 267. Brzoj.: Melistroja Maribor Tehn. odd,: Aškerčeva ulica 22, telefon 94. Kdor ne verjame, $ £ Hlobnfe*,- olbieSco, pezpilo, čevlje, <5.cfe©Xeaa.ice, poto-v. Jrošase, tozloice za tsgr in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. LIVARNA ZA ZVONOVE IN KOVINE POPREJ DEHZELfi SINOVI MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9 je zopet v obratu! CERKVENE ZVONOVE izdeluje surove iitve v vseh kovinah in ziit-vinah (bron, medenina, aluminij itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarna, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lasi-nep izdelka. Popravljalnica za brizgalne itd, soj Inž. 1. S H. Bühl. 156 SPRAGER A. IN DRUG, MARIBOR* Kopitarjeva ulica 12. Elektrotehnična pisarna za izpeljavo električnih naprav n razsvetljave in moč za industrijska, gospodarska In obrtna podjetja. Sradba električnih central, krajevnih žičnih mrež, Inštalacij za razsvetljave v zasebnih poslopjih h», stanovanjih, kakor tudi vsa teza-:: devna popravila. D.bro d*i*i 2meraece№! Strokovni nasvet, na željo načrte m proračune. Otvoritev. Uljudno naznanjam slav. občinstvu, kakor prečastiti duhovščini, da sem «tvoril krojaške ©S»?t V Mariboru, Koroška cesta štev. 1 (poleg cerkve sv. Alojzija, vhod trgovina R. Niefergal). Potrudil se bodem kar najbolje mogoče, ustreči vsakemu cenj. naročniku. Za obilen obisk se najtopleje priporočam ter bilježim z odličnim spoštovanjem Ivan Safran 45g 1—2 kroj, mojšter. Rudolf Niefergal, Maribor, Maribor, Koroška cesta 1. •. Manufaktura, sukno za obleke, cefirje. sifone, platno za rjuhe (prte), odeje za postelje, namizni prti, narejene hlače i. dr., nogavice domačega izdelka za ženske, moške in otroke, vsakovrstno perilo, povrhne oblek® in srajce za železničarje in ključavničarje, ženske predpasnike, rute, robce itd. 1—2 Cene zmerne! 459 Fostreža točna! Sprejemajo se tudi naročila za iadela-vanje oblek in perila vse vrste po, meri. ajatoli in založniEj] Konz, „Straže.* [Odgovorni urednika Klado Pušenjak, Tisk Cirilove tiskarne v Maribora«.