List 49. 1 ' 7 * •• 4* è V I • H HH - ' T J* % .A • e »rflP A - H V i - , ! ' N ' ■ • - 4 • L i Teèaj LVU. f i I I t 4 4 i> í Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr po^ti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. četrt leta 90 kr po dom Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 8. decembra 1899. * • # A* ft A» A AA«» a ftft A možje, ki trobijo v ta rog ter tako prozročajo zme Politiški oddelek. » E» :i* € « W WWV W WW W W W WV» »? W W W W* Motenje pojmov. Ravno tisti časopisi, ki so svoj čas z največjim navdušenjem zagovarjali nemško obstrukcijo in vse njeno počenjanje, tisti časopisi, ki so pretepanje v šnjavo pojmov. In vender bi moral dandanes tudi najzakotnejši človek vedeti, da se je popolnoma preživel nauk starih „državniških strank" da je treba vsakemu ministrstvu dovoliti „državne potrebe" namreč vse to, kar to ministerstvo potrebuje za breskrbno in udobno življenje- Ta nauk izraz naj ko ru m pirn ej šega vilizma je parlamentu opravičevali in proglašali za dopustno^ da so Nemci z brutalno silo zadrževali vse funkcijo-niranje ustavnega ukroja, tisti kličejo sedaj ogenj in žveplo na Čehe, ker ho^eio preprečiti pravočasno re* šitev tistih zakonskih načrtov, ki so bili proglašeni „državne potrebe.44 , ' ' Ne bomo se spuščali v razpravljanje o pomenu antikviran in je tudi v naši državi prišel ob vso ve ljavo Dandanes spoznava vsak pameten človek, da bi politične stranke postopale samomorilsko, ako bi se dale voditi po mitičnih ozirih na abstrakno državo in ne po praktičnih ozirih na svoje programe in na konkretna ministrstva. Sedaj velja načelo, da to, kar se je jednemu ministerstvu brez obotavljanja dovolilo, se sme drugemu nasprotnemu mi-in o bistvu obstrukcije Obstrukcija, kakoršno so to- nisterstvu brez vseh ozirov odreči. To je popolnoma liko časa tirale nemške stranke in ki je naposled zakonito in ustavno in tam koder je obveljalo to zmagala na celi črti, je gotovo nasprotje parlamenta- na^elo, je resnično parlamentarno življenje rizma, ali proglašati vsako obstrucijo. tudi če se izvrši strogo zakonito, namreč v okviru veljavnih za konov, za nedopustno, to je tudi popolnoma nepravilno. Vsaka stranka ima neprerečno pravico, da se Ministrstva niso nikake državne potrebe. Ali more kdo reči, da sta Clary in njegov Kindinger ne- obhodni potrebi naše države, da brez njiju preneha poslužuje vseh dovoljenih sredstev, da strmoglavi njej neljubo vlado m če izkorišča državnozborski vpravilnik braniti. do zadnje točke, jej tega ne sme nihče » To velja v polni meri za češko delegacijo, ki se naša država eksistirati? Tako kratke pameti ni nihče prav tako malo utemeljeno je trditi, da so državne potrebe na pr. zakon kvoti ali budgetni provizorij neločljivo zvezane s tem ministerstvom. Tako predstavljanje stvari ima namen, prevariti javno mnenje in zmotiti vse pojme. Resnica pa je tudi je odločila za redno parlamentarno obstruiranje vseh da država ne pride niti v najmanjšo nevarnost predlog, tudi takozvanih potreb, dokler ne dobi za- če pariament ne dovoli „državnih potreb", tudi če doščenja za razveljavljenje jezikovnih naredb. » Čebom se hoče v poseben greh zapisati, da so pripravljeni, preprečiti parlamentarno rešitev celo se dovolitev teh potreb prepreči z obstrukcijo, pač pa je v nevarnosti obstanek dotičnega ministerstva. stih predlog ki Prizadevanje gotovih krogov, spraviti interese A* í ' r » se proglašajo za „državne potrebe" ministerstva v zvezo z interesi države in je nekako to je zakon o kvoti, budgetni provizorij in zakon o identificirati, kakor se godi sedaj v prid prenesreč razdelitvi užitnin mej Cislitvansko in mej Ogrsko, nemu U1 ary-Kindingerjevemu ministerstvu je absolutno Nemcem se to ni čisto nič zamerilo, pač pa se to nedopustno. Ako odloči cesar to usmiljenja vredno zameri Cehom in celo mej nami Slovenci se nahajajo ministerstvo, se izkaže takoj, da mej njegovimi po • • 414 trebami in mej potrebami države ni identitete in ni prav nobene zveze. Povsod, koder imajo resnično svoboden parlament, postopajo tudi tako. Če ministerstvo take zadeve ne more v pravem času ustavnim potom spraviti pod streho, mora odstopiti in na krmilo pride drugo ministerstvo, samo pri nas hočejo absolutističnega duha prešinjeni kimovci utepsti javnemu mnenju prepričanje, da se morajo „državne potrebe" dovoliti vsaki vladi. Postopanje čeških poslancev je torej, kakor je posneti iz predstojećih izvajanj popolnoma korektno in ustavno. Nihče nima pravice od njih zahtevati, da naj njim nasprotni vladi votirajo kar koli. Tudi „državnih potreb" jim ni treba votirati Če jih država mora imeti, naj odstopi ministerstvo, potem se bo dalje govorilo. Prav takozvane državne potrebe je poglavitno sredstvo, da se odstrani neljubo ministerstvo. Za časa Plenerja so Nemci dovoljevali vladi vse državne potrebe, a posledica tega je bila, da se je Taaffe dlje časa vzdržal na krmilu, nego je sam mislil. „Državne potrebe" so jedino orožje, s katerim je v naši državi, ki je tako malo konstitucijonalna kakor nobena druga, zamore neljubim vladam do živega priti. Vsled tega pa tudi vse vpitje nasprotnikov ne odvrne čeških poslancev od njihovega stališča. Oni imajo zakon in ustavo na svoji strani in dokler se bo njih obstrukcija gibala v teh mejah, dotlej je zakonita in opravičena. Politični pregled. Državni zbor. — Kakor morska kača se vlečejo razprave poslanske zbornice. 0 njib se lahko reče : Parturiunt montes — naseitur rodiculus mus Nemci niso nikdar verjeli, da se Čehi odloČijo za obstrukcijo, a zgodilo se je vender tako. Čehi za sedaj obstrukcijo samo markirajo in že stoji ves parlamentarni ustroj : nekaj se seveda v vsaki seji razpravlja, a naprej ne pride nobena stvar. V zadnjih sejah je bil najprej na razpravi nujni predlog glede podržavljenja te- v i šinske poljske gimnazije. Prišlo je do ostrih konfliktov. Potem je prišel na vrsto budgetni provizorij, češki poslanci so imeli po več ur dolge govore v katerih so govorili o vseh mogočih in nemogočih stvareh. Šele v sredo se je ta sila dolga ob-strukcijska razprava končala in so prišli na vrsto drugi predlogi Razmere so take, da se takozvane „državne potrebe" na noben način ne rešijo do novega leta. To je nemogoče. Čehi so s tem dosegli popoln nspeh in so pokazali, da imajo ravno tako veliko moč, kakor Nemci. Z ozirom na ponesrecenje spravnih pogajanj se pričakuje, da se že tekom prihodnjih dni] odgodi zasedanje poslanske zbornice, pozneje pa da sledi razpust. Nagodba — V kolikor se more soditi, so izmej vseh desničarskih strank samo Poljaki pripravljeni glasovati za nagodbo. Levica bo glasovala proti nji, pa je tako naivna, da misli, da bo desnica pomagala nagodbi do zmage. ; • § 14. — V odseku za premembo § 14. je bilo sklenjeno, naj se ta paragraf naše ustave popolnoma črta. Nemci, ki so najbolj vpili, naj se § 14. odpravi, so se tega sklepa silno vstrašili. Trije poslanci so odklonili poročanje. Končno se je za to vender odločil Kaiser, pa menda le, ker ve, da sklep ne zadobi nikdar pritrjaja gosposke zbornice. — Desnica in Cehi. Razmerje mej desnico in mej čehi je postalo jako napeto. Cehi so že prošli teden določili pogoje pod katerimi so pripravljeni opustiti obstrukcijo. S temi pogoji niso prodrli pri spravnih konferencah. Vsled tega se sodi, -da bo desnica v kratkem razpadla, zakaj Poljaki in nemška katoliška stranka ne pojdejo s čehi v obstrukcijo. Najhujši je položaj Slovencev. V novi večini ne bo zanje mesta, s Čehi v obstrukcijo iti, jih pa tudi ne mika. Kruh opozicije je trd in mi ga nismo vajeni, saj dejanske opozicije še nikdar nismo tirali. Ponesrečenje spravnih pogajanj. — Ko so čehi začeli na rahlo obstruirati, prešinil je vlado strah, da ne doseže „državnih potreb" in vsled tega se je na vso moč trudila, da bi dosegla porazumljenje mej Čehi in mej Nemci. Čehi so namreč zahtevali kot pogoj da odnehajo od obstrukcije; 1.) Naj odstopita Clary in Kindinger; 2.) Naj se v čeških okrajih na češkem uvede zopet češki notranji uradni jezik. Vlada je in ne po krivici rekla, da ne more ničesar storiti, v kar Nemci n^ privolijo, sicer nastane zopet nemška obstrukcija Zategadelj se je zatekla k Poljakom in k nemški katoliški stranki. Ti dve stranki sami želita, da naj bi odnehali Čehi in vsled tega sta sprožili misel, naj bi se vršile spravne konference. Dogovori glede koncesij, pod katerimi bi Čehi bili pripravljeni opustiti obâtrukcijo. Za ta predlog so se izrekli tako Čehi, kakor Nemci. V dotični komisiji so sedeli člani izvrše-valnega odbora desnice in načelniki nemških klubov. Ker se niso mogli zjediniti so izvolili pododsek V tem je dr. Fuchs stavil posredovalni predlog, ki pa ni našel odmeva mej Nemci, niti mej Čehi, V torek 'zvečer je imela spravna komisija zadnjo sejo. Izkazalo se je. da razen Slovencev prav za prav nobena stranka neče dati Čehom pozitivnih koncesij. Sililo se je p^č v Čeh e, da naj odaehaio od obstrukcije, a to za tako piškave obljube, da bi bilo Mladočehov takoj konec, če bi se vdali. Posvetovanja niso imela nikakega uspeha. Spravna komisija se je razšla in s tem je dosegla kriza svoj vrhunec. Odločitev se ne da dolgo odlašati Sodi se, da odstopi ministerstvo, dasi je na drugi strani prav lahko mogoče, da se bo vladalo zopet protiustavno, morda o § 14, ali kar nasilno. Tekom prihodnjih dni izvemo, pri čem da smo. I « — Lfjudsko štetje v državnem zboru. V seji poslanske zbornice dne 23 t. m zvečer je bila razprava glede ljudskega štetja Posl. Doležal je zahteval, naj se ljudsko štetje za prihodnje uredi tako, ia na uspeh štetja ne bode uplival občevalni jezik ljuistva, namreč narodnost O stvari sta govorila tudi istrska poslanca Spince in Laginja z ozirom na ljudsko štetje v Primorju, kjer se sistematično oi italijanske strani zatlačuje število slovanske narodaosti, a se falzifikuje v italijanskem smislu. Na to so odgovarjali italijanski poslanci, da se falzifikacije pač godijo, toda od strani slovanske (bum !) duhovščine, katera zlasti v Istri dela na to, da se število italijanskega prebivalstva čedalje bolj krči in se nadomesti z italijanskim. Temu nasproti sta odgovorila Spinčič in Laginja, da ie laž in izmišljotina, da bi slovanska duhovščina falziû-kovala število prebivalstva po narodnosti, pac pa je dokazana resnica, da italijanska duhovščina v Primorju poitalijancuje v cerkvi in zunaj eerkre slovansko ljudstvo na uprav nezapo-padljiv način. Laginja je dostavil, ako bi se v Trstu glede ljudskega štetja hotelo biti količkaj pravičnim, bi po narodnosti izgledal Trst vse drugače kakor izgleda. 415 ft « s «s : « Obrtnija. : * je, da bo kmalu mogoče prirediti tudi strokovne te Strokovni tečaji za rokodelce. Akcija trgovinskega ministrstva za pospeševanje male obrti, to se pravi rokodelstva, prireja poleg te- • . čajev za mojstre na Dunaju tudi strokovne tečaje v posamičnih krajih. To je priprostejša oblika obrtnega-poduka. Ti tečaji nimajo manj obsežen učni načrt in ne trajajo toliko časa, kakor tečaji za mojstre. teh tečajih smo že opetovano govorili in nanj opozarjali rokodelce, a če v kateri stvari velja o tej načelo, da se mora vedno in vedno ponavljati, dokler njo ne seznanijo najširši krogi. Istina je namreč rokodelcev, kateri še ne vedo, čaje za stavbene mizarje. Strokovni tečaji za čevljarje izven Dunaja trajajo po štiri do pet tednov. Poduk je navadro ob de- 8 lavnikih popoldne (od ure, kakor pač žele udeleženci) od j ali od 5 10 m obseza vse naj važnejše ročnosti čevljarj sicer avtonomijo noge jemanje mere, vrezavanje vzorcev, strokovno risanje, krojenje, napravljanje gornjega dela in šivanje na stroju, v to svrho ima strokovni učitelj s seboj tri stroje za šivanje). Potreben materija! morajo si udeleženci sami nabaviti. Dopoludne podučuje strokovni učitelj se dá je še danes obilo \ rt da se prirejajo taki tečaji. i Strokovni tečaji so %f. ^ — ! načeloma namenjeni roko- delcem, mojstrom in pomočnikom, ki že izvršujejo svoj poklic. Na Kranjskem so bili že v nekaterih krajih čevljarski tečaji, pred kratkim pa je trgovinsko ministrstvo imenovalo gosp. M. Kunca v Ljubljani učiteljem za krojaško obrt. Gosp. Kune bo v prihodnje posameznike v delavnicah udeležnikov tečaja, in sicer v prvi vrsti v spodnjem delu čevlja. V tečaju narejeni vzorci in strokovne risbe ostanejo last dotičnega obiskovalca (frekventanta). Dotična zadruga preskrbi na vadno učni lokal, razsvetljavo, kurjavo in snaženje istega, potem primerno število miz z horicontalno ploščo ter potrebno šolsko tablo. Udeležencev naj ne bode manj ko 20, a tudi ne več ko 40. Učni načrt za strokovne tečaje za stavbne mi- v raznih krajih na Kranjskem in na Primorskem prirejal strokovne tečaje in zato se nam zdi primerno da priobčimo o teh tečajih ono, kar je pred nekaj tedni o njih govoril gospod cesarski svetnik Murnik v Novem mestu. Pojasnivši, da se strokovni tečaji prirejajo ondot, koder se zanje izkaže potreba, in da imajo izučeni rokodelci samostojni in nesamostojni pristop je dejal : zarje izven Dunaja še v podrobnostih ni določen; tečaji trajali bodo najbrže po šest tednov (po pet do šest ur na dan), učni načrt pa bo obsezal ; strokovni in delavno risanje, stavbene konštrucije, tehnologijo pripomočnih sredstev, poznavanje orodje in strojev, knjigovodstvo, korespondenco in kalkulacijo. Veliko število prošenj za prireditev strokovnih tečajev kakor tudi okolnost, da tudi izven okvira te akcije razne zadruge, trgovske zbornice in druge obrtništvu prijazne korporacije prirejajo strokovne tečaje za rokodelce, napotilo je c. kr. trgovinsko mini- Skupni poduk prireja se popoludne ali pa zve- sterstvo, na prireditev takih tečajev, in sicer ne samo ; dopoludne obiskuje strokovni učitelj delavnice, za čevljarje in stavbene mizarje, temveč tudi za druge da tam zadosti posebnim učnim potrebam. Seveda obrte, za katere se na Dunaju še niso obdržavali te- čer morajo tudi lokalni faktorji prispevati k troškem za čaj za mojstre, podpira s tem, da dovoljuje podpore tak tečaj, navadno na ta način, da preskrbe brez- po 100 do 200 goldinarjev. Upati je, da se bo na ta plačno učno dvorano. Državne štipendije se za tečaje način uspešno razširilo delovanje za pospešitev obrtne dovoljujejo. V mnogih slučajih pa so dotični de- ništva. Zlasti je priporočati tečaje za instalaterje, ele-želni odbori ter trgovske in obrtniške zbornice onim ktrotehnike, tiskarje, tapetnike in sobne slikarje. udeležencem, ki ne stanujejo v dotičnem kraju, olajšale obisk s tepa, da so jim dovolile male štipendije, Splošno veljajo glede podpor za strokovne te- in da so za nabavo učnih sredstev in druzega ope- ako za čaje naslednji pogoji: Strokovni Učitelj mora biti tovano dovolile primerne prispevke. Za dotični obrt obstoječa krajevna zadruga pa naj učni uspeh po sposobnih osobah opazuje ter o svojih opazovanjih poroča c. kr. tehnološkemu obrtnemu muzeju. dotični obrt že obstoji tečaj za mojstre na c. kr. tehnološkem obrtnem muzeju absolvent ta- kega tečaja, ter mora biti usposobljen za učiteljstvo. Učnih ur ne sme biti manj kakor pri štiritedenskem tečaju s poludnevnim podukom (120 ur); eventuelno Trgovinsko ministrstvo namerava s temi stro- sme se podučevati tudi samo ob večernih, seveda pa kovnimi tečaj i za kako obrt pričeti vselej šele po- mora v tem slučaju trajati tečaj tem dalje; program tem, ko mu je bila za oni obrt po tečajih za mojstre tečaja mora se vsaj štiri tedne pred pričetkom pred dana prilika, da se na tehnološkem obrtnem muzeju ložiti c. kr. trgovinskemu ministerstvu, trgovinsko izobrazijo strokovne moči in pridobe potrebna izku- ministerstvo, stva (glede učnega načrta, glede dobe tečaja in drugih tehnološki obrtni muzej pa je opravičen, nadzorovati oziroma po njegovem naročilu c. kr za tečaj potrebnih naprav.) Prvi strokovni tečaji za čevljarje priredili so se izven Dunaja leto dni po tečaj. Podpora izplača se le tedaj, ako je poročilo nad-prvem dunajskem tečaju za čevljarske mojstre. Upati zornika ugodno. Glede strokovnih za čevljarje je še « 416 omeniti, da naj bode podlaga poduku po tehnološkem muzeju izdana knjiga, ki obsega potrebne vzorce. Kmetijstvo. Na ta način pospeševal se je že leta 1896 po I z& trgovski in obrtniški zbornici pilzenjski prirejeni stro- Leta 1897 dovolila se je kovni tečaj za čevljarje, podpora strokovnim tečajem za čevljarje v Žižkovu, Karlinu, Pragi, Budjejovica in Taboru, nadalje tečaju za mojstre in vajence, katerega je priredila celovška čevljarska zadruga, in pomočniškemu tečaju koroške čevljarske družbe v Celovcu, tečajem za krojače in mizarje, zadruge rokodelskih obrtov v Mariascheinu in tečaju slikarskega in podpornega društva v Opa vi. Pred zimo sadnem vrtu. Sadjarstvo napreduje pri nas že prav lepo. Neovr dokaz za to je obilna množina sadnega drevja, glji? tero se leto za letom povsod zasaja ka Mogoče jeï da to drevje pri marsikaterem gospodarju ne bo tako raslo in uspevalo, kakor si to želi in pričakuje. Vzrok tega je, 7 marljivi gospodar ni prav da še marsikateri sicer pra • ■ Razven gori omenjenih strokovnih ali popotnih tečajev namerava c. kr. trgovinsko ministrstvo obrtni vajen pravilnega ravnanja s sadnim drevjem. Dosti je še , kateri sicer z veseljem in tudi kolikor toliko pravilno vsade sadno drevo, potem ga pa prepuste same nu tacih sebi češ ) vsadil sem te, zdaj pa rasti čvrsto in rodi prej popotni poduk gojiti v treh oblikah: splošni po- ko mogoče Dosti je torej tacih gospodarjev, kateri ne potni poduk po osebah, ki so vešče v tehniki neke vrste obrtov in ki na podlagi natančnega poznavanja gospodarskih razmer svojega okraja delujejo za ustanovitev pridobninskih in gospodarskih zadrug, vpeljavo posvečujejo vsajenemu sadnemu drevju tiste pozornosti tiste skrbi in tistega dela, katerega zahteva, in tako se dogaja, smotra. da se katerega njim ne doseže tistega gospodarskega se doseči moralo skupnega strojnega obrata in špecijalnega blaga, ki Pred vsem se mora vsako mlado drevesce pravilno se lahko peča, v tem smislu že deluje nek popotni podati î da ga v zimskem času viharji ne omajajo ali učitelj na Štajerskem posebni popotni poduk po še celo ne polomijo kaj tacega ne stori. i posebno pa še zato, da tudi sneg » strokovnjačih (če možno obrtnikih samih) za določen obrt, zlasti poduk v delavnicah, kakor je to navadno Poveže se pa sadno drevo najhitrejše in praktič pri strokovnih tečajih za čevljarje, in c) popotni poduk neiše tak°-le: Na tisti strani deble, od katere vladajoči y po predavanjih o predmetih malega obrta. Prošnje za namestitev obrtnih popotnih učiteljev predlagati je c. kr. trgovinskemu ministrstvu. to je v dotičnem kraju npvadni veter brije, /îapravi se z železnim kolom kako dobro ped od debla proč v zem ljo 40 50 centimetrov globoko luknjo to lukno za bije se potem dovolj raven kol, bodisi že jelov ali ka Tudi na Kranjskem sta se doslej napravila dva kršni si bodi, samo da je raven in dovolj močan tečaja za čevljarje, jeden v Ljubljani in jeden v Tržiču. Obiskana sta bila oba prav dobro in tudi vspehi krono Kol sme samo Zato do krone drevesa segati so bili tako izvrstni, da » • njimi ni bil učitelj se mora kol ti koma pod krono, to ne pa v pod prvimi vejami pošev odžagati Hulka, ampak tudi vsi mojstri zadovoljni, Razstavi kolu priveže se pa drevesno tako v tla zabitemu izdelkov, vzorcev in risarij v Ljubljani in v Tržiču nejše in ste pokazali obskovalcem, da so taki tečaji v vsakem tako-le deblo najhitrejše ter najce torej gotovo v vsakem obziru najpraktičnejše oziru hvale vredni in da je trgovinsko ministrstvo s prireditvijo teh mnogo koristilo dotičnim obrtnikom in obrt tudi povzdignilo. Podporo so dovolili za ta tečaja deželni odbor, trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, mestna občina Ljubljanska oziroma tovarnarji v Tržiču. Napravi se iz trdne ržene slame povezel, kakršnega se napravlja za povezanje snopja na njivi » trdnejši in čednejši mora biti. Tak povezel oveže se enkrat okoli debla in to za se ovrže, to okoli sebe ako dobro ped pod vrhom kola Na to nad osuče se povezel dva do trikrat samega Končno ovrže se ga deblom in kolom Kakor rečeno, se dajo taki tečaji prirediti tudi v druzih krajih in da so v resnici potrebni, o tem pač ne dvomi nihče, kdor pozna količkaj rokodelske razmere v naši deželi. Kjer se torej obrtniki za take tečaje zanimajo, koder je dosti rokodelcev, ki bi se tacega tečaja udeležili, tam naj se obrnejo do go prav trdno še enkrat okolo kola, obadva konca se zvi jeta v kito in to se poveže malo ped nižje pod mestom kjer se je povezel bil okolu kola ovržen, z vrbovo šibo prav trdno h kolu. Taka V3žaja je v vsakem obziru tako primerna, da bolj biti ne more in čedna je tudi. Drugo delo, katero se mora pri vsakem mladem spoda cesarskega svetnika Ivana Murnika v Ljubljani sadnem drevesu pred zimo izvršiti 1 to i da se njegovo ki jim pojde rad na roko, da dosežejo svoj namen déblo pred poškodbo po zajcih zavaruje. To se stori s tem » da se napravi prav gosto mazilo iz ilovice, apna kravjeka, volovske krvi ter človeškega blata » Brez » ' uči poslednjega je mazilo, kakor obila izkušnja y malo ali kar nič vredno tem mazilom mora 413 deblo drevesa prav na debelo od tal pa do krone namazati in to pri lepem, suhem ter toplem vremenu, da se mazilo na deblu posuši Ako že zmrzuje, ne velja tama-žnja nič, ker vsled zmrznenja zopet odpade. Ako bi prvo mažnjo dež in burja sprala z debel, treba jo je ponoviti. ■ Tretje delo, katero se mora še pred zimo pri mladem sadnem Častno svetinjo za štiridesetletno službovanje je dobil prošt nemškega viteškega reda in župnik v Metliki gosp. Fran Dovgan. Promocija Dne 5. t. m. je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem medicine g. Matija Hočevar iz Velikih Lašč. drevju izvršiti, je Izpred ljubljanskega porotnega sodišča po to, da se vsaj en meter nedeljek je bil obsojen Feliks Slabina iz Ljublj na okoli debla zemljo prekoplje ali prelopati, ter da se tako napravljeno drevesno šipo z gnojem, katerega se parskega me zaradi ro-pada in tatvine na 6 let v ječo, Jurij Wick iz Gornj Avstrije pa radi tatvine na let torek sta bila tudi čez zimo ležati pusti i na spomlad pa odstrani ali pa tudi prekoplje, toda plitvo, da ne pride do korenin. opravičena Ivana Žvan iz Srednje vasi hudodelstva detomora in Egidij do Leonardo hudodolstva goljufiie. Ta dela ne opustite torej gospodarji pred zimo še pri Bolnica v Krškem, katero ustanovila gospa mladem sadnem drevju izvršiti. Hotschevarj j je bila 30. novembra slovesno blagoslovlj Nov odvetnik v Ljubljani. Gospod dr. Karol Vsak, za sadjarstvo vneti gospodar naj pa tudi ne T r i 11 e r, odvetnik v Tolminu, se preseli marca meseca pri- opusti krmljenja ptičkov, posebno senic v zimskem času hodnjega leta v Ljubljano, kajti one snice bodo strebile sadno drevje zalega škod Kardinal dr. Missia je dne t. m. v spremstvu Ijivih mrčesov. prosta dr Elberta ? kanonika barona Perja in svojega tajnika Izvirni dopisi. št. Jerneja na Dolenjskem se nam piše; Tu- kajšnji naš rojak i Ježe Hudaklin, podobar v Št. Jer Zampara odpotoval v Rim, kjer prejme 14. t. m. v javni konzirtoriji iz rok svetega očeta kardinalski klobuk. Kočevskega premoga se izvozi sedaj po dvajset vagonov na dan. Novih premogovih žil iščejo sedaj v kočevski, trebanjski in žužemberški okolici. vzdržuje Velikovsko » Narodno Solo « jo izumil in naredil nove vrste meh za žveplanje neju, grozdja proti plesnobi. Stvar se mu sponesla tako dobro, da se smelo trdi. Ta meh je najbolji izmed vseh, kar se jih v tej okolici pozna do sedaj, v vseh ozirih, bodisi za vspešno delo ali natanjčno razprženje žvepla. Če tudi je g. Hudaklin sam ta meh za sebe naredil družba sv Cirila in Metoda, obiskuje letos 45 dečkov in 119 deklic. Šola šteje tri razrede. Vseslovenski delavski shod v Ljubljani se ne bo vršil o Božiču, kakor je bilo prvotno naznanjeno, nego 6. in januvarja prihodnjega leta Shodi. Slovensko katoliško društvo za radovljiški okraj je imelo 26. m. m na Bledu shod, na katerem sta go- ^ ' M M ni stvar ostala tajna. Vsi marljivi vinogradniki so takoj vorila državni poslanec Krek in deželni poslanec Ažnan. spoznali stvar, in dotičnika nagovorili, da naj dalje dela in razširja med občinstvo zares dobro stvar, kar se je tudi zgodilo. Začel je v večjem številu stvar zdelavati; vinogradniki tukajšnjega kraja pa prav pridao segajo po Shod avstrijskih krščansko -socijalnih delav skih društev se je vršil t. m. na Dunaju. Udeležili so se ga tudi trije zastopniki slovenskih krščanskih socijalistov pod vodstvom dr. Kreka kar pa se z različnih strani graja. njib. Naj pa v stvari tudi drugi oddaljeni vinograd Tiskovna svoboda v Celju taka, da se je Bog usmili. „Domovina" je kar zapored konfiskovana, zad- niki zvedeli, katerim je letos plesnoba obilo grozdja uni- njič pa je bila konfiskovana tudi vsa naklada ilustrovanega čila si niso imeli skušnje niti znali pomagati, mogoče narodnega koledarja, Poslanci so se sicer že pritožili potom da mi bode kdo hvaležen iz med bralci cenj. „Novic", ko mu odprem pot do priprave, s katero se v prihodnjem letu lahko proti interpelacije proti čudnemu postopanju celjskega državnega stavi uničujočim plesnobam po svojih vinogradih, pri vsem tem pa se bode podpirala domača vsega priporočila vredna stvar in odvrnila ptuja konku- horn dovolil, žaliti pravdn^štva, ali to nič ne pomaga. Sicer pa preponižne interpelacije nikomur ne imponirajo. Vseučilišče v Gradcu je prava trdnjava najstru- penejšega Schonererijanstva, Nedavno tega si je profesor Ros t vse renca z domačim debrim in trpežnim delom nenemške pa sta imela rektor vseučilišča akademike kmalu na to profesor Riester in rektor • • • * f itJtíitJtiň^JÉí^l^ií^títítAAŘi A iti Affe ífeA jj&tuf^ME Jft & ft ft dft tehnike profesor Emich na komersu nemških dijakov skrajn» izzivajoče govore. Slovenski poslanci pa radi tega niso inter pelirali. M Novice. i» 8> Kuga Te dni Je ženi parnik n Berenice u prisopihal v tržaško luko pretiravanja se sme oku Brez v • reci, 999 V999999999999999999 B999999999999999 da bi stvar lahko postala usodepolna toliko za mesto tržaško, kakor i za kranjsko deželo, ako se količkaj kršila pre- Osebne vesti. Finančni tajnik v Ljubljani gospod Ferdinand Avian je imenovan finančnim svetnikom. Ka- tehet sorjem na ondotnem učiteljišču. Ivan Vre že v Mariboru je imenovan stalnim profe- Sodni pristav v Novem mestu dr. vidnost pri izkrcavanju ljudij in blaga. Kaj nameravajo ukreniti oblateti v tem pogledu, se še ne ve, vender ne smemo pričakovati, da se bode najenergičneje postopalo v preprečenje bila zlasti ondi v A. Rogi na je imenovan okr. sodnikom v Kranjski gori. Okrožni zdravnik v Ljubljani dr. Peter velike nesreče prenosa kuge v tržaško mesto. In tu pravcato ognjišče za kugo! Kajti v Trstu je starem mestu in revniših predmestjih toliko nesnage po Košenina je imenovan zdravnikom tobačne tovarne. Cesarjev dar.. Za popravo podružnične cerkve na Krvavčjem Vrhu je podaril cesar 200 gld. hišah, da bi se epidemija po bliskovo širila, zanešena enkrat tja in potem za širjenje adijo kuge, Trst! Da je sedanji čas tudi najugodniši kakor splošno vse kužne glive poginejo v šolnini svitlobi in gorkoti dočim jih tema in hlad še le prav t 418 dobro zgojujeta več slučaj Aleksandri ji- kj bilo kuge poletnem času se labko preprečilo nje širj bilo to že radi tega težj ker javne zavode Najslabeje je bilo za najmlajšo Ano, ta jih je po zimi dobivala kar se da, tako, da je 11 decembra lanskega leta zaduhlih k otih ljudje tlačijo na kupih v nagloma umrla vsekako oblasti z onim trenotkom ogibajoč se mraza Velika odgovornost čaka njeni smrti je mačeha Marija Kučera iz- javila, da se je mala Ana zadušila, ker ji je starejši brat Berenice" v Trst. Upamo, da bodo oblasti znale biti kos svoji ko priplove kužni parnik Emil zamašil usta, ko je hotela kričati. Ta čudna izjava ni težki kvar log Noben mogla oblastni ji zadostovati, zato se je upeljala preiskava in blago czir tako stroškov in tudi škode za po- se je otrokovo truplo zdravniško preiškalo, o čemur se je že ali druge pomankljivosti na parníku ne bi lanskega leta poročalo. Zdravniška komisija je* izrekla, da je smel zdržavati oblastnij v izvrševanj Zlasti se zna pripetiti, da se vsled ozirov na eno ali naloge in dolžnosti, mala Ana umrla vsled zadobivanih ran in vsled pretrpljenega stran opusti kaka prestro drugo strahu. od katerega so se ji živci pretresli in ie v hipu pazno^t, kar bi lah odredba, ali zanemarja potrebna umrla. Državno pravdništvo je na temelju teh poizvedeb zato- provzroČilo nesrečo in razburj za vse, tako za oblasti kakor tudi za one, kornosti ali predrznosti pregrešili. bi se proti nepo zbornici bode dt C. kr. trgovinsko ministerstvo da daj tukajšnj sanitetna direkcij v Zofij 19 decembra t znanje j da ondotnem finančnem okrožnem žilo Rudolfa in Marijo Kučera pregrehe umorstva in ta teden se je pred dunajsko poroto vodila razprava zoper oba zlodejca. Tekom razprave se je izpostavilo, da so vsi Kučerovi otroci bili dobri, in pridni posebno v šoli. a priče so izjavile, da je mačehina krivda, ako so otroci pozneje bili bolj nemirni v Šoli in postavši starejši zahajali na malopridna pota Koncem uradu ponudbena razprava radi dobave medikamentov, lekar- razPrBve je državni cdvetnik obtožbo proti Rudolfu Kučera niških potrebščin za državne boln kirurgiČnih obvez > se bodo potrebovali nazaj povlekel, ker se je izpostavilo, da je on na pretepih in in ambulatorije v teku treh let, t j od zlostavljenih toliko kriv, da ni bolje pazil na postopanje januvarija 1900 do 31 decembra 1902. Približna dobavna vredn znaša 115 000 frankov na leto. Ka znaša Marije Kučera z njegovimi otroci in ker ga je služba zadrževala, da ni mogel biti pričujoč o izvrševanju mačehinih zlo- 17 250 frankov. Natančnejši dobavni pogoji so ob delavnikih na ogled pri omenjenem finančnem uradu ali pa pri sanitetni direkciji. dejstev Razprava je končala v četrtek opolunoČi Sodišče je stavilo porotnikom glavno vprašanje ali je Marija Kučera kriva umora lOletne Ane Kučera Porotniki so, z 8 proti 4 gla- Sveti oče letnici svojega n Biskup Strossmayer. Ob petdese-škofovanja je prejel biskup Strossmayer tudi čestitko sv. očeta Sv oče v svoji čestitki izraža sosebno veselje, da je biskup Strossmayer ustanovil konvikt za mlade- sovi pritrdili o krivnji umora, diščo Vsled tega pravoreka je so- niče, ki bodo po taki napravi dobili priliko za pošteno odgojo. Sveti oče zagotavlja velikega hrvatskega biskupa, da se ž njim veseli njegove petdesetletnice in da prosi božjega blagoslova njegovim plemenitim delom. razglasilo razsodbo, s katero se Marijo Kučera obsoja na smrt. Tudi ta dogodnk je mej dunajskim prebivalstvom vzbudil grozo, zato se je pridno oprijelo misli osnovati zavetišče za male trpeče otroke, katere se bode okrutnežem odvzelo in v skupnem zavetišču odgojevalo Poseben ozir se bode imelo očuha na otroke ) so izpostavljeni „ljubezni" mačehe ali Zastop načelnika b n graškega okraja si je izbral za svojega Rokitauskega, ki se je kot nemškonacijonalni bauertfbundler" daleko proslavil Cesar pa ni potrdil njegove zastopniki gra- Odnesli so mu denar. V Šidu na Hrvatskem obdr- žaval se je semenj ; kmet Marko Piperkovič je ondi prodal itve. Zato so se v soboto 25 m m Škega okraj Hosch » i vnovič zbrali in izvolili za svojega načelnika kitanskega pa za njegovega namestnika dva vola za 120 pld Kadar je hotel kreniti domu se mu približa nepoznan Človek in ga praša od koder je; Priperkovió mu odgovori; da je iz Niemaca, na to ga nepoznani naprosi, ako bi mu storil uslugo, vzeti seboj neko pismo za g, žup- Potres bil nika v Niemcih, kateremu želi prodati amerikanskih trt. Pi- na pet minut pred 6. uro zvečer Lipoglavem dne 28. novembra perkovič pristane in nepoznani ga naprosi, naj poide # # Tatovi so zadnj ča s vlomili na triglavskem go do njegovega doma, da mu ondi pismo več ulic in ko sta prišla v neko osamljeno njim izrodi. Šla sta krog ulico na kraju rovju v razne planinske koče in pokradli vsakovrstnih reči Vstřelil se je te dni delavec Štefan Kostanjevec doma iz ptujskega okraja. Puška se mu je slučajno sprožila. > trga opazita dvojico mladeniČev, kako igrasta na tleh za denar. Mimo idočega Piper kovica naprosi eden teh, naj mu izmenja petak in ko je Piperkovič izvlekel svoj mošnjičt-k iz torbe, zgrabi mu ga lopov iz rok in se oba izgubita v koruzi. Piperkovj! je upil za tatovi, a ker ie bil kraj samoten nij Trpinčenje na ogerskih sodiščih so bar barski dogodki v Moc3i povsod v živem spominu, a že zopet javljajo iz Budimpešte, da se je v nekem mestecu na južnem Ogerskem pripetil podoben slučaj Sodnik je neko žensko, je bila v preiskovalnem zaporu, mučil tako, da je umrla vsled bilo žive duše. Sprevodilec Piperkovicev predloži, da on ostane ondi pazeč kam bodo tatovi obrnili, Piperkovič pa naj teče po redarje. Ko se je Piperkovič z redarji vrnil, ni najdel ne svojega spremljevalca, ni tatov in tudi denarja več tega Sodnika so obsodil v devetmesečno ječo Pred dunajsko poroto. Je že nekat časa, da se ne. Sumi se, da so tatovi odbrusili preko Drave na Ogersko, odkoder so najbrže tudi prišli oni dan na semenj da vlove koga na svoje limanice. Žandarmerija misli, da so ti trije tatovi neki uže dobro znani obiskovalci tujih žepov iz Novega Sada, ali po mestih odkri grozna i čenanj zoper lastne otioke jih tudi tam niso našli, ker so znabiti drugod šli po svojih Pred dunajsko poroto je bila razprava proti Ruiolfu in Ma ••• TT V . i . V ., , ... * ~ . . . opravilih To smo priobčili, ker se mnogokrat tudi pri nas riji Kučera obdolženih, da so umorili 10 letno hčerko Ano Prig°di ka) takega, osobito ako je kmet lahkoveren. Rudolf Kučera, c kr poštni oficijal je leta 1895 obudovel ostal z 7otroci. Za opravlj Društvo »Dante Alighieri« in Italija. To zlo- neko Felcmaun hišnih del si je s prva vzel glasno društvo ima namen, naše pokraj katera je z otroci ravnala jako dobro Ka- tudi sneje se mu je približala neka udova Matucha, katero poročil in katera je v hišo pripeljala svojega sina Ignacija, bi pač bolje storilo, ako si izbere drug delokrog priklopiti „materi zemlji" s tem, da izven italijanskih mej trosi denar v svrho poitalijančevanja ter utrditev italijanstva. Imenovano društvo , in to v Od tega časa niso otroci Kučerovi imeli dobrega ker so bili Italiji sami! Po službenih podatkih italijanske vojne uprave na vse načine zlostavlj in puščeni. Starejši otroči so skoro vsi šli slabo pot in dospeli v prisilne delavnice in druge današnji dan v italijanski vojni mornarici 39 o hotnih polkih pa 41 % pri pe- vojakov, ki ne znajo ne pisati ne tati. Torej pri vojakih, kaj pa šele na sploh ; kako velik saj se opravi avdijeaca lahko po telefonu. In re3 Ulleiu odstotek mora tam biti! Lanskega leta v Italiji ni obiskavalo prečital ministru spomenico je šopronjskih industrijalcev, Hegedus šol 805.918 otrok, so bili dolžni to storiti. Kako nizko stoji nravnost v Italiji, pa dokazuje menda najbolj ta podatek, pa je jo, če odgovoril nato: „Vaša prošnja je osnovana ; izpolnim možno v kratkem." Tako so si prihranili industri- da lansko leto je bilo ločeeih 59 °/0 zakonov. Na te strani jalci dolgo pot in druge sitnosti. imelo društvo dovolj dela in Dante v nebesnih višavah bil bolj hvaležen društvu za delovanje v odstranitev razmer kakor pa za ono v nelepe namene izven Italije ! Zanimiva najdba Pri starinskih izkopavanjih v i zaklad 380 bizantin- kaže na eni • A . Zunanja trgovina avstrijska. Meseca oktobra t je znažal dovoz 69.8 milj. gld (5 1/2 mil. več nego lani) izvoz 99 8 mi (več 14 milj ) višek izvoza v primeri z devozom znaša 30 mil bilo ? gld Rimu na „Forum Romanům" so našli skih cekinov iz časa cesarja Antemiusa. Denar strani podobo cesarja z napisom, na diugi pa podobo „zmage" s križem. Na grobu svojih otrok umrl. Na Vseh svet- nam dovoza za 648 mil Oi januvarija do vštetega okt. nik0v dan popoludne je obiskal 50tetni mizar B, Fiala s svo gld manje nego lani; izvoza pa je bilo 761.5 mil to je za 37 4 mil. jimj štirimi otroci grob umrlih svojcev na praškem to 109 pokopa mil gld lišču. Umrlo mu je že šest otrok. Oče in najstarejša 15letna manje nego lani. Naša trgovska bilanca je torej ak- hči sta klečala ob grobu, trije mlajši otroci so pa prižigali tivna z 112 5 mil., dočim je bila lani v isti dobi pasivna s 735 8 mil gld Kakor videti se boljša naše trg stanje V tem hipu zadene očeta kap in se zgrudi na mestu treba bi bilo izvoz povečati brez premij, katere naj se 0dšli domov k materi vdovi, katero je mučna bolezen že pred ali porabijo za šolstvo trgovsko in obrtno. Enketa o mali trgovini v Liberci se vrši te dni. sveče mrtev. Prenesli so ga v mrtvašnico, otroci so pa žalostni več tedni priklenila na postelj, Družina je izgubila zadnjo oporo Zbranih je 38 delegatov. Najprvo se je govorilo o občnem gospodarstvu malotrgovca. Večina delegatov je proglasila, da pre(j kratkem na sled v nekem Zverinskemu počenjanju beraške družbe so prišli kraju na južnem Ruskem. upadanje male trgovine ima svoj vzrok v razširjenju konsumnih Dognalo se je namreč, da je ta beraška družba kradla otroke društev, skladišč, živeža itd Udarjalo se je tudi na sedanjo iQ jih na strašen način pohabila za svoje beraške namene. V avstrijsko politiko kot povzročiteljico upadanja malo-trgovcev, neki samostanski cerkvi je med dvema takima lopovopaa stalo Govorilo se je tudi o izkazu sposobnosti, katerega naj bi se slepo dekletce ter milo prosilo miloščine. Neka kmetica ji po- zahtevalo od vsakega trgovca. Izjema naj bi bila samo prodaja zelenjave V Skandalozni afriški judje Svet se zgraža nad umazanostjo južao-afriških židovskih milijonarjev, kateri nočejo kar nič prispevati k podpori za udove in otroke padlih ju- nakov. Vsi lastniki zlatokopov in bisernih jam so dali be raški dar 5.000 iuntov šterlingov in vender se takorekoč bije boj za njihovo korist, ako zmaga kramarska Anglija, o čemer pa ti judje seveda še tiiso prepričani Nekateri igralci in igralke so žrtvovale po celo tedensko gažo za sirote, ame-milijarder jud Astor, ki vleče nove milijarde iz Transvaala, pa nič ! V tem se spozna jude, zadovoljni so, če kri- rikan stijani za njihovo korist prelivajo svojo kri (kakor leta 1898 na Dunaju) za druge se ne zmenijo. dari denar z besedami : » Moli za-me u tem trenutku pa dekletce spozna svojo mater po glasu, ki jo je seveda takoj rešila iz rabljevih rok. Nesrečni otrok je potem pripovedoval, da so mu berači na silovit oči in ga tako oslepili. način potisnili vojaške gumoe v Loterijske srečke V Lincu dne 2. decembra t. 1.: 82, 34, 59, 2, 73 V Trstu dne V Pragi dne decembra t 1.: 60, 34, 57, 82, 22 decembra t. 1.: 31, 17, 77, 29, 26 Stekel pes V Temišvaru je stekel pes ugriznil šest oseb, med njimi tudi nekega policijskega komisarja. Bil je to majhen naročen psiček, ki je provzročil toliko nesreče: Ranjene osebe so spravili v Pasteuerjev zavod v Budimpešti. Zaljubljen ravnatelj Tovaršnigki ravnatelj tvrdke Biller v Gradcu, nekj Rotter, je zalezoval tovarniške Mayer delavke in jih nadlegoval s svojimi ljubavnimi predlogi. Vsled tega je stopilo te dni 200 delavk in njimi solidarnih de- lavcev v štrajk ter so zahtevali, da vodstvo odpusti za ljub- ljenega ravnatelja, V to pa vodstvo ni hotelo privoliti Sled- njič so se sporazumeli tako, da odpuste Rotterja, ako bi imel kedaj take muhe Istodobno je vodstvo dovolilo delavcem deseturni delavnik. še Krut mož Orožniki so v Djako zaprli Marka Tomačeviča, ki je grozno trpinčil svojo ženo kmeta Upregel jo je poleg konja v voz in neusmi pretepal. Vso raz bito jo potem zapiral v klet. Tomaševič se izgovarja, da mu je bila žena nezvesta in da radi način kaznoval. Človeška zver ! tega na tako krut Avdijenca pri telefonu. Te dni je poklical predsednik sopronjske obrtie zbornice Josip Ullein trgovskega ministra Hegedůáa k telefonu in ga vprašal, kdaj more sprejeti deputacijo šopronjskih industrijalcev. Minister pa je od- govoril, da ni treba hoditi iz Sopronja v Budimpešto, češ, Tržne cene. V Ljubljani dne 31. oktobra 1899. Pšenica 20 kr i 20 kr. i rž ijda gld 10 kr ječmen gld kr glđ. 6 gld. gld. 75- kr., proso gld. 50 kr., turšica gld. 60 kr., leča 12 gld. kr., grah 10 gld. kr., fižol gld. 50 ki. Vse cene veljajo za 100 kilog.) □ E ♦ ♦ Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Jtíregu št 12 ♦ > IÎ J. J . MKB^U se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune^ vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. pršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. ♦ Tudi ♦