GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" m novoles v N LETO XVII Številka 3 novoles ^ 21. februarja 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA GOSPODARJENJE V LETU 1978 PRED NAMI JE IZREDNA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA. NAMENJENA JE INFORMIRANJU DELAVCEV O ZAKLJUČNEM RAČUNU TOZD IN DO' z ATO NAJ BI SE Z NJO SEZNANI L VSAK DELAVEC. LE DOBRO SEZNANJENI SE BOMO DELAVCI LAHKO VKLJUČEVALI V RAZPRAVO O GOSPODARJENJU IN POTRJUJE' PREDVSEM KAR ZADEVA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA, PRAVILNO i LE-TEH. GOSPODARJENJE JE POSTALO Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU NEODTUJLJIVA RA VICA IN DOLŽNOST VSAKEGA DELAVCA TO PA LAHKO RESNIČNO POSTANE SAMO, ČE JE DELAVEC DOBRO INFORMIRAN IN SE ZNA PRAVILNO ODLOČATI. Kt . JE GOSPODARJENJE ZELO KOMPLEKSNO IN PREPLETENO JE PRAV DA IZLUŠČIMO V NJEGOVEM OBRAVNAVANJU TISTE PODATKE. KI OMOGOČAJO RAZUMEVANJE IN OCENO VSEH DRUGIH SESTAVIN GOSPODARJENJA NAMEN TEGA POROČILA JE PRAV TA' DA IZLUŠČI MO TISTE KAZALCE, KI OMOGOČIJO KOMPLEKSNO OCENO ^INFORMACIJA KAKRŠNA JE PRED VAMI, JE OBLIKOVNO IN VSEBINSKO NOVA IN PRVA TE VRSTE PREDSTAVLJALA NAJ BI TRAJNO OBLIKO OBVEŠČANJA DELAVCEV O GOSPODARJENJEI IN POSLOVANJU NE SAMO OB KONCU LETA, TEMVEČ TUDI MED LETOM. UPAMO, DA JE DOVOLJ POENOSTA VLJENA, NARA VNA IN RAZUMLJIVA. 1. Kako smo uresničevali plan v letu 1978? Za leto 1978 smo si zastavili dva pomembnejša cilja: 1.1. obratovati v treh izmenah v žagalnici, 1.2. preselitev decimirnice v nove prostore V letu 1978 smo si postayili cilj vpeljati proizvodnjo v Žagalnici v treh izmenah. S tem smo želeli: — zagotoviti socialno varnost delavcem iz TOZD TPI; — predelati pravočasno vso surovino, ki jo novolesova na-daljna predelava potrebuje, in s tem omogočiti z nezmanjšanim obsegom predelavo hlovodine. Da bi to nalogo izpeljali, smo delno povečali število zaposlenih, med letom smo rekonstruirali del strojne opreme in. primerno organizirali proizvodnjo. To je terjalo veliko napora od delavcev TOZD, posebno še od delavcev v Žagalnici. Zadano nalogo smo v celoti uresničili in s tem povečali proizvodnjo za okoli 26 %. Kljub velikemu angažiranju pa ekonomski efekti niso tako veliki, kot smo jih pričakovali. Predvsem zaradi slabega plasmaja gotovih izdelkov iz bukovine, ki se predeluje v gugalnike. Ameriški trg namreč ne omogoča bistvenega povečanja cen pohištvenih artiklov, cene surovin pa naraščajo povprečno za 20% letno, zato nismo mogli dvigniti cen decimiranega lesa, kar bi omogočilo večje ekonomske efekte. Tak način poslovanja je skrajno nerentabilen in zahteva ukrepe v prihodnjem letu. Preselitev decimirnice v nove prostore je omogočilo dokončanje investicije, in sicer, nabavo transportnega sistema za odpadke. Tega pa zaradi omejitve uvoza iz konvertibilnega področja nismo uspeli pravočasno nabaviti. Zato zastavljenega cilja nismo uresničili. Zaradi tega je v decimimici še vedno prisotna prostorska stiska, kar onemogoča povečanje proizvodnje decimirnega lesa. To nalogo bomo uresničili v letu 1979. 2. Kako smo gospodarili v letu 1978 . V letu 1978 proizvodnja količinsko v celoti ni porasla. Porast beležimo le pri žaganem lesu iglavcev in žaganega lesa bukovine, pri ostalih proizvodih (decimiran les in žagan les eksot), pa je padla. S tem se zaradi že opisane problematike ni povečala niti vrednost proizvodnje, le-ta je za 9,4 % pod planom, in v primerjavi z letom 1977 za 11 % nižja. Zato je prišlo tudi do prekoračitve v izplačilu osebnih dohodkov za leto 1978, in moramo ta problem reševati sistemsko v okviru DO Novoles. Poleg tega je zmanjšal uspešnost naše TOZD tudi velik porast boleznin in neupravičenih izostankov z dela (za 25,9 % več kot v letu 1977), zmanjšala se je tudi produktivnost dela, čeprav je vplivala na to tudi struktura proizvodnje. Z materialom smo ravnali gospodarno, tako, da je v celoti prihranek na materialu, prekoračitve so prihajale le pri materialnem delu FISa in sicer, zaradi predvsem objektivnih razlogov. Doseženi rezultati gospodarjenja v naši TOZD torej niso v skladu naših pričakovanj, na eni strani jih zmanjšuje neustrezna struktura proizvodnje, ki je vplivala na finančne rezultate, na drugi strani pa predvsem bolezenski in neupravičeni izostanki z dela, s čimer se je zmanjšal izkoristek delovnega časa. 3. S samoupravnimi akti, ki urejajo dohodkovne in druge samoupravne odnose ter delitev sredstev za osebne dohodke, smo želeli postaviti čistejše temelje gospodarjenju, produktivnosti dela, čistejše odnose med temeljnimi organizacijami, ki sodelujejo pri izdelavi skupnega proizvoda neposredno ali preko svobodne menjave dela in prav tako nove razsežnosti odločanja delavcev o delu in rezultatih dela. Koliko smo v tej želji resnično uspeli? V letu 1978 smo intenzivno pristopili k uresničevanju zakona o združenem delu. Na referendumih in zborih delavcev smo sprejeli vrsto samoupravnih aktov, s katerimi smo si začrtali temelje dohodkovnih odnosov znotraj TOZD, med TOZD v okviru DO Novoles, in druge samoupravne akte, ki urejajo življenje v TOZD in DO Novoles. Mislimo, da tako dohodkovni odnosi kot tudi svobodna menjava dela niso zadovoljivo rešili problematike dohodkovnega povezovanja med TOZD. Zaradi tega naša TOZD ni v enakovrednem položaju z drugimi TOZD, kar zmanjšuje njene poslovne uspehe. Posledica tega je že opisana problematika tako v proizvodnji, kot tudi v finančnih rezultatih. Poleg tega nimamo nobenih dohodkovnih povezav z dobavitelji surovin, kar povz'j-ča stihijsko rast cen surovin. Omeniti moramo še, da smo v letu 1978 uvedli nov sistem nagrajevanja, ki upošteva načela delitve po delu. Ze prvi rezultati kažejo ugoden napredek, vendar bomo morali sistem nagrajevanja še izpopolnjevati. Želja po čim boljšem uresničevanju smernic samoupravnih aktov, se nam torej ni v celoti izpolnila. To velja predvsem za dohodkovne odnose. NEKATERI KAZALCI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA 1. PROIZVODNJA Finančni plan žagalnice za v letu 1977. Na slabo doseganje leto 1978 je bil postavljen na pa so vplivali sledeči negativni višino dejansko dosežene proiz- faktorji: padec povprečne debe-vodnje v letu 1977. Dosežen je line decimiranih elementov za bil z 111 %, zaradi podaljšenega 14 %; sprememba strukture obratovanja s tretjo izmeno za decimiranega lesa (več bukov- DEJANSKA PROIZV. 1978 PLANIRANA PROIZV. 1978 DEJANSKA PROIZV. 1977 30 60 90 100 7. VREDNOST PROIZVODNJE PO CENAH ZA LETO 1978 OBSEG IN VREDNOST PROIZVODNJE 1 2 3 4 5 6 7 NAZIV ENOTA PROIZVODA mere DEJAN. PROIZV. 1977 PLAN. PROIZV 1978 INDEKS U- 3 DEJAN. PROIZV. 1978 INDEKS 6:4 BUKOV ŽAG. LES m3 19.267 18.980 98.5 8.802 ~ 46,4 ŽAG. LES IGLAV. m3 7.470 10.050 134.5 12.120 120.6 Žag les egzote m3 6.900 4.780 69.3 4 022 84,1 DECIMERAN LES 10 500 10.350 98,6 9 015 87,1 VREDNOST PROIZVOD. DIN * 123.904 122.280 98,6 110.818 90,6 * po cenah v letu 1978 3. PRODUKTIVNOST VREDNOST PROIZVODNJE NA ZAPOSLENEGA 7 OOO D dva meseca. V tabeli ni realno prikazan doseženi obseg proizvodnje, ker je bilo s 1. 4. 78 ukinjeno prikazovanje interne proizvodnje. Tudi plan decimirnice je bil postavljen na osnovi doseganja Kljub veliki fluktuaciji delavcev nam je uspelo zaposliti za proizvodnjo potrebno število delavcev. Porast v primerjavi z letom 1977, je predvsem zaradi povečane bolniške in neupravičenih izostankov (letno povprečje 10,2 % ali 18 delavcev vsak delovni dan). Število zaposlenih se je povečalo za 4,6 %. Skupno število porabljenih ur pa je narastlo za 6 %, kar kaže na povečanje števila nadur, zaradi obratovanja žagalnice v tretji izmeni. Udeležba efektivnega delovnega časa je padla za 1,7 % v primerjavi s preteklim letom, to pa predvsem zaradi povečanih bolniških in neupravičenih izostankov. Indeks povečanja s preteklim letom je 26 %. Ti podatki nam pričajo, da bi z večjo delovno disciplino lahko dosegli veliko boljše proizvodne uspehe. Ostaja nam obveza, da to uresničimo skupaj z zdravstveno službo v naslednjem letu. Vzroki za slabo izkoriščanje delovnega časa so: a) velika fluktuacija b) povečani izostanki zaradi bolniške c) slaba delovna disciplina nega decimiranega lesa in le 50 % smreka, jelka); utesnjenost prostorov in iztrošenost opreme v starih prostorih; velika fluktuacija (20 %); nadpovprečni bolniški stalež 10 % ali 18 delavcev vsak dan v letu. d) velik % zastojev (do 14 %) zaradi iztrošenosti opreme in slabega vzdrževanja Poraba surovin za proizvodnjo je bila za 2,8% nižja od planirane pri enakem obsegu proizvodnje, in različna po drevesnih vrstah. Boljše izkoriščanje, kot je bilo planirano, smo dosegli pri predelavi afriškega lesa in pri predelavi smreke, slabše od planiranega pa pri predelavi bukve. Šlabše izkoriščanje bukove surovine je bilo iz sledečih vzrokov: zaradi manjšega povprečnega premaza hlodovine in nižjega kvalitetnega razreda, prevelike nadmere pri žaganem lesu, negospodarnega iz- Tabela, ki prikazuje produktivnost, kaže na padec produktivnosti v letu 1978, vendar podatki za leto 1978 niso poenoteni s podatki za leto 1977. V letu 1977 je všteta interno interna proizvodnja za 12 mesecev, medtem ko zajema podatek za leto 1978 interno interno proizvodnjo samo za 3 mesece. Kljub nesporazumu, ki je nastal zaradi prehoda TOZD na svoj žiro račun, produktivnost na zaposlenega delavca ni na zavidljivi višini, zaradi odmika v strukturi proizvodnje od planskih ciljev. S padcem debeline in kuba-ture decimiranega lesa nam raste vloženo delo po enoti proizvoda in pada vrednost, oziroma cena decimirnega lesa za m3. Primer: za 1 m3 decimiranih elementov dimenzije 60 x 890 x 60 je vloženih, 1,14 ure delovnega časa in koriščanja krajnikov, nižje povprečne debeline žaganega lesa, nižje strukture decimirnih elementov in slabših delovnih pogojev. Iz različnih vzrokov je bila proizvodnja v decimirnici vedno pod pritiskom finančnega obsega, predvsem za potrebe TDP. Ker pa je kapaciteta dejansko izkoriščena, smo se vsi delavci v TOZD-u maksimalno angažirali pri doseganju planskih količin v danih pogojih, in smo se premalo posvetili integralnemu izkoriščanju surovin v decimirnici in žagalnici. Če RAZLIKA 1978 - 1977 - 104.7 INDEKS 1978-1977 85,4 • po cenah leta 1978 predstavljajo tržno vrednost 5754 din/m3. Za 1 m3 decimiranih elementov 38 x 440 x 38 pa je vloženih 1,84 ure delovnega časa in predstavljajo tržno vrednost 4028 din/m3. Razkorak je negativen v treh smereh in sicer: — več vloženega dela v m3 decimiranega lesa — za 61 % — nižja tržna vrednost gotovega izdelka — za 30 % — slabše izkoriščanje surovine Iz primera vidimo negativne vplive strukture proizvodnje na produktivnost in ekonomičnost proizvodnje. primerjamo prednost porabljenih surovin in bruto proizvodnjo v letu 1978 vidimo, da nam predstavljajo porabljene surovine 70 % vrednosti, celotne bruto proizvodnje na TOZD v letu 1978. Procent prihranka pri izkoriščanju surovin predstavlja 77 starih milijonov din čistega dohodka. Zgovorna številka zasluži večjo pozornost in resnejši študij izkoriščanja surovin. Materialni del fiksnih stroškov je prekoračen za 10,5% in ga lahko delimo v dva dela. Stroški za vzdrževanje so prekoračeni za 5 %, zaradi večjih nujnih vzdrževalnih del kot so bila planirana. Stroški energije so bili prekoračeni za 5,5 %, zaradi večje porabe energetskih medijev, kot je predvideval letni plan. Prekoračitve na porabljeni energiji so nastale predvsem zaradi nedefiniranih režimov obratovanja pri načrtovanju letnega plana. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM VRSTA STROŠKA PLAN 1978 DEJANSKO 1978 ODSTOP. v 000 DIN INDEKS -SUROVINE 79.174 76.930 + 2244 97.2 -MATERIAL — — - — -MATERIALNI DEL FIKSNIH STROŠKOV 9.364 10.348 - 984 110.5 SKUPAJ 88.538 87.278 + 1260 98.6 Z ZAPOSLENI IN IZKORIŠČANJE ČASA ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA LETO Število (ure) 1977 t LETO Število (ure) 1978 Tl DELO 310.115 80,6 321781 78,9 DOPUSTI IN DRŽAVNI PRAZNIKI 4-3.252 11,2 44,236 10,8 BOLEZNINE IN NEPLAČANI IZOSTANKI 31.34-0 8,1 41. 970 10,2 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 172 180 4. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM USTVARJENI PRIHODEK IN RAZPOREJANJE DOHODKA prihodek materialni stroški, amortizacija dohodek svobodna menjava — SIS, — DSSS z akonske obveznosti pogodbene obveznosti čisti dohodek osnove za razporejanje ČD sredstva rezerv načela razporejanja ČD koeficient povečanja h 153 Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja in upravljanja z materialnimi sredstvi za delo. Je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacijski stroški, dohodek in čisti dohodek. Od prihodka odštejemo najprej stroške za porabljeni material in amortizacijska sredstva. Razliko predstavlja dohodek temeljne organizacije. Obseg ustvarjenega dohodka in primerjavo z dohodkom leta 1977 prikazuje tabela A. Dohodek razporejamo za skupne in splošne družbene potrebe, določene z zakonom, sprejete s samoupravnimi sporazumi in dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Iz dohodka poravnamo najprej obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti (davek na dohodek in druge) ter pogodbene in druge obveznosti (članarine in prispevke združenjem, premije za zavarovanje družbenih sredstev itd.). V tabeli B so prikazane nekatere pomembnejše obveznosti TOZD, ki smo jih poravnali iz dohodka. Ko odštejemo od dohodka vse zgoraj naštete obveznosti, ostane čisti dohodek (ČD). Čisti dohodek je osnova za ustvarjanje rezerv, sredstev za razširitev materialne osnove dela (akumulacije), razporejanje sredstev za osebne dohodke (iz živega in minulega dela) in sredstev za skupno porabo. Pri razporejanju čistega dohodka upoštevamo naslednje osnove: — opravljeno živo delo — uporabljena sredstva za proizvodnjo (minulo delo) Osnove za razporejanje čistega dohodka so prikazane v tabeli C. Najprej razporedimo iz ČD sredstva rezerv, kot to določa zakon. Tako zmanjšani ČD razporejamo po načelih iz našega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in ČD: a) izhodišče za razporejanje in razmerje med minimalnim osebnim dohodkom (min. OD) in minimalno akumulacijo (min. AK). ČD, ki zagotavlja le min. OD in min. AK je minimalni ČD (min. ČD). b) v kolikor je ustvarjeni ČD večji od min. ČD, razporejamo relativno več za akumulacijo kot za osebne dohodke (OD). c) kolikor večji je ČD v primerjavi z min. ČD, toliko večji je tudi delež za OD iz minulega dela. Če je dosežen le min. ČD, sredstev za OD iz minulega dela ni. Čim večja je stopnja relativnega dohodka (razmerje med ČD in min. ČD), toliko več namenjamo za akumulacijo in OD iz minulega dela. V tabeli D so označena merila, ki jih uporabljamo za proporcionalno razporejanje ČD, v tabeli E pa je prikazan postopek ugotavljanja stopnje relativnega dohodka. Na osnovi meril iz tabele D in stopnje relativnega dohodka (tabela E) izračunamo osnovo za proporcionalno povečanje vseh treh deležev, na katere razporejamo ČD. Osnova za proporcionalno povečanje teh treh deležev je seštevek min. OD, povečane akumulacije (iz tabele D) in OD iz minulega dela (iz tabele D). Iz primerjave ustvarjenega ČD in seštevka osnov ugotovimo koeficient za povečanje posamezne osnove, t.j. min. OD, povečane akumulacije in OD iz minulega dela. Razpoložljiva sredstva, ki jih razporejamo v te tri namene, so prikazana v tabeli G. RAZPOREDITEV PRIHODKA IN DOHODKA CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK 1977 000 din 1978 000 din ODSTOTEK POVEČANJA CELOTNI PRIHODEK 153.549 136.370 89 MATERIALNI STROŠKI IN AMORTIZACIJA 116.863 104 387 89 DOHODEK 36.686 31.983 87 PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI IN DOHODKA 1977 OOOdin 1978 OOOdin ODSTOTEK POVEČANJA SVOBODNA MENJAVA /SIS/ 2.919 1.567 54 SVOBODNA MENJAVA /DSSS/ 3 827 2169 57 OBRESTI OD KREDITOV 1.758 3.153 179 ZAVAROVALNE PREMIJE 549 870 158 DRUGE OBVEZNOSTI 3 293 2.319 70 ČISTI DOHODEK 24 340 21.904 90 OSNOVE IN MERILA ZA RAZPOREJANJE ČD OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA VREDNOST / OOOdin/ VSA UPORABLJENA SREDSTVA 74. 044 SREDSTVA USTVAR. Z DELOM DELAVC.V TOZD /LASTNA SRED./ 42 946 MINIMALNA AKUMULACIJA /5% OD VSEH SREDSTEV/ 3. 702 MINIMALNO OVREDNOTENO DELO /MIN OSEBNI DOHODEK/ 13 138 ČE JE ČD VEČJI KOT MINIMALNI čd/stopnja relat. DOHODKA/ 100 12 110 4.5 140 160 180 200 JE/OSNOVA ZA AKUMULACIJO NA VSA SREDSTVA 5% 5 5.4% 98% G.6% 7.4% 8.27. 97. JE OSNOVA ZA OD IZ MINULEGA DELA IZ LASTNIH SREDSTEV 0’/. 1. 0.6% 47% 2.4% 3.67» 4.87. 67. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA UGOTAVLJANJE STOPNJE RELATIVNEGA DOHODKA MINIMALNA AKUMULACIJA MINIMALNI OD SKUPAJ MINIMALNI ČD 3702 13 249 16951 DEJANSKI ČD 21.104 STOPNJA RELATIVNEGA DOHODKA 124.5 0 s N 0 V E OSNOVE SKUPAJ MINIMALNI OD POVEČANA AKOMUL ACIJA /IZ TABELE D/ OD IZ MINULEGA DELA /IZ TABELE D/ 13.249 4.428 631 18 308 SREDSTVA ZA OD IZ ŽIVEGA DELA SREDSTA ZA AKUMULACIJO SREDSTVA ZA OD IZ MINULEGA DELA MINIMALNI OD KOEFICIENT AKOMULACIJA IZ TABELE F* KOEF. OD IZ MINULEGA DELA IZ TABELE F * KOEF. 15 272 5 104 728 sredstva akumulacije sredstva skupne porabe osebni dohodki Iz sredstev akumulacije razporedimo najprej zakonska sredstva v obliki posojila kot pomoč manj razvitim. Sredstva za osebne dohodke iz živega in minulega dela razporejamo še na del za skupno porabo in osebne dohodke delavcev. Sredstva sklada skupne porabe oblikujemo z odstotkom, določenim s planom in upoštevajoč medsebojno solidarnost TOZD. Iz teh sredstev črpajo TOZD enako na zaposlenega, prispevajo pa po svoji gospodarski moči. Razlika med sredstvi za OD in sredstvi sklada skupne porabe so sredstva namenjena za OD delavcev. REZULTATI GOSPODARJENJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DO NOVOLES TABELA RAZPONOV VREDNOSTI ENOT DELA % odstopanja od povprečja TPP TSP DVOR TVP ŽAGA SIGMAT METLIKA BLP DSSS Razlike med temeljnimi organizacijami ne izvirajo samo iz gospodarjenja posamezne TOZD, temveč v precejšnji meri izražajo zakonitost blagovne proizvodnje in so posledica tehnološke opremljenosti dela. Za razliko od TOZD, ld uporabljajo starejšo tehnologijo, ustvarjajo TOZD z novejšo tehnologijo višje stopnje relativnega dohodka. Ne j^ede na te izredne razlike v stopnjah relativnega dohodka pa se je sistem razporejanja čistega dohodka (opisan v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka) v celoti potrdil, saj je korigiral vplive trga, ki ne izvirajo iz dela, v razumne meje. To potrditev izpričuje gornja tabela. Leto 1978 je bilo za DO Novoles v celoti uspešno, čeprav smo se srečevali s celo vrsto predvsem notranjih težav. V tem letu smo sprejeli večino samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo življenje in delo v temeljnih organizacijah in DO. Pri uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki smo se ga lotili z vso resnostjo, smo lahko ugotovili, da organizacijsko še vedno nismo sposobni gospodariti in poslovati v celoti tako, kot je to določeno z ustavo in zakonom o združenem delu. Pri tem smo neštetokrat naleteli na človeške ovire, ki izpričujejo pogostokrat še vedno ne dovolj razvito zavzetost in zavest. Zatorej je uresničitev sprejetih vodil pri gospodarjenju in poslovanju še vedno naša dolgoročna naloga. Ugodna ocena gospodarjenja v preteklem letu ne zmanjšuje potrebe, da ponovno preverimo naše razvojne zamisli in oblikujemo programske usmeritve, ki se bodo vključevale v potrebe prihodnosti. Na tem že delamo tako na področju pohištva kot tudi drugih proizvodnih programov. Plan proizvodnje DO Novoles je bil leta 1978 za 11,4 % večji kot dosežena proizvodnja v letu 1977. Izpolnili smo ga 95,7 odstotno. Izpolnjevanje plana proizvodnje je teklo povezano z uspešnostjo prodaje. TOZD BLP se je v preteklem letu srečeval z zelo različnimi tržnimi razmerami. Izvoz gugal- nikov ni potekal gladko, saj je konkurenca tovrstnih proizvodov z dežel Daljnega vzhoda zelo močna. Take tržne razmere so vplivale predvsem na poslovanje TOZD TDP in TGD. Ugodnejša je bila prodaja ploskovnega pohištva iz TOZD TPP. Na domačem trgu je bilo povpraševanje po novih proizvodih ugodnejše, imeli pa smo težave s potrošniškimi posojili, ki nam jih ni uspelo zagotoviti v takem obsegu, kot so to zahtevale trgovske organizacije. Močno povpraševanje je bilo tudi po izdelkih iz akrila, v drugem polletju pa tudi po sanitarni opremi iz TOZD TKO. Tudi proizvodnja TOZD TVP je bila razprodana. Povpraševanje po izdelkih TOZD TPI je zahtevalo delo v treh in pol izmenah. Za razliko od prodaje na tujem trgu je bila torej prodaja na domačem trgu dobra. To narekuje tudi dolgoročno slabšo izvozno usmerjenost. Ta je zagotovo pogojena s pomanjkanjem ekonomsko uspešnih programov, nazadovoljivo organiziranostjo prodajne mreže v tujini in neusklajenostjo paritete dinarja. Na gospodarski uspeh naših temeljnih organizacij vplivajo poleg proizvodnje in uspešne prodaje prav gotovo tudi izkoriščanje delovnega časa, gospodarjenje z materiali in produktivnost, ki jo izražamo z ustvarjeno letno vrednostjo proizvodnje na zaposlenega. Podatki iz spodnje tabele kažejo, da bomo morali v prihodnje še mnogo bolj kot do sedaj paziti pri gospodarjenju z materialom in izrabi delovnega časa. Kljub temu, da smo imeli večje stroške od planiranih, smo ustvarili dohodek, ki nam v okviru Novolesa zagotavlja normalno reprodukcijsko sposobnost ter pokrivanje osebnih in splošnih družbenih potreb. Seveda pa je slika po TOZD različna. Tako lahko ugotovi- mo, da smo ustvarili tudi sredstva za osebne dohodke iz minulega dela kot rezultat uspešnega gospodarjenja z naložbami iz preteklih let. Do teh sredstev imamo pravico vsi delavci, ki smo sodelovali pri ustvarjanju sredstev za naložbe, razdelili pa jih bomo skladno s samoupravnim sporazumom po sprejemu zaključnega računa, ko bodo znani vsi podatki. KAZALCI GOSPODARJENJA PRIMERJAMO NOV TA P TDP TE 3 TPI TPP TSP TGD TVP ŽAGA SIG. IZPOLNJ. PLANA PROIZVODNJE v % dej.78: plan.78 95,7 113,2 86,3 416,0 92,4 92,1 89/0 93,5 1042 9qG 114,1 PRODAJA V LETU 1978 /v 000 din/ SKUPNO 810756 87350 129 225 42929 7104« 72181 428895 32886 ioo2o4 112 034 34oo4 DOMAČI TRG dej. 78 58043« 86998 11367 42919 71048 28127 127173 596 67026 111170 34oo4 TUJI TRG 130318 352 117858 / / 44o54 1722 3 2290 33178 864 / IZPOLNJ. PLANA PRODAJE ( v % ) dej.78: plan. 78 37,4 112,4 «93 115,3 95,8 93,5 90,i 944 107,0 91,9 113,3 GOSPODAR. Z MATERIALOM ( v% ) plan.78 : dej. 78 -0,9 0,5j 5,1 '7,8 +0,5 -93 '0,9 +12- + 2,1 +1,4 -1,1 IZKORIŠČANJE ČASA (v%) dej.78 : dej.77 -2,1 -2,E 'M -1,8 +o,4 '4,7 -2,1 +4,6 -2,7 + 22. -2,3 PRODUKTIVNOST ( v % ) dej-78 : dej.77 +1,1 +4, J -7,5 +10,2 +