LIST  SLOVENSKIH  ŠTUDENTO
LETO XIII.
LJUBUANA, SREDA, 30. X. 1963
ŠTEV. 20
DREVO. RESDA SMRT GLEDA IZ TVOJIH VEJ, KI JIH KOT GOLE. OBUPANE ROKE STEZAŠ PROTI InEBU BREZ SONCA - RES, DA JE OKROG TEBE ZAVEL CAS SMRTI IN POCITKA. DA SO TI SOKOVI ZAMRLI --RES,,DA JE VETER USODE ZANESEL TVOJE ROJSTNO SEME NA SAMOTO, DA NIMAS SOSEDA, S KATEEIM BI SKUPAJ SAMOVALA - RES. DA BODO VIHARJI BUCALI IN SE BOSTA MRAZ IN SMRTNI PlS GNALA, DA TI UGASNETA ISKRO 2IVLJENJA - TODA KLJUBUJ, DREVO!
CAS BO ZOPET PRIŠEL, NA SlROKO ODPRL ZAPORNICE ZIVLJENJA, DA BO PLJUSKNILO CEZ ROB, SE POGNALO PO ŽILAH. PREŠERNO NABREKLO BO KLILO IN CVELO V VEJAH. KI BODO SPET PILE SONCE. II* VETER ZIVLJENJA BO PRIPELJAL SEMENA, JIH VSADIL V TVOJI BLIŽINI. DREVO, NE POZABI, DA SI SfMBOL SMRTI SEDAJ LE ZATO. DA SE ŽIVLJENJE SPOCIJE. DREVO. NE POZABI. DA BO ZIVO V TEBI SPET PREGNALO MRTVO.      m%                                                                                                           Foto: P. Kolavčič
Od 3. aprila letos, ko ,je bil v Uradne.m listu SFK.T objavljen zakon o strokovnih stopnjah in akademskih nazivih, je pre-teklo že dobrega pol leta. Vendar kaže. da se kljub času, ki »celi rane« med študenti medicine, še ni polegla globoka in nena-vadno vztrajna užaljenost zaradi »neza-slišane krivice«, ki se jim je dogodila za-radi tega, ker jim je »družba«, oziroma »zakonodajalec«, odvzela pravico tio aka-demskega naziva »doktor«.
Da je to res, dokazuje tudi 11 tipkanih strani dolga »Pritožba in prošnja«, ki so jq proti kcncu septembra letos absolventi in FO Zš medicine poslali tudi podpred-setlniku republike Aleksandru Rankoviču in predsedniku Zvezne skupščine Edvardu Kardelju.
V dolgovezni in slaboumno napisani »Pritožbi in prošnji«, iz katere se da raz-brati le infantilno željo, da bi postali spet »doktorji«, podpisniki tega »dokumenta« prosijo za osebno intervencijo naših naj-uglednejših osebnosti. Za intervencijo, ki je v bistvu pospg v nortnalni zakonodajni proces, to pa z motivacijo, da »ni bilo drugega načina in možnosti za upošteva-nje naših predlogov in pripornb na zakon«. To je  verjetno  edina nesporna  točka  do>
Nadaljevanje na 2. strani
Pred nami je študentsko naselje z vsemi svojimi preblvcdd. 700 fantov   H   čez   800 dekiet od oseirvnajsti-h do osemindvajsetih let. če.z 1500 usod in mnogim od teh bi-jejo sadnje wrti. Zaimje ure pred di-plomo,   s katero se bo   začelo   vss drugačnejha   življenje,   kot  je  bilo študentovslco.
Poč.iek ... predavanje ... študij.. In nasleinje ji.tro se začarani krog ponavlja.
"Dam.es znamo več kot včeraj in manj kot jutri.
Za bistimi, ki bodo za sabo zaprli vrata v bloku in ošnesli ključe k vratarju, ofyammco pa k upravniku, bodo prišle nove mlade sile.
Študij pač normalno traja Šf.-ri leta . ¦ .
Mnogo pa je Mudentov, ki fih različnl dogodki zadržijo še kakšno leto vet v Ltubljani.
In tudi v Naselfu ...
Letos je komimja za sprejem v študentske domove tedelala kriterije za sprejem novincev in kriterije za tiste šhidente, ki i&polnjujejo pogo-je za bivanje v štnderitskih domc-vih.
Mnogi študentje, ki se jim je v lanskem letu pri šttudiju zataknilo, so se mimo komisije, ki je spreje-mala študente v Naselje, prerirtili do ležišč v naselna&ltih posteljah. Absol-venti, ki fim je potekel absolventski staž, Huderuti, ki so ni podlayi pri-poročil ostali v Naselju, čeprav ni-majo iztpolnjenih MudifsMh obvezno-sl\...
Komisija fe sprejela 389 novincev. takoj se jih je vselilo 154 ...
Ostali čakafo no, izprasnjena me-sta.
25. ololobra je potekel rcčc za pri-tožbe. Tisti, ki fim je Naselje pcka-zalo vrata, so do tega datuma mo-rali oddcsli pritožbe zoper prvotne sklepe komisije za sprejem. Toda prbtož-b je prišlo rrtn&go manj koi je U&dentov brez pogojev m aibsol-veniov, M ne ustrezajo krbterijem, po katerih bi iše lahko osto.li v Na-selju.
»Ne boste me spraviH iz Naselja. ne,« je rekel absolvemt »trotnbštva M. Š. To sla mu pritrdila tud\l straj-n.bk M. T. in absolveni eleklr&teh-nične fakultete iz čeirtega bloka.
Tuii v Kdegiju fe uprava imda nemalo sitnoslii s ttebimi, ki niso iz-polnili pogojes za bimnje. Nekctterl nafbolj dr?M so tudti polem, teo je upravnHc poklical milščrtike, vtlra-jali pri svonh oiločilvah in preno-čevali v Kole&lju.
V Naselju v dnevruh »obah spijo na tleli novinci in skopski jblMent-ie. V čeirtem bloku }rh je štiridese'.. Čakaju, kdaj boio drugi diplomi-rali.
Ča'ca_'o in v^ajo, da k.riier]ii spre-jemne kontisije ne bodo osiali le na papirju.



llllllllllllllimillllllltllillllillllllllililllilllllliilllllllllll"'1"111"11"1'"111'''''"11"'!1'!!!^!!)!!!!
Skupščina koristnikov študentskega na-selja je kot vsako leto tudi tokrat odkrila mozaik problemov, ki so ali povsem novi ali pa za Naselje že arhaično stari.
Diskusija se je v začetku neupravičeno dolgo vrtela okoli takoimenovanega »mo-ralnega problema«, ki baje že toliko ča-sa straši v Naselju, da je v vsakovrstnih govoricah in pisanjih dobil že kar zlogla-sen prizvok. Da pa to res ni glavni pro blem Naselja, je potrdilo živahno valo-vanje med prisotnimi, ko je nekdo načel problem »hrane, cen in standarda«.
Vsem je jasno, da je podražitev hrane v Naselju že sprejet sklep, ki ga ni moč spreminjati. S tem je bil spet prizadet študentovski standard, ki že dalj časa, vzporedno z rastjo cen, vztrajno drsi na-vzdol. Prišli smo že v kar absurden polo-žaj. Režim današnjega študija zahteva od študenta, da se vpreže z vsemi silami vanj. študij se je skrajšal od šest, sedem let, na štiri, pet let. Družbi so bila s tem prihranjena ogromna sredsfcva. Če pa bo-mo sedaj, ko se življenjski stroški veča-jo, puščali študenta vnemar z njegovimi dohodki, ki so zadostovali pred tremi, pe-timi Ieti, tedaj se izpostavljamo resni nevarnosti, da bo spet študij tisti, ki bo tako ali drugače utrpel škodo.
študent se mora čutiti upravičenega, da od družbe zahteva subvencije. Kaj nam pomaga, če že nekaj let sem s tragičnim obrazom ugotavljamo, da nezadržno kopni odstotek študentov iz delavskih in kmeč-kih vrst v korist študentov iz uslužben-skih in drugih, bolje situiranih slojev. Na-ši republiški organi bi morali v skladu s skrbno analizo. sedanjega materialnega stanja študentov ustrezno ukrepati. Tudi to bi bila politična akcija. In še kako pomembna!
Nepravilna pa je zahteva, da naj bo dotacij deležna menza sama. Zanjo to niti ne bi bilo stimulativno.. S tako pavšalno dotacijo bi podpirali vse študente ne gle-de na materialni položaj posameznikov. — Pri vsem tem pa je zanimivo to, da kljub precejšnji paniki, ki jo dvigamo okoli ma-terialnega položaja študentov, socialno-ekonomska komisija pri UO ZŠJ trdi, da število vloženih prošenj za posojila in sub-vencije niti ni tako veliko.
Tudi letos je bilo na račun sprejemanja v Naseije izrečenih precej pikrih. Dejstvo pa je, da jebila letošnja sprejemna komi-sija v dokaj nezavidljivem položaju; toliko težav pri delu najbrž še ni imela nobena sprejemna' komisija.
Vsa prejšnja leta so bili računi, kdo ostane v Naselju in kdo ne more ostati, jasni v glavnem že oktobra. Letos se je to pregledovanje študijskih pogojev nepri-jetno zavleklo. Vskladiti je bilo treba dva sistema sprejemanja: starega, centralizi-ranega, in novega, ki je bil letos prvič v preizkušnji. Vse kaže, da se bo sprejema-nje po sistemu rang lestvic kljub nekate-rim slabostim, ki jih je pokazalo, le obdr-žalo. Treba ga bo le še vestneje preteh-tati in ga potem uvesti na vseh fakulte-tah.
Za svoj revoltni nastop je skupščino iz-koristil tudi »ceh« absolventov, ki so bili nedavno s sklepom postavljeni »na hlad-no«. Kljub vsem na videz tehtnim argu-mentom, ki so jih navajali v svojo obram-bo, jih ne moremo podpreti. V svoji ozko-srčnosti so pozabili primerjati svoj (resda ne lahek) položaj z dosti slabšim polo-žajem številnih novincev, ki se ali stiskajo v kasarniški gneči v dnevnih sobah ali pa v Naselje sploh niso bili sprejeti.
Medtem ko je skupščina v Naselju na-čela v glavnem le probleme materialnega položaja študentov in sprejemanja v Na-selje, pa so se študentje v Gerbičevi ulici v živahnih diskusijah ogrevali predvsem za »osamosvojitev« doma. »Gerbičevci« so v mnogih zadevah tretirani kot srednje-šolski internat. Doseči želijo status. štii-dentskega doma, ki bi tudi upravno spa-dal pod Kuratorij študentskih domov in menz
Skupščina v Naselju se je lotevala vrste vprašanj, ki so vsa živo povezana s sploš-nim življenjskim položajem našega štu-denta. Na zatožno klop je postavila tudi razne notranje nepravilnosti: od skrhane hišne discipline do večno dolgih vrst opold-ne. Kot pa kaže udeležba na skupščini, ki se je ni udeležil niti vsak peti stano-valec, se vseh ti problemi ne tičejo. To je konec koncev tudi eden od problemov našega Naselja.
M. Tavčar
Direktor:
Halo! Kcko, štipendijo hočete? ASi še ne veste, da imate sklad za študijske kredite?
Doktorske mefode
Nadaljevanje s l.strani kumenta. Kajti predstavniki »prizadetih« so bili neverjetno vztrajni pri trkanju na vrata in moledovanju za intervencijo sko-ro vseh za taka vprašanja pristojnih re-publiških organov, ki pa so — neverjetno, toda resnično — pokazali za predloge »prizadetih« popolno nerazumevanje. Ti pa kljub vztrajnosti vendarle niso bili do-sledni: svojo »Pritožbo« so odposlali brez soglasja ali vsaj posvetovanja z Uni-verzitetnim odborom ZŠ, ki je, kot je zna-no (vsaj večini študentov), politični organ, ki predstavlja vse študente ljubljanske univerze in katerega (negativno) mnenje o zadevi bi vsekakor tnorali vsaj priložiti.
Poleg argumentov, ki bt jih z malo smi-sla za humor lahko opredelili kot »etimo-loške«, »vrednostne«, »historične« in »mcdnarodno komparativne«, kaže, da sami podpisniki imaio vendarle dva svoja argumenta za najmočnejša. Gre za vulgar-no psihološko teorijo o tem, da je naziv »doktor« med preprostim Ijudstvom toli-ko ukoreninjen, da ima že »psihotera-pevtski« (in seveda s tem zvezani denarni) učinek in pa za originalno medicinsko teorijo o motivih, zaiadi katerih je bil sprejet zakon. Navajamo dobesedno: »Sprejeti neki zakonski predpis z daleko-sežnimi posledicami za človeške odnose v nekem tako pomembnem in širokem poklicu, kot je sanitetski, samo zato, da bi preprečili obstoj zavisti pri študentih prava in pravnikih,, ,je linija najmanjšega odpora, ki se je je držala komisija. kaleri je bila poverjena izdelava zakonskega predloga o akademskih nazivih.« In še: »Pravniki zavidajo  zdravnikom zaradi  na-
ziva doktorja splošne medicine, doktorji pa bi lahko zavidali pravnikom zaradi dej-stva, da oni zavzemajo lepe in visoke po-Iožaje v državni upravi«. In tako na-prej.   . 11 tipkanih strani.
Žal tudi skupščini ZŠ medicine ni bilo prizaneseno s to neprijetno gonjo, ki so jo podprli celo z nekaj novimi »argumen-ti« in novo teorijo, ki jo je neki disku-tant v prispodobi orisal takole: »Moja družina me je poslala študirat zato, da bi postal .dohtar; vsi pričakujejo. da bo-do imeli v družini .dohtarja* — sedaj pa bodo oni in jaz ogoljttfani, zato ker bom samo zdravnik.« To je takoimenovana »pogodbena teorija«. Da pa ne bi dvomi-li v njegovo dobronamernost, je diskutant predhodno omenil, da bi bil prinravljen postati tudi »natakar v siužbi človeštva«, samo da bi mu to povedali še pred za-četkom študija.
Ob vsem tem m tudi ob siceršnjem poteku skupščine, ki je ugotovila, da je bilo idejno in politično d^o Zš medici-ne v preteklem letu najslabše na univer-zi in ki se je le z eno diskusijo, ki pa ni našla odmeva, dotaknila reforme štu-dija medicine, ^e pa vendar ne moremo po.vsem strinjati z mnenjem dekana fa-kultete prof. dr. Milčinskega, da je prava sreča. ker ni bilo na skupščini pnsot-nih več zunanjih gostov. To pa zato, ker nismo tako zavistni, kot mislijo o prav-nikih študentje medicine in hi tudi dru-gim privoščili tri ure prijetne zabave pri opazovanju res doktorskih metod, s kate-rimi nekateri zdravijo svoje malomeščan* ske in velikovaške komplekse.
Peter  Jambrek
Studijski krediti in subvencije
Zamisel o kreditnem skladu, iz katerega bi se črpala sredstva za brezobrestne kredite študentom, ki nimajo za-gotovljenih materialnih pogojev za študij, je stara že nekaj let. že pred leti je ustanovljen sklad za dbsolventska posojila. Upravni odbor tega sklada je raspolagal s petimi milijoni. Po končanem študiju so morali koristniki vrniti celotno vsoto. Zanimanje, ki je bilo precej&nje, je poleg splošnih potreb pogojevalo osnovanje novega sklada, za kaierega je si-edstva zagotovil republiški Izvršni svet. Za prvo/ tromesečje iiitošnjega študi;$kega letip razpolaga sklad z 22 mUijoni, razen tega pa bo po 5—6 milijonov mzdeljenih v obliki subvencif. Pravilnik sklada je že sprejet.
Do rečnega roka je socialno-ekcnomska komisija pri VO sprejela preko 800 prošenj. To, že sedaj izredno veliko zanimanje (v Zagrebu je bilo približno v istern času od-danih le okrog 300 pro&enj) bi bilo nedvomno še večje, če bi bili informirani študentje o prednostih, ki jih zago-tavlja kreditni sklad in o pogojih za dodeljevanje. Res je sicer, da so bili objavljeni oglasi v Delu in Tribuni in na oglasnth deskah fakultet, toda dejstvo je, da je večina študentov le malo vedela o pogojih, ki jih mora prosilec za kredit izpolnjevati, pa tudi socialni referenti po faknl-tetah jih niso mogli o tem informirali. Pomembno je, da je kredit brezobresten, da se posojilo vrača po progre-sivni lestvici, glede na povprečno Oceno pri izpitih, in dd le za kredit treba imeti poroka.
Tudi za sam pravilrik lahko velja ugolo;:: da ie aaenkrat še nepopoln in da ga bq treba prikrojiti razme-
TRISUNA STRAN 2
ram, ki se hitro spreminjajo. Primerno bi bilo dati pravil-nik v javno razpravo, ker je zelo verjetno, da bo pri-šlo iz vrst koristnikov mnogo tehtnih spreminjevalnih predlogov.
Komisija že rešuje prošnje. Ker pa se bo delo nekoliko zavleklo, bodo prve subvencije in kredite dobili študentje od sredine do konca novembta. Tisti, ki so od-dali prošnje v roku, ki je bil razpisan in jih bodo opremili 2 vsemi potrebnimi dokumenti, bodo dobili izplačan zapro-šeni znesek tudi za oktober. Komisija si bo prizadevala doseči isto tudi za Študente, ki bodo prošnje oddali v naknadnem roku do 15. novembra. Upoštevati je treba namreč dejstvo, da je bilo v času, ko je btl razpisan redni rok za prošnje, mnogo Uudentov, ki so potrebni pomoči, odsotnih, zadržanih zaradi izpitov, stanovanja in podobno.
Zanimivo je, da so slovenski študentje najhitreje spre-jeli kreditiranje za primerno obliko izboljšanja študeii" tovskega stančcrda, povsod drugje v državi so bile disku-sije o kreditu burnejše in z več prigovori. Najčešče smo lahko zasledili pomislek, češ da bo za diplomanta, ki je komaj nastopil službo in mora zaradi tepa urerfiti svoje življenjske pogoje — lahko da ima v tem času ie dr-':r'o — prevelika obtemenitev piačevm-\ ~ Uu'r*':-'—a posojila, saj bo moral mnogo drugih stvari kvpiti Tia nbroke. Pomislek je nedvomno umesten, toda 6b s?*"~-:':'n pogojih za odplačevanje je nekoliko u&lažen. 'N?*-~ so navajali argument, da bo gospodarstvo, ki že :;:d-i} posveča premalo pozornosti štipendiranju, iz-rabilo kredit kot kritje, kar bo imelo posledico zmanjšanja števila štipendistov. Od vseh pomislekov je slednji ver-jetno najbolj utemeljen in ga mommo upoštevati tudi sečai, ko smo ie napravili prvi odločen korak v kredi-tiranje.
Poudarjamo, da kreditiranje ni nadomestilo za štipendU rnnje — je in ostane le njegovo dopolnilo. študentje nočemo, da bi gospodarske organizacije zaradi uveljav-Ijanja kreditiranja opustile štipendiranje kot edini način za zagotovitev potrebnih kadrov.
Vsota 22 milijonov bo verjetno za prvo tromesečje zadostovcda nujiio pa bo, da se še zviša, kajti število in-teresentov se bo gotovo zelo povečalo. Le tako bo štu~ dijski kredit postal sredstvo, ki bo uredilo ob sedanjih cenah razmajano stanje študentskega standarda. Studijski kred.it mora postati dostopen vsakomur, tudi tistim, na katere odpade, če razdelimo mesečne dohodke staršev s številom članov, 20.000 dinarjev. Zapiranje pred narašča-jočitni realnimi potrebami in sklicevanje na skromnost pomeni, izpostavljati se možnosti, da trpi tudi kvaliteta Uudija, saj Uudentje ne morejo kupovati prepotrebnih učnih pripomočkov, domače in tuje strokovne literature, ki je izredno draga. Prav gotovo pa bi bilo treba ie zo-misliti. ali 15 odstotkov od plače. kolikor je minimalno določenih za odplačemnje obrokov, ,le «** preveč, prao tako vprašanja^ ali se študijski k%editi ne bi mogli dodeljevati tudi brez poroka (kot na primer v Sarajevu). Razprava o pravilniku sklada bi nedvomno osvetlila še nekatere možnosti, ki bi kreditiranje še bqlir približale širokemu krogu študentov. Tudi na mariborskih višjih šolah bi moral postati študijski kredit študentom. prav tako dostopsn kot v Ljubljani, saj so socialni pogoji ob nekoliko dražn hrani še teiji, ob znatno povečtmem šte-vilu rednih študentov pa bo postalo individualno subven-cioniranje teh, ki so pomoči potrebni, skoraj nemogoče. Predlagamo enoten sklad za Uudijske krediU za vso Slo-venijo, ki naj bo seveda primerno velik.
IVO VAJGL
ŠTEVILKE 0 VPISU
nas je kot

Novincev je letos na naši Univerzi 3301, od tega 486 izrednih.
Od skupnega števila vpisanih v I. letnik je 305 rednih in 7 izrednih »starih« novin-jejo v prvi letnik. 33 študentov se je po-novno vpisalo v I: letnik na podlagi indi-vidualnih prošenj. število ponovno vpisa-nih se samo na filozofski in medicinski fakulteti sklada s številom prošenj za po-novni vpis. Zanimivo, toda ne presenet-največ na fakulteti, ki ni zahtevala prošnje za ponovni vpis: 155 na pravni fakulteti.
Gneča na FNT
Največ novincev se je vpisalo na fakulte-to za naravoslovje in tehnologijo. Db pr-vega oktobra so na dekanatu FNT vpisali 549 rednih študentov, 43 izrednih, 32 študen-tov pa je ponovno vpisalo I. letnik. Ta fakulteta že nekaj let številčno vodi; ka-že, da bo letos razlika med prvo in drugo najšteviienejšo'"fakulteto še malce večja kot doslej. Videti je, da FNT združuje ne-kaj zelo popularnih tehničnih oddelkov in da našemu gospodarstvu ne bo zmanj-ljivo je dejstvo, da je ponovno. vpisanih kalo strokovnjakov.
Pravniki na drugern mestu
Vendar se, brez strahu, ni še treba bati tehnizacije. Po številu na novo vpisanih so takoj za FNT tri izrazito družboslovne fakultejte: pravna s 530 no-vtiinai., filoaof-ska s 494 in ekonomska s 429. Pravna fa-kulteta je letos prvič prehitela filozofsko in zasedla drugo mesto. Število slušate-ljev na tej fakulteti v zadnjih letih raste, inedtem ko na filozofsk.i pada.
Ekonomska fakulteta kot četrta po vr-sti ima rekord izredno vpisanih slušate-ljev — 144. Do 1. oktobra pa tam niso vpisali ruti enega študenta ponovno v 1, letnik.
Nato slede po vrsti: fakulteta za stroj-ništvo s 318 novinci, (od tega 48 izrednih in 25 ponovno vpisanih), FAGG z 277 — 30 0 /ednih in 1 ponovno vpisan, bioteh-nična fakulteta z 234, od tega ponovno vpisanih 59, 52 redno in 7 izrednih slu-Sateljev, medtem ko prvič vpisuje izred-no 1 sam slušatelj, in fakulteta za elektro-tehniko z 210 novinci, od tega 11 ponovno vpisanih, izrednih slušateljev pa na tej fakulteti ni.
Medicinci na dnu lestvice
Zadnje mesto je letos zavzela medicin-ska fakulteta s 160 prvič vpisanimi in 25 ponovno vpisanimi slušatelji; izrednih ni-ma. Ta številka je nekoliko čudna, če po-mislimo, da je sicer na medicini  vpisanih
Se še spomnite, koliko ur ste pisali?
največ slušateljev: 995. Ne smemo pa po-zabiti na omejeni vpis, ki je bil letos na medicini.
če pa pogledamo stvar v celoti, je me-dicinska fakulteta kljub najmanjšemu šte-vilu novincev letos prva po skupnem števi-lu vseh vpisanih: 995, lani je bila še na tretjem mestu za FNT (1026) in filozof-sko (957). Vendar so to številke, ki so veljale 1. oktobra; ker pa je na fakultetah še do konca oktobra dovoljen naknadni vpis, je verjetno, da bodo končne številke še precej drugačne. Lanska razlika med številom vpisanih v rednem roku in med končnim številom vpisanih znaša za vse fakultete povprečno 29,1 odstotka, za fi-lozofsko in FNT približno 26 odstotkov, za medicino pa le 17 odstotkov. Verjetno je torej, da medicinska fakulteta le ne bo dokončno prva, čeprav je letos na medi-cini vpisanih več študentov kot prejšnja leta, medtem ko na FNT in filozofski šte-vilo vpisanih počasi pada.
Zanimive so tudi razlike med številom vpisanih v prvi letnik in številom tistih, ki so se letos vpisali v višje letnike. Tako ima na primer FNT z največ novinci (624) za zdaj  vpisanih  v II.   letnik   112,  v   III.
96, v IV. 85 slušateljev. Kaže torej, da je 1. letnik najtežja preizkusna zapreka, zda-leč težja kot diploma I. stopnje. Padec števila slušateljev po I. letniku je ogro-men na vseh fakultetah. Samo nekaj pri-merov: filozofska fakulteta od 494 na 90, pravna od 530 na 74, ekonomska od 429 na 49, FAGO od 277 na 92. Žalostni rekord ima torej to pot ekonomska fakulteta. Za celotno univerzo je ta razlika ilustrirana s številkami: 2988 vpisanih v I. letnik proti 1000 vpisanim v II. letnik.
Naša univerza ima letos 185 slušateljev 3. stopnje; vpisani pa so samo na 4 fakul-tetah: na FNT 88, na fakulteti za elek« troniko 55. na ekonomski 40 tn na filo-zofski f        ?ti 5.
V celoti nas je torej na Ijubljanski unl-verzi vpisanih 5174 rednih in 641 izrednih slušateljev. Skupna številka 5815 pa je za 287 manjša od lanske. Če prištejemo k tcmu še ver jetnih 30 odstotkov študentov, ki se hodo vpisali v oktobrskem roku, bo število ljubljar.skih študentov približ-no za 200 manjše od lanskega. To pa je tudi povprečni padec študentov, ki ga opažamo zadnja leta.     MARIJA CIGALE
REPORTAŽNI UPIS 0 DELU UHlVERinEim ZALOIBF

Univerzitetna založba je bila ustanov-ljena pred petimi leti. Takrat se je šest izurjenih delavcev lotilo pionirskega dela: za učbenike, ki so jih pisali naši profesor-ji in jih do tedaj izdajala in ciklostirala druga založniska podjetja, je začel skrbeti mali kolektiv dvanajstih rok.
čtrke, slike in besede
V petih letih se je v kolektivu univer-zitetne založbe nabralo kar 27 ljudi. Srečal sem jih sklonjene nad potiskane pole in nihče ni imel časa, da bi mi v tem nasi-čenem zraku posvetil kaj več kot bežen pogled. Tam v zadnji sobi brni s svoj-stvenim glasom rotaprint in v aluminijasto pregrado se vsipljejo listi in na njih ti-soče in tisoče besed.
Včasih so temu kolektivu pomagali tudi študentje ... Honorarno. Dela nikdar ni primanjkovalo, saj so bile naloge in zahte-ve vedno večje. Tudi danes, ko kolektiv šteje 27 sbalnih delavcev, ležijo rokopisi v predalih, ker tiskarna vsega ne zmore. Premalo je strojev in premalo prosto-ra...
Na policah, na mizah in pod mizami ležijo kupi matfic in arhivskega materiala. Koliko let se je nabiral? Zdaj daje vsem tem prostorom zatohlo vzdušje. Sicer pa so mi rekli, da bodo na levi in desni stra-ni pritličnih pipstorov dobili dovoij prostora za vso navlako, pa tudi delo se bo hitreje odvijalo. Zdaj se je tiskarskemu pridružil še nov oddelek: knjigoveznica. V prejšnjih letih so knjigoveške posle opravljali v posebnih delavnicah gluho-nemi, zdaj pa v isti hiši opravljajo še vezave knjig, kar se pozna pri izdatkih (prej so vsako leto izplačali tudi do 25 milijonov dinarjev za knjigoveze), še naj-bolj pa pri času.     ,
Rokopis februorja - skripta novembra
Vsaka fakulteta ima svojo tiskovno ko-misijo. Da je hierarhija bolj popolna, ima tudi univerza svojo tiskovno komisijo in izdajateljski ter založniški svet, predsedni-ki tiskovnih komisij na fakulietah pa so člani univerzitetne tiskovne komisije.
Naši profesorji in drugi predavatelji se lotijo pisanja učbenikov za predmete, ki jih predavajo in rokopise predložijo komisiji na fakulteti. Ta presoja rokopis in ko ga nekajkrat zavrne in nkaže skraj-
šati ali popraviti (kar se precej pogosto dogaja), potem se popravljenega originala in korektur loti univerzitetna tiskovna ko-misija, ki tudi ne drži križem rok .. .
Vse to zato, da bi bila skripta čim bolj-ša in natančna, da bi ne bila razvlečena in zato; da bi se neko misel povedalo v enem stavku in ne v dveh.
Potem si zamislimo tipkarico, ki prejme v univerzitetni založbj te črte, podnapise in nadnapise. Verjemite, (tako je rekla), da ji ni prav lahko dešifrirati teh zajetnih fragmentov.
Ni redko, da si mora profesor prepis še enkrat ogledati, kajti strokovni izraz je strokovni izraz in tipkarica ga pač ne mo-re prebrati, če je le napol napisan.
šele po teh zamotanih postopkih je »stvar« zrela za tisk. Profesorji tehnič-nih fakultet in tam, kjer so v učbenikih potrebne razpredelnice in diagrami, izda-jo učbenika še bolj zavlečejo, saj je treba delavcem v založbi prerisati (na roko!) vse slike, ker tiskarna še nima kljub po-trebam in nenehnim urgencam vseh pre-potrebnih strojev.
Napake, ki veljajo dneve
Nemalokrat se zgodi, da je treba spise še lektorsko popraviti, pa tudi nekatere risbe je treba korigirati, ker, recimo, manjkajo znaki, ali pa ni bilo označeno merilo, v katerem naj delavci sliko pove-čajo ali zmanjšajo. Ni odveč, če pripom-nimo, da v dneh, ko v založbi skripta tiskajo, nekateri profesorji stalno bedijo nad svojim delom in pripomorejo k temu, da dela čimprej zagledajo beli dan. (Tako prof. Bajt s pravne fakultete — Politična ekonomija.).
Sicer pa bo založba v kratkem predlo-žila vsem univerzitetnim učiteljem pfavil-nik, ki bo govoril o tem, kako naj avtor piše, da bo godno za tisk. Tu bodo navo-dila za.uvodne besede, ovitke, naslove, pod-naslove, formule, diagrame, histograme, kazala in .podobno. Ta, na videz primi-tivna navodila bodo v marsičem skrajšala čas od rokopisa pa do skript, ki jih štu-dent kupi.
Problem univerzitetne založbe je mimo pomanjkanja fotografskih aparatov in li-notypov 7.3. kliširanje skic in slik še vpra-šanje naklad posameznih učbenikov. Neka-teri oddelki na naših fakultetah imajo res malo   slušateljev  in  zanje  je   prav  tako
treba natisniti skripta kot za druge. Mini-malna naklada založbe pa je 500 izvodov, v zelo izjemnih primerih tudi 300. Od teh učbenikov gre v prodajo približno 100 iz-vodov, ostali pa v arhive (beri: pod mizo v tiskarni). Tako majhna naklada pa na-rekuje velike stroške, ki bi zelo prizadell študentov žep. Zato daje univerza subven-cije (letos 40 milijonov dinarjev), ki se pa krčijo in raztegujejo z ozirom na ponud-bo in povpraševanje. Manj iskani učbenikt dobijo subvencijo, ki znaša do tretjine njene vrednosti.
Ker pa se je v nekaj letih teh učbeni-kov le nabralo precejšnje število in čeprav so že nekoliko zastareli, še vedno niso ia-gubili vse aktualnosti, se je založba odločl« la za razprodajo.
Načrti za letos
Res niso skromni. Pa tudi niso neures-ničljivi. Dosedanji spisek vseh del, ki ao v petih letih izšla, se počasi in vtrajno pomika proti tristotici. Točneje povedano: natisnili so že 255 učbenikov, 20 jih bo izšlo v razdobju enega meseca, do konca šolskega leta pa bo prišlo »med bralce« še 40 skript in priročnikov. Doslej so naj-več literature natisnili za biotehnično fa-kulteto: 49 del.
Trije stroji vsak dan neprenehoma osem  ur brnijo in požirajo gore papirja.
Delo univerzitetne založbe pa ni samo cikiostiranje učbenikov in tiskanje knjig. Frekverjtacijska potrdila, zborniki, dok-torske disertacije, poročiia rektorja, poro-čila fakultet, referati, statuti, objave, in-deksi, vizitke, oglasi, formularji vseh vrst, dimenzij in barv — vse to je skrb in delo univerzitetne založbe, katere dejavnost in nenehno rast podpira tudi naš tisk.
Zato pa je potrebno, da univerzitetni organi nudijo založbi vso pomoč, ker se založba sama financira in si prizadcva skrajšati pot od profesorjevih besed do študentovega  znan.ja.
Tiskarno je treba oskrbeti s sodnb-nejšimi tiskarskimi stroji. kajti vprašanje učbenikov je na nekaterih fakultetah še vedno najbolj aktualno in povzroča prc« cejšne težave.                                   BSL.
TRIBUNA STRAN 3
ŽE PRIHODNJE LETO
ŠTUDENTSKI DOM
V Mariboru so pričeli z gradnjo študentskega doma. S tem bodo rešili enega najhujših problemov na mariborskih višjih šo-lcsh. Dom bo stal v prijetnem okoiju - na robu tnariborskega mestnega parka. Po pogodbi, ki jo je Združenje sklenilo z izva-jalcem, bo dom dograjen do 1. okfobra prihodnjega leta.
Po projektu, ki ga je naredil »Projekt-Maribor« (glavni projektant je bil inženir arh. Milan Cernigoj), bo v stavbi z 90-dvoposteljnimi sobami prostora za 180 Studentov. Prvo leto obstoja bodo v dom 6prejeinali samo študente, študentke pa bodo prišle na vrsto šele leta 1965, ko bado verjetno v neposredni bližini zgra-dili še drugi dei doma. Načrti zanj sicer Se niso izdelani, vendar računajo, da bo podcrben prvemu, le da bo imel dva vhoda — enega za žensike, drugega za moške. Kapaciteta drugega doma se bo prav tako gibala okrog števila 180, s tem pa bodo jadostili že skoraj vsem potrebam. Po anketl, ki jo je v pretekiem študijskem letu napravilo Združenje mariborskih vi-sokošolskih zavodov, je več kot 350 štu-dentov izrazilo željo, da bi stanovali v -Hudentovskem domu.
Stevilo interesentov se bo v naslednjih dveh letih gotovo še dvignilo, skupno s Številam rednih študentov. Mnogo je na-mreč takih, ki so potem, ko so izvedeli, da Maribor še nima svojega študentskega doma, odšli raje drugam. Razen v novo-zgrajenem domu pa bodo študentje še na-dalje lahko sta^rr/ali v domu Srednje kmetijske šole v Kamnici, kjer je zanje rezervlran del kapacitet.
Sredstva, potrebna za gradnjo — 220 milijonov dinarjev   —   «i   je   investitor,
Izredni študentje na VEKŠ
Dobra povezava
16. cnktobra letos jc bil v Poslarskem domu na Pohorju sestanek z izr-edsii-ml štucLenti. UdeleiiH so se ga pred-stavniki večine sekcij izrednlh štu-dentov — teh je 12 — in predstavniki šole, kot gost pa je sodeJoval profe-sor Jovanovič iz beograjjske VEKS.
Tri najuspešne.iše sekcije so cslj-ska, mariborska in ljubJjamska. Celj-ska sekcija deluje pri društvu eko-nomistov, ima 6ez 200 elanov in je lani teiklo njeno delo tako oirganjzira-no, da so imeli kar 12 skupin ki so opravljale izpite doma. Mariborska sekeija ima čez 700 članov in je prav tako priredila več kot 10 &eminarj€v. I^jubljanska sekcija ima skoraj 300 članov, ki so im-eli celo vrsto seminar-jev, po njih pa tudi štitikrat i7.pite v Ljubl.iani. Takoj poleg teh treh, kl vse delujejo pri druStvu ekonomi; tov, moramo omeniti kopirsko selcciio iz-red«ih študentov. ki deHije pri gospo-darski zibornici. Ima skoraj 200 člaiov. 7.druženih v dfveh podsekciiah, v Nov) Gorici in Kopru, pripravljajo pa še nekatere nove.
Ta sekci.ia ie imela v Nov1 Gorici tri skupinske izipite, v Kopru pa dva. Izpite na »edežu sekcije so imeii tndi šfrudentje v/. Novega m«sia in iz Trbovel.j. Izpitov na sedežu s^kcije niso imele samo tri sekcije - m«rsko-soboška, brežiška in plujska. To pa ie nc pomeni. da te sekcije niso bi]e aktivne, saj so tudi priredile nekaj seminarjev. Ptujfani so bili mn&nia, da ie Mnvihov iHkr. blizu •r'n Inhko h(xU,jo d«Jat izpite kar na Solo. V BrežicEh in Murski Soboti pa niso moigli :-€Svta-viti dovoii veliiiili skvip.'n kancTirlalov (vsaj M). Sekciia i/.rednlh študen'.ov z Go-ren.jskega, ki deluje v Kranju, ima f.er 70 članov.
Združenje mariborskih visokošolskih za-vodov, že zagotovil. 55 milijonov dinarjev je dal Republiški zavod za stanovanjsko izgradnjo (plačevanje anuitet za to poso-ji]o je prevzel republiški Izvršni svet), 110 milijonov dinarjev posojila pa bo šlo iz sredstev stanovanjskih skladov mari-borskih mestnih občin Center, Tabor in Teznc. Plačevanje anuitet za to pasojilo je prevzelo Združenje mariborskih' viso-košolskih zavodov. Sredstva za plačevanje bo Združenje dobilo iz najemnine za bivši kazensko-poboljševalni zavod, ki so ga do-bili v najem za dobo desetih let, Kot so načelno že privolili, bodo preostalih 55 milijonov prihodnje leto dobili iz republi-škega skalada za  stanovanjsko  izgradnjo.
Dam bo opremljen zelo moderno, ven-dar ne preve^ razkošno. Imel bo pet nad-stropij. Vsaka etaža bo imela skupno umi-vainico, prhe, sanitarije in čajno kuhinjo. Stavbo bodo segrevali s centralno kur-javo. Poleti, ko kurjenje ne bo potrebno, bo vključen poseben bojler. Pripravna bo tudi ravna streha, kjer bodo uredili te-raso s tuši. Ta bo v lepem vremenu prav gotovo postala priljubljeno mesto za son-čenje.
Razen dvoposteljnih sob in stransikih prostorov bodo uredili še pobeben klub-ski prostor, prostore za študenbsko orga-nizaoijo, v kleteh pa bodo shrambe za ko-lesa tn mopede ter prostor za igranje na-
Višja pravna šola v Mariboru
miznega tenisa. Dom bo stal v neposred-ni bližini bivšega gasilskega doma, ki ga preurejajo v teiovadnico. Študentje bodo torej imeli odlične možnosti za telesno-vzgojno rekreacijo, saj bodo še posebej uredili športna igrišča za košarko, odboj-ko, rokomet in mali nogomet.
Kot nam   je povedal predstojnik Zdru-žemja mariborskih visokošolskih zavodov,
bodo kriteriji za sprejem v dom podobni tistim, ki veljajo že drugod. Pogoji bodo objavljeni v razpisih za vpis na pasaaJifcz-ne višje šole. ZainteresiTani bodo tako lahko priložiii pro.šnji za vpis tudi proš-njo za sprejera v dom, hkrati z dragimi potrebnimi dakumenti, kot je pač navada že v drugih študentskih domovih.
B. Movič
VTŠ: Obvezni kolokviii
Na VTŠ so bili letos rezultati vpisa več kot zadovoljivi, saj se je vpisalo 40 od-stotkov novincev več kakor lani. Poseb-no ¦ občutno je povečanje števila izrednih študentov. Teh je sedaj 91 odstotkov več kakor lani, medtem ko je rednih le osem odstotkov več. Vzrok teniu je treba iska-ti v zmanjšanju števila štipendij in ugod-nostl, ki so jih doslej dajala podjetja svo-jim uslužbencem. Prav tako vpliva na vpis tudi pomanjkanje sob za študente v Mariboru, kar je imelo za posledico, da
so se mnogi redno vpisani študentje nak-nadno odločili za izredni študij. VTŠ je sicer najela ve.čje število postelj v domu Srednje kmetijske šole in v privatnih sta-novanjih, vendar s tem ni mogia zadovo Ijiti vseh potreb. Cene v domu SKŠ so mnogo višje od cen prlvatnih, pa tudi re-žim v domu ne ustreza študentom. Da bi šola pomagala novincem, ki pridejo iz .gimnazije, je organizirala zanje enome-sečni tečaj, kjer so se ob praktičnem de-lu  seznanili  z  osr.ovnimi  tehniškimi  poj-
0B III. SKUPSGINI
VEKS
TRIBUNA STRAN 4
V zadnjem času je bilo slišati precej pripomb, češ da diplomanti VEKš ne dobijo takoj služfoe, oziro-ma jo mcrajo dolgo iskati. Ker bo to stvar vsoko leto bolj očitna, bom navedel nekaj predlcgov, ki smo jih zabeležili na III. skupščini VEKš.
Vsekakor ie raslog za slabo zaposlova-nje diplomcuitov že v tem, da gospodarske o^gcmlzacije ratplsujejo premalo šlipendij. Štipeidijo ima samo ckuli 40% rednih šlu-dentov Znani so primeri, da so štiidentje pjšiljali prošn-je za dodelitev Mipendije na več strani in da sploh mso dobili o4gcwo-ra, ali pa je bil negativen Ni res, dn so potretoe gospodarskih orgari.zacij po to-vrstnih kadrih že zasičene; trdimo la^ko prav nmprotno. Ze'sarna analiza po neka-terlh podjetfih v našem okraju je pokjza-la, da nekatera podjetja sploh ne zaposlu-
jejo nobenega ekonomista tn to so celo včasih velika podjetju. Potrebno bi b-lo napraviti analizo večine gospodarskih or-gaJiizacij v našem industrijskem bazenu in jo pozneje tudi razširiti na celolno re-publiko. V tej analisi bi lahko našli podat-ke, ki jih' nujno potrebujemo: resničen položaj vodstvenega kadra v podjetfih in potrebe po teh kadrih. Taka analiza bo brhkone opravljena že v tekočem štuJii-skem letu. ko bodo študentje v okvlru vaj pri statistiki odšli po posnmeznih prtjei-jih.
Drugi problem, ki so ga obravnavali na III. skupšcmi VEKš, se je nangšal na delo in zlpljenje študentov v martborski javnosti ter v' kuUurnem in ideološko-poH-tičnem zivljenju. Ta problem pa ni samo na VEKŠ, ampcvk tudi na vseh ostalih ma-ri&orskih višješolskih zavodih. Res je, da se je študijski režim v primerjam s prejš-njim močno poostril in da se iz leta v leto še povečuje. Ni pa res, da štuientje zaradi tega ne bi mogli sodelovati v izvenštudiU sJcih aktivnoslih. Ne moremo zvrniti vso krivdo za nedejavnost študentov samo na študenie. ampak nvoramo upošfvati tudi dejstva, lci so ostionni pogaj za deiav-nofst študeniov: prostori. Teh pa, kakor je že znano, nitnamo.                       -nii
iu. Pogoje za vpis v drugi letnik je iz-polnilo doslej 44,5 odstotka študentov, ta števiika pa se bo, kot vse kaže, do kon-ca naknadnega vpisa povzpela na 50 do 55 odstotkov. Da je odstotek tako nizek, je posledica pomanjkanje ukrepov, k: bi študente silile k rednemu študiju. V !e-tošnjem šolskem letu bodo zato uvedli obvezne kolokvije, hkrati pa bodo morali študentje   sproti   oddajati   programe.
Končno je rešeno tudi vprašanje pre-hoda na drugo stopnjo Ijubljanske fakul-tete. Diplomo morajo opravljati le tisti študentje, ki gredo v prakso in pa tisti, katerih fakulteta ima diplomo prve stop-nje kot pogoj za vpis na drugo stop-njo. VTš meni. da pomeni opuščanje dip2am degradacijo stopenjskega študija ter sms-tra, da je potrebno to vprašanje kar naj-hitreje rešiti.
Ob pričetku delovanja je injela šola te-žave s profesorskim kadrom. Mnogo ho-norarnih predavateljev iz prakse je zaradi službene prezaposlenosti prenehalo pre-davati. Zato so se profesorji vedkrat me-njavali, vendar se je položaj v zadnjem času izboljšal, ker že skorai vse glavne predmete predavajo redni profesorji. Tu-di začetne težave z laboratoriji je šala srečno prešla; res je, da še nima vseh la-boratorijev. vendar ji nudijo pomoč ne-katere. gospodarske organizaciie in Sred-nja. tehniška šola, tako da lahko vaje iz vseh predmetov v redu potekajo.
Letos so pri mariborski okraini gospo-darski zbornici ustanovili korrsisijo stro-kovnjakov. ki proučuje. kakšna delovna mesta naj bi zasedel inženir prve stopnje. Ko bo ta komisija z^kliučila z delom, se bo morda spremenil učni prograin na VTŠ. saj je povnra^evanje po njenih di-plomantih v praksi pre.ce.išnie. 80 od^tot-kov dipJomant-ov se po kan^nnem šolaniu zaposli. Šda sodeluie s nod.ietji tudi zato, da jim nudi n-ai.-iee pr' raznih projektih in pri  tem zaposiuje  študente
J. Nemee
PRED SKUPŠČINO POKRAJINSKIH KLUBOV
BODO LETOS
ZAŽIVELI?
Govoriti o delu ivridesetih lani registri-ranih pokrajinskih klubov pomeni pose-gati v častitljivo stare probleme, s kate-rimi se naši klubi otepajo že vrsto let sem Ker se hitro približuje burna sezo-na skupščin klubov, na katerih bomo kri-tično presojali lansko delo klubov in za črtavali letošnji delovni program, ne bo odveč, če že sedaj odkrito pogledamo v oči nekaterim bolj senčnim stranem živ-ljenja pokrajinskih klubov
Pokrajinski klub bi lahko označili za »organizirano celoto, ki združuje štuflen-te posameznega pokrajinskega območja za-radi določenih smotrov.« Za večino naših pokrajinskih klubov bi lahko trdili, da so res »organizirane celote študentov dolo-čenega območja.« Delo pokrajinskih klu-bov je bilo omejeno na prizadevanje pe-ščice članov odborov in ni nikoli pogum-neje poseglo med večino ostalega čian-stva. 2e samo bežen pogled v številno kroniko neuspehov in težav, ki tišče veči-no klubov, nain odkrije problem — ka-drov.
Redki so, ki se želijo v polni meri an-gažirati pri delu svojega kluba. Družbe-no politično delo v PK smo, kot kaže do-slej, niže vrednotili v primerjavi z delom v drugih organizacijah. Poleg tega naš (ne zmeraj upravičen in koristen) sistem kadriranja, ko »višji« organi iz »nižjih« ne-nehno srkajo najboljše moči, onemogoča, da bi PK dobili svojo trdno kadrovsko osnovo. Zato bi kazalo v odbore pogum-neje sprejemati zlasti novince, ki še niso v toUki meri »oddani« drugod.
Zadnji dve leti so se naši klubi zače-li vztrajno otresati svojega zgolj kultur-niškega in športaiega poslanstva. Zrno resnice je v trditvi, češ da se zato nihče
ne briga za svoj klub, ker od njega ni-česar nima. Klubi pa bi lahko veliko sto-rili zlasti na področju, ki najbolj zadeva vsakega študenta; štipendije, politika šti-pendiranja, materiaino stanje članov klu-ba so vprašanja, ki še mnogim grenijo študij. Ena glavnih nalog klubov je rav-no v tem, da se aktivno povežejo s svo-jim matičnim okoljem in vplivajo na kadrovsko in štipendijsko politiko. Orga-nizirana skupina bo zaradi večje vpiiv-nosti dosegala tudi večje uspehe kot pa bolj ali manj nemoten posameznik.
Lansko nalogo, da se klubi tesneje pn-vežejo s štipenditorji in dosežejo, da pod-jetja sprejmejo pravilnike, je izpolnila ko-maj četrtina klubov.
Nekateri klubi so celo tako izolirani, da v občinskih štipendijskih komisijah nimajo raiti svojega predstavnika.
Velik problem klubov so tudk dotacije. Držati. bi se morali pravila, da mora klub občini z delom in ne z vsakoletnim megalomansko sestavljenim proračunom dokazati, da zaslužijo materialno pomoč. Marsikatero pikro bi lahko zapisali tudi na račun gospodarnosti nekaterih klubov So klubi, ki ima.jo odobrene milijonske vsote. Ta sredstva se često trošijo za ak-cije, ki ne predstavljajo glavnih nalog klubov
Kljub pesimiz-mu so klubi lani poželi več uspehov kot v preteklih letih. Zato je važno, da tudi letos zabeležimo napre-dek. Prav tako si moramo prizadevati, da bodo letošnje skupščine po udeležbi in resnem delovnem tonu prekosile vse dosedanje. Upajmo, da ne bomo spet za-šli v stare kolesnice ...
M. Tavčar
Vogal Gosposke  in Slovenske   ulice.
Ljudje hitijo z dela, nekateri iz šole. Nekdo med njimi nosi^v" fokd skripta. Študent?
Ime in šola? - BORIS PIKO, VTS. prvi letnik. Lani sem obiskoval elek-tro-oddelek Višje tehnične • šole, letos pa sem se prepisal na gradbenega.
Vzrok te odločitve? — Po končani gimnaziji sem se sicer odločil za teh-niko,' vendar nisem izbral pravega od-delka. Šele med letom sem ugotovil, da ne bom mogel zmagovati preza-titevnega študija.
Ali so vas v gimnaziji seznanjali s študijem na višjili šolah? — Ne. Sicer pa gimnazija ne daje nikakršnih osnov za študij tehnike. Edina izjema je ma-tematika.
Razgovor
ob
dveh
Boš študij nadaljeval v Ljubljani? —
Da, čeprav se bom moral zamisliti nad finančnim vprašanjem. Že zdaj morajo nekateri moji kolegi misliti na to, ka-ko se bodo preživeli z malimi sred-stvi. Radi bd se zaposlili, vendar jih večina ne ve za delo Studentske zadru-ge, ki menda posreduje zaposlitve.
Ti ostane po študiju še kaj prostega časa? — Zelo malo. Vendar moram še p prostem času razmišljati, kje bi se lahko zabaval. Mariborskim študen-tom je potreben klub, kajti radi bi se poceni zabavali. V gostinskih lokalih pa za to ndmajo posluha. Kar jim ne prinaša dobička, jih ne zanima. To vem iz lastne izkušnje. S kolegi sem igral v petčlanskem ansamblu CONTI-NENTAL. Restavracijo »Branik«, ki nas je angažirala, obiskuje veliko štu-dentov Ker pa so samo plesali, nam je uprava sodelovanje odpovedala, češ da nismo pritegnili »pravih« gostov.
Poslovila sva se. Želel sem, da bi an-sambel CONTINENTAL spet našelpro-stor za igranje. Občinstva mu gotavo ne bo manjkalo.
SREDNJEŠOLCI
SREDNJEŠOLCI
SREDNJEŠOLCI
SREDNJEŠOLCI Q SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI
MALA REPGRTA2A:
RAZGOVORI
Zjutraj je Kranj rnesto mladih.. Po uli-cah: od živahnega čivkanja malih do globokih basov tistih, ki jim bomo v je-seni rekli bruci. Tamle gresta dva moža-ka osemnajstih let in razpravljata, kako bosta francoščino »ufrnažva« za nalogo.
»Jaz sem Viktor«, se mi eden predstavi, »bodoči pedagog.« Navdušeno zasleduje razvoj kolonialnega vprašanja in na to temo piše tudi maturitet.no nalogo.
»Pa poznata Tribuno?« sem bil malce tečen. »Seveda,« sta oba hkrati zabasirala, »lansko leto, ko je objavljala informacije o fakultetnem študiju, nam je celo služila kot učni pripomoček.«
»Gimnazija v Kranju s kratkimi presled-ki obstaja že od 1889,« je z neprikritim ponosom povedal ravnatelj prof. Mohor, in pristavil, da njene starosti nihče ne spoštuje preveč in ji pičlo odmerjajo vsak-danji kruh. Kot drugod!
»Stara gimnazija je bila pomanjkljiva zato, fcer dijaku ni dala nobenega prak-tičnega znanja«, je nadaljeval, »danes pa pošljejo dijaka za en mesec v pod-jetjs, kjer se ne znajde in dela kot po-metač ali pleskar ograj — in za podjetje je skrbi konec
Tudi pri nas menimo, da je mlademu človeku potrebna široka tehnična razgled-nost, to mu bo pomagalo tudi. pri iz-biri visokošolskega študija.
Opremili smo si delavnice: kovinarsko, kemijsko in elektrotehniško, v skladu s tremi glavhimi vejami kranjske industri-je. Sistematično delo se začne že v prvem letniku in se deli nekako v dve stopnji. V prvih dveh letnikih dobi vsak nskaj po-dlage iz navedenih vej, spozna se pa tudi z osnovami prometnih predpisov in mo-tornih vozil. Kar pa absolventu gimnazije najbolj manjka, je tehnično risanje in osnove ekonomike. Kranj ima k sreči do-volj strokovnjakov, ki so nam v pomoč, hkrati pa so tudi zveza s podjetji.
Ko gre dijak v dveh letih skozi vse de-lavnice na šali, je zrel, da pogleda v svet pravih strojev, prime v roko epruveto ali prvic preizkusi novi telefon. Iskra, Sava in
Kovinar so tovarne, ki jih vsakdo lahko svobodno izbira glede na nagnjenja. Rav-no Iskra pa, ki bi lahko največ storila za zaposlitev dijaških počitniških delovnih mest, se najbolj brani, češ da jim motijo proizvodnjo, če pa že koga vzamejo, #ga dajo ,ob tekoči trak, kjer postane robot. Zato se obračamo na manjša podjetja, kjer tehnizacija še ni prišla do tako vi-soke stopnje.«
Sekretarko mladinske organizacije, pri-kupno Nado Legiša, sem srečal pri kosilu. Povedala je, da se k njim vozijo dijaki od Tržiča do Žirovnice in da skrbe za-nje: dobijo topel obrok in posebno sobo* za učerije.
Njihov mladinski komite je letos mlad po letih in izkušnjah — lanski se je prese-lil stopnico više — in letos so trenutno ostali brez sodolavcev; pravijo pa, da se to ne bo več ponovilo.
Nada je potožila, da se od »pravih« Kranjčanov malokdo kaj zgane za delo, raje   sede   pri   kranjskem   »Figovcu«.   Po-
stali  so  lagodni  in  čakajo,   da  jim   bodo juho drugi ohladili.
No, to velja le za peščico, ostali pa si korajžno vihajo rokave; ho-ruk njihove lastne brigade je bilo lani slišati na Avto-cesti.
Lani so celo posneli kratek film o živ-Ijenju na šoli, ga v naglici poslali v Be-ograd na festival, dobili pohvalo, filma pa ne nazaj — menda se je izgubil; tako ga v Kranju še nihče ni videl. Stalne stike imajo z gimnafijo v Sisku, vsako 'eto se medsebojno obllskujejo !m s, Immt ajo ter prirejajo Kiilturne programe.
Za Marto sem kar na cesti ugotovil, da je četrtošolka.
V naglici sem jo povprašal, kako se za-bavajo:
»Plesali bomo na gimnaziji, a le lanski osmošolci bodo smeli priti, v kolikor se bodo pokoravali našim pravilom.«
Še o njenem bodočem študiju (na farnia-ciji) sva pokramljala in zaključila moj zadnji »kranjski razgovor«.
B.Z
Gimnazijci  ste?  Pojdite  kot  ponavadl  k  tekočemu  traku!
Bralcem sredn ješolske rubrike
Pred seboj imate četrto številko našega lista v tem letu. Letos smo odmerili sred-nješolski rubriki več prostora — pol stra-ni — in če bo vaše sodelovanje z nami za-res plodno. če bomo prejeli od vas do-volj zanimivih sestavkov, bomo ta obseg še povečali. Akcija za zbiranje novih na* ročnikov med srednješolci še ni zaključe-na, želimo pa, da bi to hkrati postala tu-di akcija za zbiranje novih sodelavcev za srednješolsko, pa  tudi za  ostale rubrike.
V mnogočem boste pripomogli k našemu sodelovanju, če boste sami ali preko mla-dinskih organizacij na šoli izbrali teme in vprašanja, ki vas zanimajo in za katere bi želeli, da jih obravnavarao v našem listu. Zlasti izčrpno vam bomo lahko odgovorili na vprašanja. ki zadevajo šticdij na višjih šolah in fakultetah S sodelovanjem bomo lahko izdelali takšno fiziognomijo naše srednješolske rubrike, ki bo vam in nam najbolj ustrezala.
NAŠ DOPISNIK
IZ MURSKE SCBOTE JAVUA:
Nenavadna brigada
Na Srednji šoli za telesno vzgojo T Murski Soboti zaradi pomanjkanja preda-vateljev pouk ni potekal povsem v redu. Da bi pa te dneve kljub vsemu nekako izkoristili, se je mladinski aktiv na šoli odločil, da bo osnoval delovno brigado, ki bo v enem okoliških krajev obirala ko-ruzo. Poleg dobre izrabe časa je imela de-lovna akcija še dmg učinek: dijaki. so si prislužili del sredstev, potrebnih za stro-kovni del pouka, poletna taborjenja in zimske smučarske tečaje.
Brigado so imenovali po prekmurskem prvoborcu štefanu Kuharju-Bojanu. Se-stavljalo jo je 65 brigadirjev — dijakov Srednje šole za telesno vzgojo. Na delov-ni akciji so ostali teden dni, nastanili pa so se v zadružnem domu v Stogoveih, kjer so zaživeli v pravem brigadirskem življenju. Dijaki-brigadirji so se izkazali tudi pri delu. V šestih dneh so nabrali kar 230.530 kg koruze; dnevno povprečje znaša torej 25 traktorskih prikolic. S svo-jim delom so tako zaslužili v enem tednu več kot pol milijona dinarjev.
Tudi izven delovnega časa so si briga-dirji uredili prijetno življenje. Pripravili so prometni tečaj, kjer so se seznanjali s cestno prometnimi predpisi.~Ob 20-letnici kočevskega zbora. ki je potekala v tistem času, so priredlli razgovor o tem pomemb-nem dogodku. IVIed bivanjem v Stogovcih so se zanimali tudi za šege tega obmejne-ga prekniurskega kraja in zbrali so obllo etnografskega materiala. Da bi se kar naj-bolje seznanili z običaji tega področja, so preživeli nekaj večerov pri okoliških kme-tih in prisostvovali  »ličkanju«.
Med bivanjem v Stogovcih so opazili, da se tudi tamkajšnja mladina zanima za športno udejstvovanje. Ker še nimajo primernega športnega prostora, je proJfe-sor Evgen Titan, znan mursko.soboški športni delavec, pripravil načrte za maj-hen športni park. V sodelovanju z nekate-rimi dijaki je že opravil potrebne merit-ve, tako da bodo v kratkem pričeli z grad-njo.                                                    bm
TRIBUNA STRAN 5
V
Spomenik  Silvije  Stranimira  Kranjceviča pred   filozofsko   fakulteto   v   Zagrebu

Zagreb — mesto starinske' kulturne tradicije in — za ljubljanske pojme — nezaslišane mestne živ-ljenjske rasti, mesto dinamičnih protislovij; kako naj ga spoznaš, kako naj se mu približaš? Vtisi se kopičijo, vznemirjajo, izzivajo. Ko gledaš oteširne komplekse novih stolpnic, avenij in celih mestnih četrti (s predmestji ima Zagreb že 700.000 prebival-cev!), se nenadoma spomniš uvodnega srečanja v vlaku, ko si skupina tipičnih zagrebških starejših inlelektualcev — nedeljskih lovcev — zatrjuje: »Za-greb je tipična provinca. V njem se vendar nič ne dogaja...«
Zagrebška filozofska fakulteta je novo, moderno, funkcionalno in lepo poslopje, ki lahko sprejme pri-bližno 3000 študentov. Ceprav je prometna avenija Proleterskih brigada samo kakih 200 m oddaljena od stavbe, ni tu nikkšnega trušča. Zelenje, kulturno urejeni nasadi, spomenik S. S. Kranjčevicu — to je okolje in vzdušje, ki te sprejme.
Druga ugodnost, s katero se je na Ijubljanski fi-lozofski fakulteti ne moremo pohvaliti, je cenen buffet v zgradbi sami. Tu lahko dobiš celo nekatere tople jedi, predvsem enoločnice.
Toda če se že na zunaj vidi večja prizadevnost in skrb za študente (prisrčen je bil n. pr. svečan spre-jem novincev), pa je pomembnejše to, da je notra-nje življenje študentov samih aktivnejše, bolj bo-gato in bolj odgovorno.
Danes smo se ustavili v prostorih, kjer na vralih piše: Uredništvo Kritike. Kritika je revija študentov zagrebške filozofske fakultete". Izhajati je začela lani. Dosedaj so izdali 2 semestralni številki v 1000 izvo-dih (po približno 100 strani), v tem letu pa bi radi povečafi število zvezkov vsaj na 4 ali 6.
' Glavni in odgovorni urednik revije je Zrnka No-vak, ki je pravkar diplomirala na primerjalni knji-ževnosti in umetnostni zgodovini, v uredniškem od-boru pa sta poleg študentov tudi dva mlada asi-Stenta. V uvodnih besedah in načelnih člankih se ponavlja misel, da je »najvišji oblik života stvara-laštvo« in da bi to moralo biti lastno predvsem re-volucionarni dobi socializma. Krog Kritike je tesno povezan z vsemi problemi fakuitete in bi rad v vsa-kem študentu vzbuddl zavest odgovornosti in aktiv-nosti.
V obdobju redefinicij vsega in ustvarjanja novega pa je izredno važna vloga kritike. V člankih, ki jjh objavljajo v reviji, nezadovoljstvo s pasivizirajočim »predavateljskim« karakterjem lastne fakultete, z ne-dejavnostjo štumentske in drugih organizacij, s po-vprečnostjo in neustreznostjo (dramatika) ali epi-gonstvom (slikarstvo) v sodobni umetnosti, se loteva-jo vseh problemov mladih v naši družbi. Kot analiza pdnosov med starimi in mladimi so zelo zanimive uvodne besede Zrnke Novak v 2. številki Kritike. Značilni naslovi esejev so takile: Intelektualec in družbeni angažman, Filozofska fakulteta in jugoslo-vanska socialistična praksa. Mesto in vloga filozof-ske fakultete v naši družbi, Filozofija in znanost, človek in svoboda itd. V prevodnem delu revije za-sledimo Brechta, Camusa, špansko sodobno liriko, ruske moderniste, lastne literarne prispevke pa so objavili le v 1. številki, vendar nameravajo eno pri-hodnjih številk posvetiti v glavnem izvirni ustvar-jalnost-i.
Trudijo se, da bi bilo njihovo stališče čim jas-neje določeno, stališče mladega, politično angažira-nega sodobnega intelektualca v socialistični družbi. Tako je zanimivo, da mi je član uredniškega odbora, študentski funkcionar Miroslav Lcžaja, v razgovoru dejal, da od slovenskih revij najbolj cenijo Perspek-tive: »Ceprav jih mnogi pisano gledajo, je to revija, ki je najbolj odprta sodobnim vprašanjem.«
Prav ta zavzetost za aktivno, široko ustvarjalno sodelovanje jih verjetno popularizira med mladimi, saj imajo, po pripovedovanju v Zagrebu in Beogra-
du, velik odmev, o njih pa so pisaH tudi mnogi naši časopisi. — Zanimivo je, da imajo tudi med štu-denti samimi mnogo nasprotnikov (prim. Studentski list, 15. X. 1963).
V bodočnosti bi radi pritegnili k sodelovanju tudi druge jugoslovanske filozofske fakultete. Za svoje študente pa bodo v okviru čitalnice filozofske fakul-tete prirejali vsak teden razgovore z gosti in med seboj.
M. Ležaja mi je mimogrede povedal tudi nekaj satiričnih scen. Lani so pod naslovom Satira satire izvedii večer domačega avtorja — študenta Paje Ka-nižaja. Dramsko družino bi radi razširili na vse štu. dente — gledališke ustvarjalce tkomponiste, scena-riste itd).
Vendar vsi gledališčniki — študentje filozofske fakultete ne sodelujejo v tej skupini. V Zagrebu so poleg nje še tri študentska gledališča: gledališka sek-cija pri SKUD Ivan Goran Kcvačie, G-7 in SEK (Sludentsko eksperimentalno kazalište), o katerih pa bomo govorili prihodnjič.              Katka šalamun
Pred petimi leti so v Sremskih KarlovcUi v Brankovi g*/nna2i.,\ organizira!(i prvo StražDovsko srečanje. Njegov temeljni nainen je bil, da ornogoči občasno shajanje mladih jugoslovanskih inteiek-tualeev, ki bi razpravljali o problemih kulture, kul-turne politike in njenega razvoja, hkrati pa bi s svojimi izkušnjami in spoznanji prispevali pomem-ben delež k večji uspešnosti vsejugoslovanske kul-turne prakse. Letošnje stražilovTko srečanje je foiio tretje te vrste in je potekalo zadnje dni maja. Na njem so udeleženci razpravljali predvsem o odnosu med kulturno politiko in kulturno prakso. Razum-Ijivo je, da tetlaj tega vprašanja niso izčrpali ali ga razrešili, temveč je še zmerom zelo aktualno. V današnji številki objavljamo informativni zapisek o letošnjem srečanju, hkrati pa vabimo k nadalj-njemu razpravljanju o tem, dandanes močno izsto-pajočem problemu.                        LREDNIŠTVO
Letošnje srečanje v Novem Sadu se je od prejšnjih razlikovalo predvsery po tem, da to ni bilo srečanje, katerega cilj bi bilo medse-taojno spoznavanje mladih intelektualnih de-lavcev iz cele Jugoslavije, temveč je imelo že po svoji zasnovi delovni značaj. To nam ilu-strira že samo dejstvo, da je intenzivnost di-skusije v. zadnjem dnevu zelo padla, predvsem zaradi tega, ker so bili diskutanti in udeležen-ci precej izčrpani in bi bil potreben enodnev-ni oddih, da bi ostal zadnji dan diskusije na isti ravni in prav tako intenziven kot sta bila prva dva.
Ob prebiranju tez in referatov, ki so jih do-bili udeleženci na ciklostilu še pred samim srečanjem, je imel človek občutek, da je pro-blematika tako široko zastavljena, da ne bo mogoče priti do nobenih stvarnih zaključkov in da bo to kvečjemu precej neurejen razgo-vor, kjer bo pač vsak udeleženec izpovedal bolj ali manj važna mnenja, tako da se bo vse skupaj utopilo- v precejšnji brezobličnosti. ze zaradi tega sem bil precej skeptičen, toda moj dvom se je izkazal kot neutemaljen. Kajti že na začetku razgovorov se je pokazala potreba po omejitvi na osnovno temo: kultura in kul-turna politika; prav tako pa so že prvi disku-tanti zagotovili ustrezen nivo, tako da se je moral vsak naslednji izmed njih ravnati po tem kriteriju, torej opustiti »pričanje«, ker ga sicer dvorana sploh ni poslušala ali pa ga je celo prekinjala. Ta delovna disciplina se mi je zdela precej važna; pa tudi uspeh samih ude-ležencev, predstavnikov vrste javnih poklicev na področju kulture, ki so se zbrali iz vse Ju-goslavije, je presegel pričakovanja. Profesiona-lizma in strokovnjaštva je bilo zelo malo. Tema razgovorpv se je omejila :v g|avaem na razmerje med kblturo in politiko O2iroma na problem kulture, kulturne politike, njene poli-tizacije oziroma depolitizacije. Celoten materi-al je bil objavljen v 69. številki novosadskega lista za kulturo in umetnost »POLJA« in»zato se mi ne zdi kdo ve kako pomembno razprav-Ijati na tem rnestu o vsebini razgovorov. V teh  vrsticah  bi   rad  nanizal  samo   nekaj   naj-

Danes je že vsakomur znano, da so se na-posled (po več kot desetletni zamudi) tudi v Ljubljani odprla vrata kinotečne predva-jalnice. O vzroku za takšno zamndo je bilo na straneh našega dnevnega časopisja že mnogo napisanega. Vsekakor je dejstvo, da ima danes kinoteka v Ljubljani za seboj že skoraj tri mesece plodnega dela, da se je v tem času že več ali manj izoblikoval njen po-men v našem kulturnem življenju, načrti za njeno bodoče delo, pa tudi problemi, s kate-rimi se bo treba spoprijeti. Zato ne bo odveč, če o vsem tem na kratko spregovorimo. Za potrebne informacije sern zaprosil tov. Zorico Kurentovo, upravnico kinoteke v Ljubljani, in tov. Vladimirja Kocha, predsednika "program-skega sveta kinoteke v Ljubljani.
Kakšni so njihovi načrti? Prva in nafbolj aktualna skrb je zamašiti listo vrzel v naši filmski kulturi, ki je nastala zaradi omenjene zamude. To nalogo s6 v juliju, pa tudi v sep-tembru uresničevali z raznovrstnim progra-mom posameznih najpomembnejših filmskih stvaritev iz preteklosti. V oktobru pa so pri-čeli s predvajanjem filmov v zaključenih ci-klih, ki združujejo dela iz posameznih dob filmskega ustvarjanja, ali pa nudijo dovolj za-okrožen pregled filmov posameznih avtorjev. Na ta način je dana možnost sistematičnega seznanjanja s preteklo filmsko ustvarjalnost-jo, ki edino lahko zagotavlja dovolj jasen iif globok pogled v zgodovino filmske umetnosti.
Ali nameravajo nadaljevati s takšnim pred-vajanjem v obliki ciklusov (kakšna sta se-daj na primer ciklus velikega riemega filma in ciklus filmske komedije) in kakšne cikluse nam pripravljajo v bodoče? S ciklusi namera-vajo vsekakor še nadaljevati. Napravili so si tudi okviren načrt, po katerem jih mislijo predvajati; seveda pod pogojem, da bo izpol-njen le, če ne bo med tem prišlo do kakih nepredvidenih ovir. Ciklus filrnske komedije se bo nadaljeval še v novembru; obenem pa bodo tudi pričeli s predvajanjem filmov Da-vida Griffitha. Za kasneje pripravljajo Marce-
la Carneja, H. G. Clouzotc, tlalje nameravajo predstaviti italijanski neorealizem, zatem če-škega lutkarja Jifija Trnko, izbor desetih naj-boljših filmov z Eisensteinom in pa sovjetsko klasiko brez Eisensteina.
In kakšni problemi jih tarejo? Predvsem po-manjkanje denarnih sredstev. Kinoleka nam-reč ni organizirana v pridobitne namene, tem-več je njena naloga v prvi vrsti, da zbira in hrani najrazličnejši filmski material, zlasti pa filmske trakove, ki so sicer vedno v nevarno-sti, da za trajno izginejo. Ker je zvezna usta-nova, opravlja to delo kinoteka s sedežem v Beogradu; za predvajanje filmov odpira pred-vajalnice po celi drž'avi, katerih ena je sedaj tudi ta v Ljubljani. Filmi iz kinotečnega fon-da se lahko prikazujejo le preko takšnih pred-vajalnic in se prikazujejo v prvi vrsti v štu-dijske namene; šele potem tudi za širše ob-činstvo. Zaradi svojega študijskega značaja kinoteka ne more pridobitno poslovati. Ta-ko je število sedešev v njenih predvajalnicah omejeno in tudi filmov ne more predvajati toliko • časa, dokler ne upade zanimanje za-nje. Na sporedu so le dan ali dva. Po drugi strani pa je pri manj znanih filmih tudi obisk marsikdaj slab.
V načrtu imajo tudi diskusijske večere, ki naj bi bili ob torkih; vendar je zaenkrat vsa stvar še v pripravi. Razmišljajo tudi o tem, ka-ko bi dosegli popust pri ceni vstopnic za film-ske delavce, kakor hidi za vse, ki se študijsko ukvarjajo s filmom. Sedanji položaj je brez dvoma za študente akademije dokaj neugo-den. Vendar zaenkrat...
Poseben problem je publika, ki je mnogo-krat zelo nedisciplinirana. Se vedno se ne mo-re navaditi na točno prihajanje k predstavam; razbija po vratih in s tem moti gledalce v dvorani. Odkrili so tudi posamezne primere gotjufij z vstopnicami. Osebno sem izrazil tov. Kochu svoje prepriča?ije, da so študentje disci-plinirani.
Ingo Paš
bolj značilnih opažanj in vtisov, ki sem jih odnesel s tega srečanja. Prvo, kar bi hotel po-udariti, je to, da nam tiškan material v »PO-LJIH« ne more nuditi verne slike s tega sre-čanja, čeprav je tiskana sleherna beseda, ki je bila izrečena na tem srečanju, razen treh di-skusij, za katere pa se je redakcija opravičila, ker prizadeti niso poslali svojih popravkov, čeprav so bili ti samo stilnega značaja. Gre namreč za celotno dogajanje v teh treh dneh, za nihanja in za neverjetao intenziviteto, ki ji je bil priča sleherni udeleženec tega srečanja. Gre torej bolj za to, kako se je kaotična mno-žina posameznih mnenj postopoma organizira-la v ostro diferencirane palemike. Dinamičnost srečanja so povečevale razlike med posamez-nimi socialnimi grupami, namreč med njihovi-mi nasprotujočimi si miSjenji. Udeleženci so se v intenzivni diskusiji opredeljevali za in pro-ti, tako -da je sčasoma nastala skupnost posa-meznih med seboj zelo mzličnih grup, ki so se diferencirale ob trdnodn jasno zastavlje-nih problemih, ta neskladja pa niso v večini primerov izhajala iz ozkega in privatnega miš-ljenja klanov, ternveč iz grup. Taka izkustva so temeljila na specifičnasti kraja in zgodovi-ne, odkoder so te grupe izhajale.
Potek diskusije je pokazal na neogibnost take diferenciacije sociaMh grup, neogibnost pa zato, ker se je izkazalo, da šele taka di-ferenciacija lahko ustvaija dinamiko, iz kate-re raste sleherna skupnost, prav tako pa je celoten potek pokazal, da privatna in zaseb-na mišljenja posameznikov, ki se v te diferen-cirane grupe niso  mogli.vključiti, ostajajo na
KRIMINALNA:
modbainsekaj
Improviziran, idejno in estetsko ncdonošen in ne-očiščen svet Jatorškove Krtminalne zgodbe se nam je na Ijubljanski premieri predstavil v solidni dile-tantski izvedbi Mestnega gledališča Ijubljanskega.
Okvirna zgodba se s svojo igrivo domisehiostjo, s svojim nevsiljivim, duhoviiim zapletom, sproščeno in norčavo poigrava z danim situacijami vse do ti-stsga trenutka, ko se ta rdbiočutna posoda zdrobi pod težo krvaio resnih :ptoblemov simboličnega ubežnika iz divje podzavesti pisatelja Kriminalne zgodbe. Filozofsko in drarmturško nejasno zastav-Ijen konflikt neeksaktnih dikm omogoča razne spe. kulativne razlage. Nesmiselna pa je utemeljevati tra-gični zlom Matije Klanca m melodrarnatični revolti projek.cije njegovega lastnega jaza. Sumljiva vred-nost abstraktnih disonanc ned papirnatim svetom Matije Kianca in absurdno življenjskim, zanosnim, preprostosti. lepote in Ijubezni žejnim proizvodom tega sveta — Markom Zidarjem — se v razpletu ja-sno pokaže kot osnovna hiba komitragedije, ki sledi. Beg čistih in lepih (Marka Zidarjn in njegovega erotičnega zaveznika Vijoliee) v čistejši in lepši svet (stran od konkretne in krute družbene stvarnosti naših dni) pa je tokrat na odru, verjetno zaradi ne-resničnih motivov. izzvenel kot nečist in ne preveč uspel eksperimnet.
Režija Janeza Vrhunca je s pietetnim pristopom k solzavo humanitarnemu in osem let staremu spo-ročilu zamudila priložnost, fozabavati in nasmejati razvedrila lačno občinstvo. Oroteskne prvine in frag. vientarne karikature se niso zlile v burleskno paro-dijo, ki gre do konca »igre«, opojne in dominantne teatralike, bujne in bohotne farse. Režiser je očitno želel soočiti di>a svetova: suet poezije in življenjske radosti — svet čistih — s svetom vsakdanjosti. Po-sledica tega — ne preveč pesrečnega — poskusa je neprebavljiva mešanica premalo kriminalnih, pre-malo filozofskih, premalo poetičnih, premalo smeš-nih, premalo absurdnih, prmalo resnih in med se-boj neprimerno vezanih primov.
Plesni in pantomimni elementi žive Kraigherjeve so se, brez ozira na svojo resnično vrednost, kar je najbolj žalostno, ujeli v režiserjev koncept. Popolna neumestnost tega sprenevedanja, ki je predstavo za. vlačevalo, jo pačUo, uničevalo in uničilo, ni z ni-čemer opravičljiva,
Scena Milana Butine je- Mla v nekaterih trenut-kih izvirno dolgočasna.
Maks Ba]c kot Matija Khnec je z umirjenim in inteligentmm vedenjem, normalnimi reakcijami in s standardnim psihojizičnim naporom predstavil ob-činstvu verodostoien kliše pisatelja romanov. S tem, da je svojo, za tako ali drugačno razumevanje do-gajanja ključno vlogo, tipiziral, je zamudil prilož-nost, da dd ne samo Matiji Kkncu, nmpak tudi ce-lotnemu razpletu prešernejšega smisla. Vera Mur-kova kot Katarina je izžarevala fluid žive med mrt-vimi. Z neslutenim posluhom za proštornino svojega lika je dala mikroodnosom novih dimenzij. Anka Cigojeva je nehvaležno delo mladega deMeta pridno opravljala do konca igre. Saša Miklavc je po nepo-trebnem barval svojega junaka z deklarativno me-lanholijo in mu mašil usta s pesniškimi izbruhi tra-gičnega trpljenja. V nekaterih trenutkih je njegov afekt preglasil vse odvečno m takrat je njegova ar-gumentacija zvenela preptičevalno.
Ostali sc se gibali v več ali manj znanih karika-turnih okvirih in so bili kot taki, poleg Vere Mur-kove, za občinstvo Ijubljamke premiere edina za-bava večera.                                    Dušan Jovanovič
nivoju »pričanja« in so bila kvečjemu duha-morna. Vsakokrat, kadar se je v prvih dveh dneh pojavil kak tak diskutant, so ga udele-ženci^kratkomalo prekinili ali pa ga je sprem-Ijal neprikrit posmeh v dvorani in medklici, tako da je bil prisiljen slej ko prej odnehati sam. Izjema je bil le poslednji dan srečanja, iz vzrokov, ki sem jih navedel že na začetku tega članka.
O vsebini srečanja bi rad pristavil samo ne-kaj načelnih pripomb. Kljub temu, da so bila stališča ostra in kritična, so bila vendarle ob-jektivna in so brez dvoma težila k razjasnje-vanju problemov, k razrešitvi in niso ostajala na nivoju kritikastrstva. To jer bil vsebinski dosežek skozi celoten potek dosežene orga-nizacije razgovorov. Za primer bi lahko na-vedel skupino beograjskih pesnikov, ki so s svojim kritikastrskim in nihilističnim nastopom nekajkrat poskrbeli za humor. Nastopili so s proskripcijsko listo jugoslovanskih javnih kul-turnih delavcev in književnikov, vsega 62, ki bi jih bilo potrebno odstraniti iz naše družbe. V odmoru se je že zvedelo, kako je ta lista na-stala. Nekdo izmed njih je spraševal udeležen-ce, katera so imena, ki so se v našem javnem kulturnem življenju že uveljavila in tako so se na tej listi našla imena po abecedi od An-driča do Strniše in Zajca. Podobnih refleksov na naše družbeno življenje, ki bi bili formal-no sicer na višjem, toda vsebinsko na istem nivoju, ražen enega ali dveh primerov, ni bilo več. Toda udeleženci so v teh osamljenih pri-merih reagirali enako ostro in odklonilno.
Za zaključek bi navedel še en vtis, ki mi je ostal v spominu: na III. stražilovskem sreča-nju ni bilo nikakih sprejemov in banketov, kar je že na zunaj manifestiralo nereprezentan-čen in delovni značaj tega zbora. In rezul-tat: posamezne redakcije časopisov im revij, ki so sodelovale na tem srečanju, so se dogo-vorile za delovno sodelovanje, ne pa za med-s.ebojno izmenjavo tekstov, ki jih objavljajo. To delovno sodelovanje naj bi bilo videti ne-kako takole: posamezne redakcije naj bi po vrstnem redu zastavile ta ali oni problem iz našega kulturnega in družbenega življenja, na-kar bi ga na skupnem sestanku obravnavale in diskutfrale o njem in ob takem srečanju in razgovoru objavljale plodove razprav. V tem primeru ne gre za izmenjavo tekstov, torej za že izgotovljena stališča o posameznih proble-mih, temveč za ustvarjanje stališč ob skupnih razgovorih. Vsekakor je to nova in zelo učin-kovita oblika medsebojnega sodelovanja. V Sloveniji je tak poskus pred časom zaradi svoje ekskluzivnosti šel po vodi. Prepričan sem, da se to v jugoslovariskem merilu ne bo zgodilo. Spodbudo za to prepričanje mi daje prav III. stražilovsko srečanje.      Peter Bozič
VEČPOZORNOSTI KIVJICI ll\l JEIIKV
Povečanje skrbi za slovenski jezik in knjigo je bila glavna tema razgovorov na prvem plenumu slo-venskih književnikov v Manboru. Dr. Bratko Kreft je v svojem referatu osvetlil stanje slovenskega je-zika. Zlasti se je zavzemal za celovitost našega je-zika, saj je kljub velikemu izboljšanju v zadnjih letih odnos do slovenskega jezika še dokaj površen. Naši jezikoslovci se vse preveč ukvarjajo z vpraša-nji pravopisa in vse premalo s tem, kako jezik zveni, z njegovim stilom. »Duh oživlja, sama črka je mrt-va,« je dejal Posebej se je ustavil še ob dejstvu, da v komisiji za sestavljanje najnovejšega pravopisa ni bilo nobenega izvirenega pesnika ali pisatelja pri sestavljanju Ramovševega az leta 1950 je sodeloval tudi Oton 2upančič).
Zanimivo je tudi Kreftovo mnenje n pravilni uporabi končnic -lec oziroma -vec. Dejal je, da je zanj debatiranje o teh končnicah . podobno črkarski pravdi v Prešcrnovem času. Poudaril je, da bi morali upoštcvati predvsem etični odnos do Ijudi in jezika sploli.
O tem vprašanju je v razpravi spregovoril tudi Janez Gradišnik. Bil je mnenja, da naj bi vsak pisal iako, koi pac čuti, da je pravilno. Zaradi lega naj bi na ptenumu tudi ne sklepaii o opredelitvi za kakršnokoli pisavo, saj je še vse v razvoiu. Razprava pa je trajala le kratek čas, saj sta Gra-dišniKa takoj zavrnila dr. Bratko Kreft in Jnsip Vidmar. Njuno mnenje je bilo, da naj bi plenum potrdil veljavnost ene same pisave. Le na tak način bi se namreč lahko izog« nili kaosu, predvsem o šolah.
V poslamci, ki jo je plenum' soglasno sprejel, so pozvali vse slovenske pesnike in pisatelje, naj se v interesu jezikovne celovitosti odločijo za enotno upo-rabo končnice -lec, kot je to že izglasovala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Glede tega vpra-šanja naj bi se držali pravopisa iz leta 1950, "&\ nosi podpis uglednega jezikosiovca Ramovša in velikega umetnika slovenske besede Otona Župančiča. Za vsa druga jezikovna vprašanja pa bi naj veljal novi pra-vopis. Zanimivi so tudi podatki, ki jih je v svojem referatu naštel Janez Gradišnik. Povedal je, da naš povprečni kupec ni iz vrst inteligence, kot bi to morda pričakovali, temveč je iz srednjega sloja. Kupec te vrste pa ne gleda tako pozorno na vsebin-sko plat knjige, temveč pretežno na likovno oprem-ljenost. Ravno ta konservativnost pa je tudi vzrok, da ni prišlo do večjih pocenitev knjig. Najraje nam-reč kupuje lepo opremljene in trdo vezane knjige, ki so le za malenkost dražje od broširaniii. Menil je, da bi moraia biti razlika v ceni med broširanimi in vezanimi knjigami večja. Poudaril je tudi, da naj bi kupca vzgajale založbe same, knjigotrštvo pa ne bi smelo biti zgolj trgovina. Slovenska knjiga še ni iz-polnila svojega poslanstva, saj je njena usoda vse preveč v rokah tistih, ki jo prodajajo.
Glede slovenske knjige so v poslanici izrazili mne-nje, da je potrebno sklicati sestanek vseh, ki so po-vezani z njenim nastankom in širjenjem. Uredni-štvom listov in revij plenum v svoji poslanici pri-poroča, da bi odslej posvetili več pozornosti doma-čim knjižnim novitetam.                           B. Movič
0B RAZSTAV! G. A. KOSA V MALI GALERUI
Na obiskovalca Ma\e galerije, ki občudaje tihcžitja slikarja Anfona Gojmira Kosa, vpli-va predvsem dejstvo, da živi v našem ne-klasičnem času umetnik, ki slika svojo izredno urejeno podobo sveta in da pri tem učinkuje zelo resnično. Mladi smo namreč do urejenih svetov starejših precej skeptič-ni in nam gredo kar mravljinci po hrbtu, če tcki ijudje svoj apriorni optimizem in slabo-umno zcverovancst v objektivni red tega sveta prcdnjcjo kot umeinost. Minili so časi, ko smo od samega preljubega vzhičenja ukali po naši prelepi slovenski deželi in s takim izhodiščem ustvarjali umetniške razglednice.
Kljub takim pomislekom, ki so v nekem smislu že skoraj načelni in veljajo samo na splošno, odkri-vamo v Kosovem slikarstvu mnogo tudi zase. Enajst razstavljenih tihožitij, ki so nastala v zadnjih štirih letih, zelo logično nadaljujejo Kosovo umetniško pot, ki traja že štiri desetletja in ki je že pd vsega za-četka zelo trezna, umirjena, skoraj profesorska po svojem zunanjem videzu. Umetnik ni nikoli živel izven svojega časa, vplivi sodobnih umetnostnih to-
kov v svetu so ga vedno oplajali, a samo to in nič več. Zato je tudi ves njegov slikarski razvoj enovit. Kos ni bil nikoli v položaju, ki ga dožhija večina ustvarjalcev na stara leta:
1.  ali naj svet še posiljuje s svojo umetnostjo, ki je v toku časa postala bolj arheološko-muzealne vred-nosti  in  kot  taka   razvese!juje  in  redi  umetnostne zgcdovinarje,
2.  ali naj začne koketirati z umetnostnimi smer-mi, ki jih ne živi in ne razume, kar seveda rodi ne-užitno juho, zakaj flirt se na stara leta pač ne po sreči  (takih pJrimerov je ravno v likovni umetnost! največ); ali pa naj
3.   modro utihne, kar je seveda najbolj pošteno, a se redko dogaja
Tihožitja so najidealnejši motiv za umetnika, ki dela obračun sam s sabo, s svojo umetniško pre^k-lostjo in s svojim odnosom ek> s.veta. Veliki ustvar-jalci so vedeli, da je mogoče tudi z enim samim naslikanim jabolkom globlje prodreti v bit sveta, kot z upodobljeno pisano maškerado raznih zgodovin-sko pomembnih dogajanj. Resnica v umetnosti ni to, kar se razume, na zunaj vidi ,ali otiplje, ampak to, kar se sluti za vsem tem. Žal zato tukaj pridni, pošteni in prizadevni nekako ne pridejo na svoj račuri, celo to se dogaja, da lahko nekdo z na zunaj popolnoma neprizadeto igro pove več, kot skoraj do smrti ranjena duša. Za Kosovo slikarstvo je značilna ravno ta nota. Svoje resnice nam posreduje na zelo aristokratski, rafiniran in osebno neprizadet način, z igro barv. Tudi v prejšnjih delih pri njem nikoli nismo zaslutili krvavih resnic, trpljenja in eksi-stenčno važnih vprašanj, ki so značilna za večino umetnosti sculobnega sveta (za likovno umetnost si-cer to ne velja v taki meri). Za Kosa je odnos med barvami umetniško bolj pomemben kot karkoli dru-gega in prav ta odncs (ki seveda ni odnos sam po sebi, .ampak je v njem vključen svet) je ključ, ki odpira vrata k njegovi umetnosti. Nasičene in lene barve se spreminjajo v odt.enkih, a se nikjer ne pre-livajo in tako vedno izražajo svojo materialnost. Barve vzbujajo občutek urejenega in pomirjajočega, jasen je v svoji plemeniti odmaknjenosti ritem teh shk, aristokratski v svoji lenobnosti in neprizade-tosti. Predvsem zelo daleč od patetičnosti in 6d utru-jajoče krvave resnosti. Slike so zelo logično grajene, skoraj arhitektonske v svoji kompoziciji, brez čust-vene in čutne primesi, zato nikogar ne bodo razbu-rile ali vzbudile protestov. V tem smislu ni bil Kos nikoli revolucionaren.
Kot pravi T. S. Eliot za pesništvo, da mora vsaka dobra nova pesem nositi v sebi vso zgodovino, tako tudi olja Kosa izražajo tradicijo, zdi se mi pred-vsem latinskega sveta. Kdor ima občutek, da se ne znajde več v poplavi samo dekorativnega, skomer. cailiziranega, izrazito modnega slikarstva, ki včasih ne pomeni nič več, kot še kar okusno zamišljen op-tični trik, naj si ogleda to razstavo. Tihožitja so zelo komunikativna, a kljub temu učinkujejo sodobno, kot most, ki logično spaja tradicijo in naš čas.
Tomaž šalamun
Gojmir A. Kos: Tihožitje z mandolino
Joij Meglič: Motiv iz Ohrida (originalna litografija)
Radio: ,,ln articulo mortis"
»In articulo mortis« je naslov radijske igre Janeza Čuka in Janeta Kavčiča, s ka-tero je Radiotelevizija Ljubljana začela novo sezono. Delo zasluži pozornost že zaradi tega, ker je eno redkih slovenskih novitet in ker je na pomladnem natečaju radijskih iger zasedlo prvo mesto.
Avtorja sta se spoprijela z najhujšim problemom današnjega časa — s proble-mom vojne. V ekspoziciji nam predsta-vita situacijo v neki vojni, ko ena od voj-skujočih se strani načrtno Srtvuje divizU jo, da bi zavarovala umik svojih armad. Dogajanje se začne v majhni skupini vo-jakov, ki se bojujejo in padejo na naj-bolj izpostavljenem položaju. Skupaj z njimi pade tudi vojni dopisnik, ki je spremljal njihovo enoto na bojišče. Nato se zgodba razvija naprej v dtalogu med mrtvim dopisnikom in njegovim ured-kom, ki se umika z bojišča. Ta dialog je centralni del igre; njemu sta avtorja po-
Ijeni nasprotujoči si stališči, pa tudi njun dialog ostane na nivoju bolj ali manj ab-straktnega razpravljanja. Ta očitek verjet-no ne bi bil na mestu, če bi avtorja po-svetila več pozornosti ostalim osebam in če bi na primer podrobneje obdelala no-tranje konflikte pri posameznih vojakih. Tako pa so ti ostali shematično razdeije-ni na pristaše enega ali drugega stališča in oba protagonista jih uporabljata le kot dokaze v svojem dialogu. Najbolj zanimi-va oseba je vojak Kristijan, ki je ozna-čen nekoliko bolj individualno Vendar tudi ta ni mogel zaživeti samostojno, tem-več je ostal fragmentaren in popolnoma podrejen dialogu protagonistov.
Dialog je prevladujoč element v igri. Vendar je preveč podoben nekakemu aka-demskemu disputu, v katerem glavni ose-bi navajata dokaze za svoja stališča, manj-ka pa mu intenzivnega notranjega razvoja
in napetosti, kar negatix.no vpliva na dra-matsko strukturo igre.
Igra je izrazito tendenčna. Avtorja sta očitno nameravala čim bolj uspešno pri-kasati in zagovarjati tezo. Glede na to, ka-ko. je ta teza prikazana, je. torej mogoče. scfditi o kvaliteti igre in o ifcpehu* njunifjr namenov. Teza ni tako objektivizirana v strukturi igre, da bi bilo mogoče čutiti popolno enotnost  vseh  sestavnih elemen-
tov; namesto da bi jo izrazalo samo dogajanje in bilo popolnoma prežeto z njo, jo samo ilustrira kot pozneje dodan ele-ment. V dialogu pa je tolikokrat direktno izrečena, da učinkuje gostobesedno in po-nekod že nekoliko vsiljivo. Zdi se, da ustvarjalna sposobnost avtorjev ni bila po-polnoma kos izbranemu problemu in da mu nista mogla dati ekvivalentnega umet-niškega ižraza. Zaradi tega pa ne trpi sa-mo estetska kvaliteta igre, temveč neadek-vaten prikaz zmanjša pomen tako izraže-nega spoznanja in ga nezasluženo degra-dira z nivoja eksistenčnega problema člo-veUva na nivo vsakdanje resnice; s tem pa zabriše njegov dejanski obseg in vse-bino in nam tako onemogoči, da bi se ob njem angažirali toliko, kot bi bilo potreb-no in nujno.                      Darko Dolinar
tvetila največ pozornosti in v njem sta Tazvila misel, da je vojna moralno neupra-vičena in da množičnega v,ničevanja člo-tieških življenj ni mogoče utemeljiti z ve-likimi besedami, kot na primer z zgodo-vinsko nujnostjo ali z interesi naroda q.li s pokorščino kaki veliki ideji. Ta teza se razvije v dialogu med dopisnikom in urednikom, ki zagovarja obstoj in nuj-nost vojne. Urednik in dopišnik nista pri-kazaim   kot  človeka,  temveč   kot  pooseb-
"U18UNA STRAN 8
GLOSA
Neko sredo je prišel v Ljubljano italijanski pesnik Salvatore Quasimodo, eden redkih še živečih Nobelovih na-grajencev za književnost. Na povabilo Zveze književnikov Jugoslavije. Na po-stajf ga je pričakal njegov spreml^e-valec, pesnik Olril Zlobec, s fotogra-fom Ljubljanskega dnevnika, ki ga mo-ramo pohvaliti. Mislim časopis, zara-di primerne reklame, in fotografa. Te-ga še posebej. Ko je nekajkrat poblis-nil, je pljunil v roke in prijel kovčke — nosačev kajpada ni bilo — in jih s pesnikom vred strpal v taksi! Toliko za začetek. Da mu ne bi z dvainšestde-setim letom stopila slava v glavo, kot pravimo. ,
Ko je bil taisti Ciril Zlobec na pri-vatnem obisku v Italiji, mu je neki za-ložnik dal na razpolago svoj osebni avtomobil za ves čas tamkajšnjega bi-vanja. Drugi književniki, prav tako pri-merno manj pomembni kot naš sicil-ski gost, pripovedujejo, da so za svo-jega ohiska v Sovjetski zvezi imeli na razpolago državni avtomobil. No, mi smo Quasimoda z Nobelovo nagrado vred stlačili v taksi! Pease che vai...
Naslednji dan je le Zlobčevi zlobi in vztrajnosti uspelo izslediti v neki državni garaži avtomobil, ki je naposled gosta celo odpeljal v Zagreb, pa čeprav je bilo baje nekaj hude krvi, ker ni šel % vlakom. Stane veliko manj!
Za svojega bivanja pri nas sč ,je kajpada sestal tudi s slovenskimi knji-ževniki. V osrednjem dnevniku je no-vinar, ki je verjetno bolj malo razumel, o eem je bilo pravzaprav govora, med drugim zapisal: Lepo število slovenskib književnikov se • je včeraj opoldne zbra-lo ... Prebral sem to in podzavestno začel seštevati in odštevati. Naj sem računal tako ali drugače, rezultat je bil vedno isti: enaindvajset nas je bilo s spremljevalcem vred, anipak od tega vsaj šest novinarjev, štirje romanski Iingvisti, dva ali trije neznani obrazi in ... In potem potegnem črto in do-bim lepo  število.
Toliko sanip mimogrede, k«r dej-stva v našeni časopisu marsikdaj do-bijo veliko bolj praznično podobu, kot so jo v resnici imela. Pa je bilo o tej priliki precej bolj pomembnih stvari. Tudi govora o medsebojnem poznava-nju. Tu smo zarotniško ponosno na-stopili $ pokojnim Luigijem Salvinijem. Sempreverde de e rosmarnio. Na ve-liko presenečenje prisotnih pa je Qua-simodo zelo jasno povedal, da nam je omenjeni slavist kljub vsemu storil kaj slabo uslugo. Tako posredovanje lahko
Zagrebško študentsko gSedališče
Trenutno ncjbolj priznana štu-dentska dramska skupina v Jugo-slaviji je gotovo Studentsko ekspe-rimentalno kazalište iz Zagreba. Med najuspešnejše jo lahko štejemo tako po številu naštudiranih del, kakor tudi po številu nastopov do-ma in v inozemstvu. Sem lahko prištejemo še nemojhno število medalj in drugih prizncnj z doma-čih in tujih gledaliških festivalov.
Studentsko eksperimentalno kazalište je bilo osnovano jeseni leta 1956. V začetku je imelo štiriindvajset članov, ki so se že prej zbirali pri SKUD »I G. Kovačič« z namenom, da ustanovijo dramsko skupi-no. Gledališče svojih prostorov ni imelo nikoli. Prve predstave so morali izvajati brez kakršnihkoli sredstev, vaje pa so imeli na različnih mestih Ln celo po pri-vatnih stanovanjih in kuhinjah. Veliko jih je zaradi tega odpadlo, le hajbolj vztraj-ni so se obdržali v skupini. Igrali so ta-krat stvari, za katere so vedeli že vnaprej, da jih bodo lahko izvedli brez odra in rekvizitov. Največkrat so lgrali po štu-dentskih dotnovih in tovarnah, neko pred-stavo za delavce na železnici so imeli ce-lo ob osmih zjutraj Delavci nočne izme-ne so bili navdušeni
Prva vidnejša afirmacija SEK je bila predstava O. Bihalji-Merina drame Nevid-na vrata, ki je uspeia predvsem po zaslu-gi prvega režiserja skupine Bogdana Jer-koviča, ki je imel izreden »pedagoški« vpliv na igralce. Od uspelejših predstav naj omenimo še Tripče de Utolče in No-velo od Stanca Marina Držida, s kat^ma so sodelovali na velikem festivalu v Bru-slju ob svetovni razstavi leta 1958 in kjer ^šo pKJbrali pfeav *vser*zlafee nUedalje v flkon-kurenci gledališč iz sedemnajstih držav.
Ansambel SEK je bil vedno na poti. Ude-ležil se je študentskih gledaliških festiva-lov v Parmi, Benetkah, Berlinu, Erlan-genu, Carigradu, razen tega pa je gostoval še skoraj po vseh repubiikah. Pogosto je imel v kaki vasi predstavo v skoraj ne-mogočih okoliščinah, pa vendar so ansam-blu prav te ostale v spominu kot najpri-jetnejše.
Res, SEK danes m več to, kar je bil in pogosto je videti, kot da obstaja samo zaradi tradicije Velik problem so kadri, saj danes med Studenti ni več toliko vo-Ije in entuziazma, pa tudi ni nikogar, ki bi se vzgoji novih članov z vso dušo po-svetil. Ureditev problemov upa izvesti an-sambel sam, tradicija, pa tudi uspehi v zadnjem času pa so lahko samo obet, da kvalitetno delo SEK ne bo propadlo.
J. P.
našo književnost samo še bolj odtuji! Pesnike lahko prevajamo samo pesni-ki in le taki prevodi imajo kakšno vred-nost! Seveda nam je zmanjkalo besed. PosilcfJ je v glavnem govoril on. Saj smo o takih in podobnih prevodih pi-sali nič koliko hvale, zdaj pa ...
K dostojnemu sprejemu so prispeva-li svoje tudi knjigarnarji, ki so poskr-beli, da ja ne bi pomotoma kakšna zbir-ka »Pesmi« zašla v izJožbo. Lahko bi jo prodali! Pred bolj vsiljivimi povpra-ševalci so izpraznili tudi police in knji-ge skrili v najtemnejši kot stdadišča. Do prve razprodaje.
Na kratko. Z velikimi črkami si za-pisujemo, kar našega ali o nas objavi-jo drugorazredne revije in tretjeraz-redni časopisi na četrti strani. Tu pa imamo izredno priliko — ker mož bo prej ali slej gotovo kaj napisal — in si jo tako zapravimo. Kajti sprejeli smo ga, kot tla je quasipesnik ne pa Quasi-modo. Če ga že povabimo, naj nam bo drag gost! Čeprav ni nobena filmska zvezda Rita Ritt. Cn niti nogometaš. Kar pa se tiče tistih šestintrideset ali knliko že limuzin, ki smo jih spet zad-njič enkrat občudovali ... no, priznam, tudi politik ni. Vendar to ni tako ža-lostno. Žaiostno pa je, da mi nismo tolikšni politiki, da bi ga na nekem uradnem obisku sprejeli kot si nedvom-no zasluži. Potem bomo trkali na Sal-viiiija!                    MIROSLAV MORJE
II. AFRIŠKO - EVROPSKI SEMENAR V BERLINU
ZflrpQPnO \J& I   v-j OP v-j 1 I V-J
mesto
»Bilo je v Berlinu, ko so si leta 1885 >vropske velesile razdelile Afriko med se-boj. In prav tukaj v Berlinu je, kjer od-yovorni mladi Ijudje obeh naših konti-nentov zahvaljujoč seminarju, sprejema-jo to izzivanje.« Te besede je povedčd po-tlanik Ijudske republike Alžirije v Zahod-n Nemčiji Hafid Keramane, ob otvoritvi ¦ irugega afriško-evropskega študentskega teminarja. Prava škoda je, da so vzhod-noevropske države odklonile povabilo k udeležbi seminarja, ki je tako dobil pre-tej »zahodnjaški« prizvok, čeprav sklepi \n diskusije tega niso tako »zahodne«. Vzhodne države so odklonile udeležbo za-\o, ker se jim ni zdelo mesto seminar-*ja najbolj primerno
! V bistvu je nemško študentsko združe-fije (VDS) pripravilo s sodelovanjem CO-SEC seviinarski program,   ki pravzaprav
ii vseboval ničesar .takega,   kar   bi   bilo lično političnim nasprotjem v Evropi. Po-itična  vprašanja  so  se  obravnavala dve leti  prej na prvem afriško-evropskem se-piinarju, ki je bil v gradn Burgu.  V Ber-\inu so razpravljali o ekonomskih vpraša-njih   in   izobraževalnih   problemih   mladih v.friških narodov.
1 Seminarja, ki je trajal od 5. do 13. sep-\evibra. so se udeležili najprezentativnej-U predstavniki afriških. študentskih zdru-]&enj doslej. V Berlinu je bilo zastopanih 22 študentskih zdruzenj iz Afrike: Angola (UNEAj, Burundi (UNEBA), Kongo \VGEC), Gana fNUGS), Kamenin (UNECJ, fienija (Student Union of Royal Callege frairobi), Madaguskar (FAEM), Maroko \UNEM), Nigerija (NUNS), Sierra Leone fSRC), Južnoajri&ka unija (NUSAS), Juž-ha Rodeziia (NUSRS). Suda7i (KUSU), Tan-Haniika. fUSU), Tunizija (UGET), Zahodna
Afrika (UGEAO), Zanzibar (AZSU) in kot opazovalci Slonokoščena obala, Severna Rodezija, Njasa, Jugozahodna Afrika in Združena arabska republika. Prisostvbva-li pa so tudi predstavniki tfinajstih štu-dentskih združenj iz Evrope.
Kmalu je postalo jasno, da se ekonom-ska in izobraževahia vprašanja afriških narodov ne morejo obravnavati popolno-ma brez političnega aspekta Na primer: podpredsednik kabineta za mednarodne zadeve pri UGEAD (Senegal) je pokazal na podlagi dokumentov, da morajo v nje-govi dezeli še dandanes na podlagi izo-braževalnih okolnosti poučevati v glav-nem francosko zgodovino in geografijo. Zato lahko v končnem komunikeju semi-narja preberemo, da so vsi problemi afri-ških narodov »v osnovi političnega zna-čaja«.
V priporočilu, ki so ga naslovili na vla-de afriških držav, so udeleženci seminar-ja predlagali, da se učni načrti prekon-trolirajo, da bi prišli domači jeziki zopet do veljave ter da bi jih uporabljali tudi kot učni jezik. Razen tega, pravi priporo-čilo dalje, je potrebno, da dobi učiteljski poklic več ugleda.
Udeleženci seminarja so bili mnenja, da bi bilo v deželah, ki še niso postale sa-mostojne, nesmiselno uvajali kakršnekoli ekonomske in izobraževalne reforme, s ka-terimi bi se izboljšal sedanji položaj Afri-čanov, ker bi naletele na nepremostljive težave. Vse oblike kolonializma, neokolo-nializma in rasizma so vsi udeleženci se-minarja strogo obstojali.
Trideset biltenov in štirideset referatov je seznanjalo udeležence seminarja s po-ložajem v vsaki posamezni deželi. Izme-njava informacij, ki so jo doslej tako za-nemarjali, se je pokazala kot zelo važna. Kar zadeva problem informacij, so evrop-ska študentska združenja obljubila vso pomoč svojim afriškim kolegom. Razprav-Ijali so o možnosti ustanovitve raznih bi-rojev in tiskovnih uradov. V ta namen bo-do poslala evropska študentska združenja
v  Afriko  tiskovne  eksperte,   ki  bodo po-magali rešiti probleme študentskega tiska.
Posebno pozornost vzbuja predvsem na-črt o ustanovitvi literarnegd študentskega glasila na vseafriški osnoŠtf.-^T- nadalje-vanju razprave so udeleženci seminarja priporočaU v bodoče večjo in živahnej-šo izmenjavo študentov med Evropo in Afriko. študentska združenja naj bi or-ganizirala v semestralnih počitnicah de-lo za študente iz drugih dežel. V zvezi s tem se priporoča, da združenja ustanove poseben delovni tabor, kjer to zahtevajo prilike. Vodilnim funkcionarjem afriških študentskih združenj naj bi se dala mot-nost, da bi za nekaj časa delali v pisar-nah evropskih študentskih zdruzenj, kjer bi se seznanili z raznimi organizacijskimi problemi. Na drugi strani pa naj bi si ev-ropska študentska zdru&enja intemivneje prizadevala najti med svojimi člani inte-resente, ki bi bili pripravljeni nadaljeva-ti študij v Afriki.
»Noben napor, ki bi omogočil študij ev-ropskih jezikov v Afriki in afriških jezi-kov v Evropi, natn ne sme biti pretežak,« zaključuje komunike.
B.R.
ZN,   največja mednarodna inštitucija, ka-tere praznik smo slavili 24. oktobra, se je iz Društva na.ro-dov po 2. svetovni  vojni razvila v mogočno materialno in subjektivno silo.  Že   ustanovna   listina   te   vse-splošne    mednarodne    organizacije si  je postavila  za  nalogo  razvijati prijateljske odnose med narodi  na principih   priznanih   načel   medna-rodnega prava, nevmešavanja v no-tranje   zadeve   drugib   narodov   in samoodločbe   narodov   in   prijatelj-skega sodelovanja na vseh področ-jih mednarodne dejavnosti.
Specializirane agencije Organiza-cije združenih narodov iz Ieta v Ie-to nudijo vso pomoč nerazvitim in slabo razvitim deželam, od pomoči pri prehranjevanju prebivalstva pa do zatiranj nalezljivih bolezni in pomoči deželam, ki so jib prizadele elementarne nesreče.
Delovanje OZN bi prav res težko popisali z nekaj stavki. Vemo za njeno moč, ki je doslej preprečila že marsikakšen mednarodni spo-pad, ki bi se lahko končal usodno za človeštvo. V osemnajstletnem delovanju je organizacija popolno-ma opravičila svoj obstoj, hkrati pa Iahko ugotovimo, da se njena vloga iz dneva v dan, od spopada do spopada sil, kl hočejo vojno — veča. Njena zasluga je, da je bil letos sklenjen moskovski sx)o-razum.
Jugoslavija je že od vsega začet-ka aktivna članica te organizacije. Njen glas v Združenih narodih Je tudi po sodbi najbolj reakcionar-nih sll v svetu mnogo večji kot so meje naše dežele.
Izobraževalni sistem v Senegalu
Kot vecina vzhodnoafriških dežel, je bil tudi Senegal več kot stoletje pod kolonialnim suženjstvom. To seveda ni mogio ostati brez resnejših posledic. Na kuiturnem področju, ki nas tukaj posebno zanima, se to kaže v nepismenosti, nepoznavanju kulture, občutnem primanjkovanju srednje-in višješclskih učifeljev, v togem in nesodobnem učnem sistemu itd. Kratek pregied senegolskega izobraževalnega sistema nam bo pokazal, kcko zeto je kolonializem škodoval in preprečeval razvijanje afriških dežel.
Vsakdo, ki samo na hitro pregleda se-negalski učni sistem, opazi razmeroma skromen šolski obisk. Po najnovejših sta-tistikah, ki jih je objavilo naše ministr-stvo, je od 449.000 šoloobveznih otrok sa-mo 149.375 obiskovalo državne ali privat-ne šole. To je 32,4 odstotka.
Druga pozornost vzbujajoča okolnost je nesorazmerje med številom šol v mestih in na deželi. Takšno nesorazmerje obsto-ja tudi v šolah samih in to med številom dečkov in deklic.
čeprav je Senegal sedaj samostojen, j5e vendar v njegovem izobraževalnem siste-mu — posebno kar se tiče knjig in uč-nih načrtov — kaže ista situacija, kot ta-:krat pod kolonialnim gospostvom. Iste •učne reforme, ki se izvajajo v Franciji, se uvajajo tudi v Senegalu.
Pomanjkanje strokovnjakov je hud pro-blem tudi v Senegalu, zato je mlada dr-Ižava prisiljena iskati v tujini tehnično pomoč.
Osnovnošolska izobrazba
Ta je osnova za bodoče izobraževanje in je na razpolago vsem otrokom od sed-mega do štirinajstega leta. šolanje je ob-vezno in brezplačno. V praksi pa starše \^seeno stane nekaj denarja, kadar njihov lotrok obiskuje šolo.
Trenutno je v Senegalu 865 osnovnih |šol, kar je še dalfeč premalo za sedanje potrebe.
Kljub temu je reforma celotnega sene-galskega učnega sistema nujno potrebna. iVečina knjig, ki jih rabijo v senegalskih išolah, je še iz časov kolonialnega gospo-stva in so napisane v duhu kolonializma, |ki   —   prav  tako kot učni  načrt   —   ne
streza današnjemu položa.iu. Popolnoma absurdno je, da se morajo mladi Senegal-ci še dandanes učiti več francoske zgodo-vine in zemljepisa kot pa zgodovine in zeraljepisa lastne dežele. Ker bo danda-našnji šoloobvezni otrok že jutri odrasel državljan, je nujno potrebno, da se sezna-
linami in z njegovo geografijo. Ce se to ne zgodi, obstoja nevarnost, da se tak ni z deželo in kontinentom, na katerem živi, z njegovimi prebivalci, živalmi, rast-otrok razvije v popolnoma dezorientirane-ga človeka, ki ne 6uti notjene navezano-sti na svojo domovino,  ki ne pozna nje-
nih slabosti in sposobnosti, ki ne ve, kaj potrebuje; skratka, obsoja nevarnost, da se tak otrok razvije v nedekoloniziranega človeka.
Sirednješolska izobrazbo
Srednješolsko izobrazbo sestavljata dve stopnji: štiriletna nižja in triletna višja stopnja. Učenec, ki s štirinajstimi leti konča svojo sedemletno osnovnošolsko izobrazbo in hoče obiskovati srednjo šo-
lo, mora opraviti precej zahteven spre-jemni izpit. Samo ena tretjina jih doseže ta cilj.
S poukom na srednji šoli so podobne težave, kot smo jih opisali že pri osnovno-šolskem sistemu. Samo da moramo tukaj omeniti še eno bolečo točko. Medtem ko na osnovnih šolah pououjejo v glavnem Afričani, najdemo na srednjih šolah zelo malo domačih ufiiteljev in profesorjev. Tako je od 302 srednješolskih profesorjev, ki poučujejo na različnih srednjih šolah v Senegalu, kar 261 — to je 83,7 odstotka — Francozov. Vzrok za to močno pomanj-kanje afriških učnih moči na višji stop-nji je v tem, da se za učiteljsko mesto na višji stopnji zahteva univerzitetna izo-brazba, ki je zaenkrat še pomanjkljiva in težko dostopna. Tukaj lahko še omenimo, da se zaradi različnih materialov in fi-nančnih pogojev, ki so na razpolago sred-nješolskim učiteljem, mnogo Afričanov premisli nadaljevati kariero srednješolske-ga učitelja.
Izobraževanje no Univerzi v Dokarju
Končni izpit na srednji stopnji je tako imenovani »Baccalaureat«. Univerzitetni študij je možen samo na univerzi v Da-karju, vendar odhajajo mnogi absolventi srednjih šol na študij v Francijo in druge dežele.
Čeprav je univerza v Dakarju pod upra-vo države Senegal, je še vedno pod kon-trolo francoske vlade, ki postavlja tudi rektorja in profesorje. Zaradi tega je na univerzi le malo asistentov in profesorjev afriškega porekla. Od 160 učnih močd ni niti 10 Afričanov.
To, kar to univerzo še posebno jasno označuje, so njeni vpisni pogoji. še ved-no se lahko vplše na univerao samo tisti, ki je končal francosko srednjo Solo z za-ključnim izpitom, se pravi tisti, ki pose-duje »Baccalaureat« Rezultat sprejemnih izpitov je seveda tudi temu primeren. Sprejemni izpiti leta 1962 so dali na pri-mer sledeč rezultat:
Filozofskl oddelek: od 55 pripuščenih kandidatov je bilo samo 21 Afričanov
Naravoslovni oddelek: od 31 pripušče-nih kandidatov samo 21 Afričanov
Matematični oddelek: od 32 pripušče-njh kandidatov samo 7 Afričanov.
Skupno študira na univerzi v Dakarju okoli 2.500 slušateljev, od katerih je sa-mo 257 Senegalcev. Univerza ima štiri fa-
kultete: pravno, umetnostno, naravoslov-no in medicinsko. Tehničnih inštitutov zaenkrat še ni, čeprav je v deželi veliko pomanjkanje inženirjev in tehnikov.
Vsi ti primeri kažejo, kako nujna je študijska refonna v senegalskem učnem sistemu. Afriški študentje, ki «o se zdru-žili v UGEAO, se zavedajo velike važno-sti tega problema. Zavedajo se, kako važ-na je resna predpriprava za študij in predlagajo zaradi tega reformo, ki bi v bovala sledeče točke:
1.  spremembo   strukture  senegalskega   . u&iega sistema,
2.  revizijo ufinih knjig z ozirom na no-ve vidike,
3.  uvedbo   afriških   jezikov   v   osnovne šole,
4.  skrajšanje pouka
5.   pravo    demokratizacijo    učnega    si-stema.
Razume se samo po sebi, da se tako ve-liko delo lahko izvrši samo v okviru po-polne neodvisnosti in ob podpori mladih domačih moči. Poleg tega pa mora Sene-gal kot nerazvita dežela kljub temu raču-nati na pomoč iz inozemstva. In prav za-radi tega igra evropsko-afriško sodelova-nje zelo važno vlogo. Evropske države lah-ko pomagajo nerazvitim afriškim deželam s tem, da jim pošiljajo kvalificirano učno osebje, da dajejo štipendije afriškim štu-dentom, ki študirajo v Evropi in podob-no. Tudi z učnim materialom in s tiska-njem šolskih knjig v afriških jezikih bi bile odpravljene začetne težave.
Zaradi tega se mora sodelovanje evrop-skih In afriških študentov še bolj poglo-biti. UGEAO je pripravljena sodelovati z vsemi študentskimi združenji širom po Evropi, s pogojem, da le-ti spošttijejo nje-no suveren<tft in neodvisnost. Obenem po-ziva vse evropske študente, da ji poma-gajo pri dviganju kulturne ravni afriških dežel.
Studentje gospodarsko visoko razvitih držav naj ob pomišljanju za pomoč ne-razvitim deželam odgovore na znano vpra-šanje velikega ruskega pisatelja Maksima Gorkega:
»Na kateri strani delate za dvig kultu-re? Ali spadate k trpečemu ljudstvu ali k tistim, ki ga tlačijo?«
B. R.
TRIBUNA STRAN 9
INDEKS IN...
KOŠARKA
Na pripravah ženske državne re-prezentance, ki se bodo prve dni novembra začele v Beogradu, bo sodelovala tudi Mojca M I H E L I C, študentka drugega letnika slavistike na filozofski fakulteti, ki bo poleg najvišje jugoslovanske košarkarice Sonje Mrak edina Slovenka na skup-nih pripravah najboljšib jugoslovan-skih igralk košarkc.
Mojca je stara 19 let, košarko igra že dobrih šest let pri Olimpiji; najprej tri leta kot mladinka, sedaj pa že tri leta nastopa v Članskem moštvii iii je tudi ena najboljših igralk.
Na zastavljena vprašanja je Moj-ca odgovarjala takole:
—   Kako  vsklajaš  študij  in  šport? Ne z enim, ne z drugim nimam te-žav. Kar se tiee Casa, ki ga potre-bujem  tako   za   trening   kakor   za učenje,   ga   najdem   dovolj.   Upam, da  bo  tako  tudi  v   pvihodnje.
—  Kaj ti je poleg košarke najbolj pri srcu? Rada berem in to veliko. Berem vse po vrsti. od knjig do ča-sopisov  in  revij.  Seveda prebcrem naše šporlno časopisje kar najbolj temeljito, saj se ne zanimam le za košarko,    temveč   tudi   za    dmge športe.
— Kaj smatraš za svoj največji uspeh doslej? L. 1960 sem igrala z mladin-skim  moštvom Olimpije, ki je na republiškem prvenstvu osvojilo prvo mesto  in  s  tem prvaka  Slovenije. Zelo rada se tudi spominja medna-rodnega turnirja v  Benetkah, kjer smo  na  turnirju  mladih  reprezen-tanc Italije, Avstrije in še nekaterih drugih zasedle drugo mesto.
—  Kaj misliš o igranju košarke v dvoranah? Bilo bi zelo dobro, ko bi se pri nas preneslo igranje košar-ke v dvorane, kot je to v svetu da-nes že običajna stvar. Ni se težko navaditi  spremenjenim  okoliščinam v  dvorani,   kamdr  prideš  po  kon-čani   sezoni   z  igrišča  na  prostem, težji je  prehod  iz  dvorane ven  in rabiš   kar   precej   treninga,   da   se zopet dobro vigraš na prostem,
—   Koliko   časa  posvetiš  treningu? Skoroda vsak dan trcniram 2—3 ure, bodisi   individualno,   bodisi   kolek-tivno. Seveda treniram pozimi v te-lovadnici manj kot poleti na pro» stem.
— Ali bi se tvoje moštvo — Olimpija —• v letošnjem  tekmovanju v žen-ski  košarkarski  Ugi  lahko  uvrstilo bolje kot na 5. mesto v končni raz-vrstitvi?   Mislim,   da   lahko,   če   bi več  trenirale,   toda   o   tem  je   bilo že  tako  dosti povedanega.
—   Tvoje  želje  za  prihodnffst?  Da bi mi uspelo ostati v naši izbrani vrsti, kar ne bo lahko, kajti v Beo-gradu je precej igralk, ki so boljše in izkušenejše od mene; želiin tudi, da  bi  se  drugo  leto  v zvezni  ligi Olimpija uvrstila z boljšo igro vsaj za eno mesto više v končni lestvici kut letos. in da bom lahko k temu tudi   satna  nekaj  pripomogla.
OLIMPIJA
INIIVEČ
AKADEMSKA
V zadnji številki smo posvetili nekaj naše pozornosti informaciji in komentai-ju o prvih urah obvezne telesne vzgoje na dveh izmed d e v e t i h fakultet ljub-ljanske univerze.
Nezanimanje velikega števila študentov je gotovo potrebno največjega obsojanja. Laskavo pa tako stanje ne more biti tudi za premnoge univerzitetne predavatelje, saj so pred letom dni na vseh fakultetah pričeli s približno enakih startnih pozi-cij: tako pri finančnih sredstvih kot pri prbližno cnakem interesu  študcntov.
S tem dosežkom ne moremo biti zado-voljni, če le malo poznamo napore mno-gih. pri utiranju poti telesni vzgoji na univerzo. V takem — za leto 1963 — ne-zavidljivem položaju visokošolskega teles-novzgojnega udejstvovanja, se nehote ozre-mo s strožjim pogledom na vse, kar nosi ime »študentski šport« ali kar je na dru-gačen način v lesnejši povezavi z njim.
Tokrat nameravamo oceniti A k a d em • s k o športno društvo Olimpija, ki pri nas marsikomu z m o t n o velja za alfo in   omego   vsega   študentovskega   športa.
AŠD Olimpija je nastalo med študenti in za študente. Vsa leta, dokler je bila Olimpija društvo študentskih športnih klubov, je bila njena usoda večkrat na nitki. Kljub vsemu so se v društvu ne-kateri klubi v svojih športnib. zvrsteh kvalitetno tako dvignili, da bi se morali v bodoče odpovedati ali nadaljnji kvalitet-ni rasti ali pa delu članstva, ki se s športom niso bavili izključno zaradi tek-movalnih nastopov. Odločili so se za dru-go rešitev, saj je že nastajala športna organizacija, ki naj bi navezala nase vse take diletante in utrla telesni vzgoji in športu pot na univerzo.
Ko je končno naša družba prevzela iz-ključno materialno skrb za kvaliteten šport, so v društvo vstopili novi klubi, medtem ko so bili drugi klubi, ki so tek-movali v nižjerazrednih tekmovanjih ali samo životarili, potisnjeni na rob. Vod-stvo AŠD Olimpije je takrat (t. j. nekako pred enim letom) zagotovilo v največji možni meri pomoč tem klubom z na-menom, da bodo svojo dejaviiost preusme-rili   v   manj   zahtevno,   a   zato   množično
X
TRIBUNA STRAN 10
Mirno lahko trdimo, da je športna de-¦javnost med mariborskimi študenti pre-cej razsirjena. Mnogi se navireč udej-stvujejo v najrazličnejših športnih pa-nogah kot aktivni tekmovalci. Najbolj razširjen je rokomet, pa tudi nogomet, mali nogomet, smučanje, tenis in morda še namizni tenis ne zaostajajo mnogo.
Res je, da je športno udejstvovanje omejeno le na posameznika, ki se kot aktiven tekmovalec vključuje v posamez-na športna dništva. Organiziranega dela v sklopu študentov samih za zdaj še ni. V preteklih letih je. bilo sicer nekaj pri-reditev, kjer so nastopali predstavniki posameznih višjih šol kot ekipe v neka-terih tekmovanjih Vsi se verjetno še spominjajo turnirja v malem nogometu, rokometu in tenisu, vendar je taka de-javnost doslej bila le priložnostna in od večine študentov ni terjala večjih pri-prav.
Mnogi pravijo, da je dovol], če člo-vek pcfcti plava, pozimi pa sviuča. To~ da to v celoti ne drži. študentu, ki v re-du obiskuje predavanja in študira, osta-ne za športno izživljanje mnogokrat le malo časa. Ker pa v večini primerov ni aktivno vključen v kak športni aktiv, sl športno prireditev povečini le ogleda, ali
Samo ena medalia
Kot je Tribuna poročala že v zadnjih številkah v preteklem šolskem letu, je bi-la prvi teden v septembru v Porto Al-legru v Braziliji četrta Univerziada. To-krat je udeležba presegla vsa pričakovanja; sodelovalo je preko 1500 študentov in štu-dentk-športnikov iz 20 držav. Tekmovanja so bila v košarki, odbojki, atletiki, telo-vadbi, sabljanju, pJavanju, waterpolu in tenisu. 2al organizacija tekmovanja ni do-segla nivoja tekmovanj v Parizu leta 1957, Torinu 1959 in Sofiji 1961, kjer so bile prve tri Univerziade.
Jugoslavija je poslala skromno zastop-stvo; plavalca Dorčiča in Zeierjevo in me-talca krogle Jocoviča.
Naši niso izpolnili pričakovanj. V tekmo-vanju na 200 m hrbtno je Dorčič zasedel četrto mesto, imel je smolo, le za desetin-ko sekunde mu je »ušla« bronasta medalja. V tej tekmi je zmagal madžarski plavalec C7,ikany pred Holandcem Wetelingom in Špancem    Capretrarom.    V    tekmovanju
pa se nameri kam drugam, da bi se raz-vedril.
Za študentovo zdravje bi bilo vsekakor mnogo pravilneje, da bi se po učenju odpravil na zrak, v naravo; to bi lahko najbolje združil z obiskom na športnem polju, kjer bi združil uživanje zraka še s krepitvijo telesa.
Toda bodi dovolj razmišljanj, kaj bi bi-to prav!
Slej ko prej bo treba v Mariboru usta-noviti študentsko športno društvo, kate-rega naloga bi bila, da bi nudil možnost športnega izživljanja iudi tistim študen-tom, ki zaradi tega, ker ne nastopajo ak-tivno v določenih klubih, ne pridejo v stik s športno dejavnostjo. Seveda pa študentsko športno društvo ne bi potre-bovalo velikih materialnih sredstev, saj bi opremo in naprave brez dvoma dali posa-mezni športni klubi in društva radi na razpolago.
Da bi se študentsko športno življenje v Mariboru razmahnilo, bi morali poskr-beti predvsem študentski funkcionarji pri Odboru visokošolskih zavodov, kjer imajo v ta namen ustanovljeno že poseb-no športno komisijo.
Boris  Bergant
žensk na 100 m prosto je naša državna re-korderka Hilda Zeier osvojila 5. mesto.
Tudi naš rekorder v metanju krogle, Jocovic, je razočaral. Z metom daleč pod svojimi zmožnostmi je dosegel 4. mesto -in ostal brez medalje, na katero je glede na relativno slabo udeležbo gotovo raču-nal. Edirio medaljo je Jugoslaviji »pri-plavala« Zeierjeva v tekmovanju na 400 m prosto. S časom 5.13.8 min. je dosegla 3. mesto za zmagovalko Nemko Brunnerje-vo in Madžarko Frankovo.
Le kje so ostali uspehi naših športni-kov s prejšnjih Univerziad?
Res je, da naše zastopstvo še zdaleč ni bilo tako številno kot na preteklih tekmo-vanjih — vzrok temu je oddaljenost Bra-zilije in v zvezi s tem veliki stroški — toda kljub temu je bil nastop Jugoslavije na 4. Univerziadi neuspeh. Upajmo, da bo mo na 5. Univerziadi dosegli več uspe-ha in tako povrnili naši državi ugled, ki ga je že imela, in ki si ga ni ravno lahko ustvarila.                                         T.Z.
delovanje. Ti klubi. naj bi se kasneje ne-kako stopili s tovrstnimi društvi študent-ske športne organizacije, ki naj bi tako pomenila rezervoar. novih kvalitetnih športnikov. Le-ti pa naj bi kasneje pre-šli  v Olimpijo.
Zdaj po letu dni lahko ugotovimo, da Olimpija te svoje naloge za napredek uni-verzitetnega športa ni izpolnila.
še več, v zadnjem času se je prav pri teh klubih, ki so v Olimpiji ostali, poja-vilo nekaj stvari, ki mnogim študentom res ne morejo biti všeč. Z drugitni bese-dami, tako društvo se ne more več po-našati z naslovom »akademsko«. Nejasni odgovori uprave ANK Olimpije o »naku-plh« igralcev, neprepričljiva pojasnila o idealistični navezanosti igralcev na naše mesto, so ob rezultatih, ki jih je klub dosegal, le še bolj vzburkali hudo kri. še posebej pa so vprašanja materialne preskrbljenosti igralcev prizadela njihove ne tako preskrbljene tovariše, akademske državljane.
Sklicevati se na veliko števDo študen-tov, ki so člani Olimpije, bi bil kaj ne* prepričljiv argument, saj je prav v Ljub-Ijani, pa tudi drugod več klubov, ki imaj« večino članstva pravih študentov. S špor-tom se ukvarjajo predvsem mladi ljudje, le-teh pa v univerzitetnem središču ni malo.
Gotovo je, da društvo, ki je pozabilo na svoje obveze do svoje študentske sre-dine, niina več pravice nositi njenega imena. §e posebej pa ne sme kovati iz tega, neupravičeno prisvojenega imena, kake koristi. (AŠD Olimpija je letos dobila na univerzi 5 milijonov dinarjev! To pre-cejšnjo vsoto bi vsekakor lahko bolje iz-koristili, v korist vseh študentov, ne pa samo v korist nekaterih kvalitetnih šport-mkov.)
MCIRDA SE ^E VESTE, DA...
mednarodna atletska federacija ne vodi svetovnih rekordov le v eni panogi lahke atletike v mara-tonu.
Za maratonski tek' (42.195 m) se vo-dijo lestvice najboljših časov, ki so jili dosegli tekači — maratonci. še lani je imel zmagovalec rimskc ollimpijade v tej discipini Eti opec BIKILA najboljši čas na sve-tu — 2 uri 15 mimit 16 sekund in dve desetfinkš. F» so Letos spomladi japonski maratonci pretekli to raz-daljo hitreje od Etiopca, so bili strukovngaki prepričani.da bodo na olitnpi.i kili igrah v Tbkiu igraJi domačini glavno vlogo. Toda ne. pred kratkm je 25-letni Amerikanec IDELEN, ki kot profesor zgodovine živi v Angiiji, pretekcl maratonsko progo v doslej najboljšem času na svetu — 2,14.28.0 in se s tem uvr-stil na prvo mesto na lestvici fa-voritov za Tokio. Atletsld strokov-njaki so mnenja, da bo moral zma-govalec v Tokiu preteči 42, 195 m v času 2 uri in deset minut. Ta čas pa je bil še do nedavnega več kot »sanjska meja« v tej nedvomno naj-težji atletski disciplini.
je znana smučarska skakalnica v Lahtiju na Finskem letošnje polet-je povsem zgorela. Skupina študen-tov ia Helsinkov je naraeravala pre-nočiti pod njo. Ko pa jim je v noč-nih urah postalo hladno, so si za-kurili ogenj. Zapihal je veter in raznesel iskre in ker je skakalnica zgrajena iz lesa, se je le-ta v tre-nutku vnela. Kdo bo povrnil škodo. ki gotovo ni majhna, o tem finski študentski lLst ne poroca.
T.Z.
V Tednu novincev je športno ko* misija pri F0 FAGG organizirala prvenstvo FAGG v košarki. Prven-stvo je biio na igrišču llirije v Zg. šiški. Sodelovale so štiri ekipe. Airhitekte ter geodete - komunalce }e treba grojati, keir se prvensiva niso udeležili niti z eno ekipo. saj so bile vse štiri ekipe z gradbenega oddelka.
Zmagala je zasluženo boljša \n homogenejša vrsta prvega lelnika. Vrstni red ekip: prvi je bil prvi letnik, slede četrti, drugi in tretji leinik.                                        B. M.
PREDAJAMO VAM V SODBO PSIVO B^UCORESKO, KOVITETO V SEDANJI LiTERATURI.
KO JO JE AVTOfš PšSAL, JE BfL ZELO HUMGRrSTIČNO RAZPO-L0ŽEN, SAJ JO JE PSSAL V ŠTOOE^ITSICI MENZI. VEMBAf* JE VSE SKUPAJ FCSTALO MANJ HUMGRISTIČNO, KO JE MLD PISANJEM IZVSBEL, DA SE BO HRANA POPRAŽSLA, KAR GA JE ZELO PR8-ZABEIO.
ZATO VAS PROSIMO ODPUŠČANJA IN SOŽAUA.
Prvo predavanje
Naročili so, naj si kupim žlico, škarje, pinceto, pfašč, skrip-ta itd. in jaz sem že na prvem predavcsnju, kot tipičen primer bruca, imel vse s seboj.
Tudi na predavanje sem čckal pred predavalnico že pol ure prej, da bi lahko sedel v prvo klop, kajti moj dober na-me je bil, da nekoč nekaj postanem.
Sedel sem torej v prvo klop in pogledal naokoli, pa mi je posfcfo nekoliko tesno pri srcu, saj )e poleg msne sedelo dekle, lepa prsa, nosek kot škrjančkov kljunček, usta, ah in oči; nef ne da se popisati vsa ta lepota.
S težavo sem se premagovaJ, da nisem zijal vanjo kot se ne spodobi. Dopovedo-val sem si, da sem na koncu koncev le priš©] na predavanja zaradi tega, da se nečesa naučim, ne pa, da bi zija] dekle-ta, pa mi je oko kar samo uhajalo na mojo desno stran.
»Oprostite, prosim, kdo pa zdaj preda-va?« sem vprašal ves rdeč od sramu s trepetajočim glasom.
»Bruc?«
To kratko vprašanje me je nekoUko zmedio. Požgečkal sem se p<? porajajoči pleši in bilo mi je strašno neugodno. Kon-čno. sem se okorajžil ter izjavil:
»Da, bruc. Otrok šolske reforme po mi-lcsti božji.«
»Torej anarhist?«
Spet sem jo strašno pogledal. Tedaj sem opazil, da kaže s pTstom na moj žep, s katerega so gledale škarje.
»Ne, nikakor. Zakaj?«
»Zakaj potrebujete škarje?«
»Pprostite, tako so mi naročili ...«
»V redu! Vstanite vendar, ali ne vidite, da.je prišel predavatelj?«         .>.--._   .
Privleke.l sem na dan polo papirja z rdečim robom, skrbno napisal naslov ter po?kilil k lepotici."
Pcmislite, naslov predavanja je napisala na cigaTetno škatlo.
Kat je predavatelj govoril, nisem poslu-šal. Podzavestno sem si zapisoval njegnve besede ter gledal kolena, ki so sramež-ljivo kukala izpod krla sosed^'
»V?.ša kolena!«  sem šepnil.
»Menda nisi  moralist?«
»Ne.. ampak čudovita so.«
»Piši raje, tepec«
S še večjo vnemo sem zapisoval ter ob tem gledal kolena sosede. Rečem vam, kolena in pol. Takšna, kot jih Claudia niraa.
Dve uri predavanja sta minili kot bi p:hnil. Pedantno sem zganil poJo papirja ter  odšel domov.  Vsedel  sem se k mizi
in odprl zvezek (nikar se ne smejte, čul sem, da se je treba učiti sproti, torej sem ravnal absolutno pravilno).
Naslov predavanja je bil čuden, čisto aikademski. Pokimal sem si ter začel brati:
Bruc:  kemija
»Tovariši, danes bomo vzeli nekaj os-novnih pravil bontona. Mislim, da vam ni treba posebej razlagati, da morate, ko greste skozi vrata, spustiti deMe naprej. To, tovariši, je tako in tako samoumevno. Potem, tovariši, vrata ne zapirajte s pljunkom, temveč jih previdno in titio tresnite.
Prižiganje cigaret v predavalnici se kaz-nuje najstrože. Obenem pa je to neoli-kano!
K'j anarhist vstopi, vstanete in stojite v škarjastem redu.
Pogovarjanje s koleni je prepovedano, dotičnega prekršitelja bom lastnoročno vrgel skozi epruveto predavalnice.
Zapfsujte si čimveč in ne bodite mora-Usti, kajti lenoba vam ne bo koristila.
Zapomnite si še to: začnite študirati čimprej. kajti škarje brez študija so ne~ vame.
Ptvo predavanje bomo začeli kar s tep-cem, ki je delal poizikuse v kvalitativnih prsih ter ugotovil, da se njihova veličina giba okrog dva Vodik torej pomaga pri lepoti. bruc pa nastopa kot katalizator (katalizator pri reakciji ne sodeluje).
Ta fantastičen poizkus je omogočil kri-lu, da se je dvignilo na stopnjo, ki jo vi-dimo mi danes.
Tovariši, to si zapomnite za vekomaj in  ne pozabite  nikoli!
S tem. tovariši, sem svoje predavanje končal (ne. tega ni treba pisati).
Prihodnjič bomo govorili o Daltonu in njegovih očeh ... «
(Oh, te noge, oči in škrjančkov kljun-ček, da o prslh sploh ne govorim . ..)
buc
il najboljše, če ima človek nadobud-nega bratca. Takega bratca, ki ho-di seveda v prvi, morda drugi raz-red, Tak mlad občan je, odkrito rečeno, prava nadloga. Pa ne samo zaradi sode-lovanja ostalih družinskih članov pri iz-deiavi domačih nalog. Ima še kup drugih ossbnih napak. škoda, da ne igram z njim f"^-rm kcšarke. Po petih napasah bi se ga -^, ^an ali dva odkrižal. Poleg tegaf da je nadcbudsn, je pa tudi zelo radove-den   in   prava   čveka.
Oni dan je prlšei iz šole in sem pogle-dal svoj ;id iz računstva. Dobil sem +4, pa še čebelico. Prosti spis, ki ga je čve-kač ustvaril sam, se je ponašal z —2, z zahtevo po očetovem avtogramu in povabilom,  naj se mati  zglasi  pri  šici.
Vzamem zvezek in berem:
»Tudi moj brat hodi v šolo, čeprav je že zelo star. On ima šolo samo zjutraj. On ima v. šoli tudi več šic in tovarišev, ki pa niso samo učitelji, ampak še nekaj več. Včasih je moj brat tudi kaj_vprašan. Po navadi on ne zna. Ce ne zna tudi nje-gov součenec Tone, re^5e on enti. (Ne vem ali je to po rusko ali po francosko. Op. p.). Pa tudi iica včasih kaj ne ve ali pa pomeša (kakor moja! Op. p.). Njegovi učitelji nimajo debelih knjag ampak učijo kar iz enih listkov, ki imajo že velika ušesa. Brat pravi, da učijo vedno iste reča. (Op. pisca: To je bolje kot na naši šoli. Pri nas se učimo zmerom druge re-či.) Ko se šola neha tudi moj brat ne pride takoj domov. Ne vem, morda je tudi kdaj zaprt^ ali pa se kje preganja. H!ač na kolenih pa nima strganih. Včasih pride tudi njegova součenka Lenka, ta-krat delata vaje in moram jaz v kino, čeprav sem tisti trapast film že videl. Včasih pa pride Tone, pa lahko tiste vaje gledam. Ko že vse lepo narišeta, potem polijeta po papirju tuš in sta vesela, da skačeta do stropa. Potlej se začneta učiti srbohrvaščino, kar pa mi še nismo jemali. Ampak jaz že malo znam. Včasih se moj brat s Tonetom tudi kaj navadnega po-govarja. Kot sem zvedel iz dobro obve-ščemih trjkotnikov (krog še ne znam nari-sait.) so imeli na začetku leta veselico, pri nas smo se pa morali kar takoj za-četi učiti. Se tepli so se lahko tam. Zdaj pa tega ne smejo več delat. (Saj po tem sta pa najind šoli kar enaki. Op. pisca).
Moj brat je zdaj en zelo fin tovariš go-spod. Lahko gre spat kadar hoče, jaz pa s kurami, čeprav jih nimamo. Zjutraj lahko dolgo spi kar mi je zelo vše^. Prav tako mi je všeč to, da jiim tisti tovariša povejo včasih tudi pravljice. To so take fine pravljice, ki so čisto na novo zaimš-ljene. Dogajajo se te pravljdce* v tisikarni, potem pa pride en hudi mož in vzame knjige in potem so vsi žalostni, tovariš profesor se pa samo tako dela.
Najbolj pa mi je všeč pri mojem bratu to, da ima vedno čas, da mi dela doma-če naloge iz računstva. On se razen vaj, nič ne uči. Pravi, da je še čas. Taka šola je fina. Jutri bom šel še jaz tja. Sem slišal, da ni treba imeti šol, da je vsak dovolj zelen za prvi razred. (Ko sem zad-njič poskušal kaditi, me je dobil oče in mi rekel, da sem še prezelen za to. In je vzel zeleno šibo. Op. pisca.) Upain, da sem danes zadnjikrat v tej šoli, in da je to moj zadnji domači prosti spis. V tej šoli.«
rosti spis
IZ NASELJA SMO PREJELI TA-LE PRISPEVEK: »Mi, stanovalci in abonenti menze v Naselju s5 žeJimo, da bi bilo v vsakem letu kar 52 skupščin stanoval-cev. Zakaj? Zato, da bi bila hrana vse tedne pred temi skupščinami boljša!«
V SOBOTO ZVECER SMO VIDELI V NASELJU:
... 4 nadobudne mladce, študente iz dobro situiranih ljubljanskih družin, kako so hiteli lokat izmaknjeno pivo in vince; pijačo jim je izza zavese pri hladilniku — le 4,5 metrov od točilne mize —podajal peti član žejne družbe. Le-tega pa nismo videli.
... osebje za točilno mizo, ki se za neprimerno spravljeno pijačo ni dosti za-nimalo
... odgovorno osebo, ki skrbi za mav-rične barve, pod snopi katerih se ple-salke in plesalci bolje zabavajo. Ne ve-mo, če je v mavrici tudi črna barva. Vsekakor pa je — tema — najcenejša.
... prazne steklenke pelinkovca in flo-rijana. 2e ob enajstih je bila pivska nor-ma dosežena! Oj, da bi le povsod tako hitro poskrbeli, da bi bile norme in ob-veze izpolnjene, kako dobro bi se nam vsem godilo!
REKLAMA PA TAKA?!: V prejšnjo šte-vilko Tribune so naši kulturniki vtaknili vsakomur povabilo za vključitev v skn-pine SKUD Akademik. Ponovno poudar-jamo, da so to bila vabila z visokim kiil-turnlm poslanstvom in ne komercialne objave neke potovalne agencije, kakor bi si lahko predstavljal navaden zemljan.
POSLOVNA NEVEDNOST: Precej štu-dentov si kuje denarce s pomočjo Komi-sije za honorarne zaposlitve pri Univer-zitetnem odboru. Marsikomu je to (poleg drugih ugodnosti) edina zveza s pojmi: fakulteta, študij itd. Vse one, za katere velja predvsem prejšnji stavek, opozar-jamo, da ta edina zveza — blagajna. od četrtka popoldne do ponedeljka opoldne ne dela in naj nam zato s svojo navzoč-nostjo in tečnarjenjem poslej ob neurad-nih dnevih prizaneso.
ZALEGLO JE: Onikrat smo se obregnUi ob propagandne omarice Akademika. Mož-je so se zganili in stare slike ven pobrali. Ostali so le obledeli papirji s temnimi ploskvami namesto fotografij. Tudi to je nekaj!
PREPOVEDANA BRUCOVANJA: Med ti-stim delotn študentov, ki so prizadeti, se je začela velika akcija, da bi nepopu-laren sklep peščice razveljavili. Kot vsi pravi nergači so se akcije pravilno lotili. V ožjem kavarniškem, oz. gostilniškem krogu somišljenikov.
REKLI SO NAM: ... da se v hiši pri-pravlja ena velika kulturna reč. Zaskrblje-no se vprašujemo, če ne bo žlica preve-lika in želodček premajhen, da bi jo uspcšno prebavili. Saj veste, kot po na-vadi!
r'':i;!!i;ii:i!i>!i!!!i!i!i»M
Sredfeče mariborskega študentskega življenje je y>Ezl-ek« ali »Oslov-ki vogal«. če si privoščimo majhno neskromnost, mu lahko damo še en vzdevek: mirtiaturni Hyde Park. To ime označuje eno njegovih funkcij: zbo-rovanja v malem. In kot lahko v Lomdonu, v Hyde Par-ku, govori vsak, ki zna govoriti, tako je tudi na Ezl-eku tema pogovorov poljubna. V glavnem se giblje med dvetna skrajnostima: od športa do kulture. Diskutanti pa nimaj) vreveč smisla za patetično držo velikih govor' nikov. Naslonjenl $o na zidove kavarne Astorije in udobno nameščeni ob njenih velikih oknih. Clovek, ki takole podpira hršni vogal, daje vhdez brezdeln°ša. Toda
vldez vara. ^biskovalci Ezl-eka so psihično silno zapo-sleni. Njihove možganske cetice se koncentrirano ulcvar-jajo z ženskimi državljani SFRJ, ki hodijo mimo njih v popolni paradni opremi, in ta mimohod sponvunja na modno revijo. Ezl-ek torej daje možnost seznanjanja z neznanimi drugospolniki. človek, ki stoji na Ezl-eku, ima vse pri roki: kavarno, dandng, »Bobi« buffet, bar.
Kavarna Astorija ima zelo svetovljanski videz in je za bruce brez dvoma primerna. Bruci so, če uporabimo prirnero iz zoologije, kot psički. spnščeni z verige, po-sebno tisti. ki ne žive za stalno v mestu. Ljer študi-rajo. Sami, neodvisni, prosti, svobodni, enaki med ena-klmi — same lepe besede. In uživajo lepo brezskrbnost. dokler jim ne usahnejo razne dotacije od doma in iz podjetij.
Astorija je lokal, kjer človek lahko reprezentira v vsem svojem sijaju. Naroči si kaj krepkega, saj js že vendar študent, bere tuje časnike ali, kar je verielneje, si ogleduje slike v njih. če se dolgočasi. se presede k oknu in če mu razgleda na ulico ne zaslania kak umetni podpornik z Ezl-eka, opazuje cesto. Morda pa se sezna-ni z mlado damo tn če dobro govori kak tuj jezik ali pa dobro plačuie bo gotOvo uspel.
Astorija je začetek »študentske transverzale«, ki pa nima nič skupnega z ono drugo. Podobna fi je le po paicih udeležencev. Nasproti kavarne je v istem poslopju Dan-cing. Ta ima to prednost, da je kakor bar odprt tudi čez noč, vse do štirih zmtrai. Bar je tretja postaja, četrta in zadnja pa je kolodvorska restavraiva Ime Dancing ni preveč posrečsno. Predlagam novo ime. ki nai ga (jermnm.isti, vrosim. nrevedejo: rrivnica, fc1er skrbi za zabavo in dolgčas, oprostite, kratkočasje, plesni orkester.
Nekaj kordkov vstran, proti jugu, je v poslvptu kinu Bdarnik bar, čigar irne vzbuja v brucovskih dušah ne-jasne predstave o zelo prepovedamih in zato sladkih stvarek. Bar ima svoj umetniški, ali kakor se reče v strokovnih krogih, artistični spored. V glavnem ga izva jajo umetnice, ki so po imenu sodeč, vse tujke, govore pa naš jezik. Nfihova umetnost je v tem, da počasi, Ax>.s za kosom, slačijo dele svoje garderobe. Pri tem izvajajo nekakšne ntniične gibe. Ko pride4o že skoraj na konec. se spodnjega <*ela telesa še nekaj drši, zgornji del pa si brž zakrijejo. In ko se pričnejo oblačiti, občin-stvo od zadovoljstva zatuli.
se nadaljuje
HUlilllllillHlliliUaiilUillllHIUB
Sestanek FO na ekonomiji
V   preteklem  tednu  so  na  sestanku fa-kultetnega   odbora   na   ekonomski   fakul-teti zamenjali nekaj članov v FO, sprejali pa so tudi okvirni program dela, ki ga bo-do posamezne komisije še razširile in pre-dlagale na prihodnjih sejah.
Sestanek FO se je začel s-*pi*mom, ki ga je* doslej še neznana skupina študen-tov prvega in drugega letnika poslala tned drugim tudi na uredništvo Tribune in ki vsebuje vulgaren napad na pedagoško delo neke predavateljice na ekonomski fakulteti. Fakultetni odbor ni bil sezna-ajen z vsebino pisma, kar kaže, da si na ekonomski fakulteti nekateri anonimneži lastijo pravico posredovati mnenja štu-dentovske organizacije ne da bi študent-sko vodstvo o tem kaj vedelo.
Sprejeli so tudi nove smernice za delo FO. če se bo na primer na sestanku raz-pravljalo o idcjnih vprašanjih, bo sesta-nek vodil ideološki referent in ne več ta-ko kot je bilo doslej, da je vse sestanke vodil predsednik.
Študijska komisija bo nadaljevala delo, ki so ga začeli na izredni skupščini. Ugo-tovili pa so, da je po tej skupščini v štu-dijskih programih in izpitnih režhnih že nekaj sprememb. Določili so še, da bo študijska komisija bolj sodelovala s fa-kultetno. Njeno delo bo problematika po-stavljanja izpitnih rokov in analiza potreb po učbeuikih.
M.T.
Arobski  študentje -Skopju
30 arabskih študentov, ki študirajo v Ljubljani, je zbralo 36.500 dinarjev za po-moč Skopju. Zbrani denar so poslali pre-bivalcem makedonskega glavnega mesta in priložili sledeče pismo:
»Ob hudi katastrofi, ki je prizadela va-še mesto, vam izrekamo arabski študentje, ki študiramo v Ljubljani, iskreno soža-lje.
Želimo, da bi čimprej odstranili tcžke posledice te strašne tragedije in zato nam dovolite, da vam predamo skromen dar kot   izraz   našega   iskrenega  prijateljstva.«
Družabni večer
V  okviru Tedna novincev je družina Po-čitniške zveze pred kratkim priredila prvi družabni večerš plesom v prostorih štu-dentske organizacije na medicinski fakul-teti.  Večer je  bil posvečen predvsem no-vincem in je potekal v prijetnem vzdušiu. Skoda je le, da ni bilo predvidenega kraj-Šega   kulturnega   programa   in   razgovora z novdnci.
Podobnih, toda bolje pripravljenih veče-rov si še želimo, posebno še, ker je kul-turno in družabno življenje na medicinski lakulteti še zelo revno.
S.R.
Prihodnje seje Univerzitetnih odborov
Vse prihodnje seje Univerzitetnih odbo-rov bodo v prvi vrsbi posvečene material-nim pogojem šbudentov. Po podafckih iz jugoslovanskih visokošolskih centrov in po statistični službi je CO ZŠJ ugotovil, da materialna skrb za študente iz Ieta v leto upada. Vedno manj je štipenditorjev, študentje pa se izogibljejo kreditiranja, ki je v nekaterih republikah nemogoče ureje-no. Večina si zato išče hortoraraih zapo-slitev, kar vodi v kampanjski študij in prestavljanje izpifcnih rokpv ter tako po-gosbo zavla6uje študij. Problem je velik, ker ne zajema samo nekaj primerov, tem-več ima vsejugoslovanski značaj.            --__
Sestankom oz. plenumom bodo ponekod prisostvovalii tudi predstavniki družbeno političnih organizacij, rnstitucij in ustanov, ki so neposredno zainteresirane za delo in probleme iz življenja študentov.
POPRAVEK
V zadnji številki smo na lem mesiu objavili oglas Zve-ze ŠOLT o varilskem iečaju, Kl B0 TRAJAL 0D 5. D0 16. N0-VEMBRA in ne od 5. do 6. no-vembra, kot je bilo pomotoma natisnjeno.
Telesna vzgoja
na fakultetah - obvezna
BEOGRAD: Na gradbeni fakulteti v Beo gradu je z letošnjim letom postala telesna vzgoja obvezni predmet, na veterini, tehno-logiji in VTŠ pa je telovadba fakultativ-na. Sodijo, da je s tem prebit led in ko-nec stihije, ki je doslej vladala na pod-ročju telesne vzgoje na univerzi.
Dosedanje diskusije so pokazale, da so študentje glede športne aktivnosti prepu-ščeni samim sebi Sedanji ukrepi in skle-pi univerzitetnih uprav pa so tudi v vr-stah profesorjev naleteli na veliko razu-mevanje.
Tam, kjer bo telesna vzgoja uvedena kot obvezni predmet, se bo poučevala za vse letnike enkrat tedensko. Gradbena fa-kulteta, ki je pionir telesne kulture na beograjski univerzi, si je poskrbela tudi strokovno usposobljene strokovnjake.
Študenti protr študentom
SAEAJEVO: Študentje kritizirajo štu-dente. To se je zgodilo v nekem študent-skem domu v Sarajevu. Kritizira-li so na sestankih doma vsevprek, a najzanimivej-še' razprave so bile o čistoči. Nesnažnost po straniščih zadaja velike probleme. Ne-kaj so krive inštalacije, največ pa študent-je, ki stranišča uporabljajo. Seveda pa to še ni vse! Tudi s posteljnino imajo težave, saj je v začetku prav dolgo časa niso premenjali. ženski balkoni so iz dneva v dan sušilnica za spodnje peri-lo... Obravnavali so loputanje z vrati in kaljenje nočnega miru. Vsekakor — -ne kritika zaradi kritike, ampak resen pre-gled dosedanjih napak.
Morda bi se tudi pri nas lahko kaj kma-lu lotili podobne kritike. Prav gotovo bi biP marsikateri sestanek bplj zanimiv.
Več kot 2000 novincev
SARAJEVO: Na fakultetah sarajevske univerze so predavanja že v polnem razma-hu. Po nepopolnih podatkih se je že pred tremi tedni vpisalo na sarajevsko univer-zo 1.974 novincev, ker pa so roki na ncka-terih fakultetah podaljšani do konca ok-tobra, je to število še večje.
Največ novih obrazov v prvem letniku je na prirodoslovno-matematični fakulteti, druga je filozofska fakulteta s 295 novinci. Na medicinski fakulteti je bil za spre-jem na fakulteto potreben sprejemni izpjt in tako je od 225 kandidatov »prilezlo« v prvi letnik le 159 novincev
Najmanj zanimanja je bilo letos za vete-rino. V Jugoslaviji so štiri fakultete za veterino (oz. oddelki), na sarajevsko fakul-teto pa se je vpisalo samo 40 novih siu-šateljev.
V
^jSBk . ^B^^k   ^^Hl^ ^^BB '!¦   mm            ¦H^B'    ^l^l
Dorotejo in Zoranu
»V imenu naših biaicev in uredništva vama želimo srečno vožnjo v novo življenie,«
sem rekel  in  DOROTEJI   BOŽNIK,   študentki   ortopedagogike   ter   ženinu   ZORANU
JELENCU, diplomiranemu psihologu, izročil šopek rdečih nageljnov, ki jih cvetličarka
s skrbno roko izbere, kp.jti leto  dni že ve, da so šopki, ki jih vsako  soboto  poveže
z zlatim trakom, namenjeni študentskim parom.
»Med vama je deset let razlike v starosti,« sem omenil. »Vaju to moti?«
»Razlike nisva nikdar čutila,« je rekla letošnja bruculja.
»Pa vseeno, kaj misliš o ženski nečimrnosti?«
»Ni mi lastna ...«
»Povejta mi o vajinem prvem rendez-vousu!«
»Poglejte ga,« je rekel ženin in pokazal na pričo. »Bil sem na njegovi por»ki in Doroteja je takrat sedela za mizo in kadila. Kajenje sedmošolke mi ni bilo prav nič simpatično in ker sem bil tisti dan precej na korajži, sem pristopil k dekletcu iii mu (he vetn, kako se mi je to posrečilo) izpulil cigareto iz ust...«
»To je bila moja zadnja cigareta,« je prav z zadovoljstvom ugotovila Doroteja. Še naš fotograf, ki se mu je pokvaril fleš, se je zasmejal...
»Ona pa v jok in kako si kaj takega predrznem ...,«¦ je nadaljeval psiholog in naš smeh nepsihološko ocenil. »Stekla je na plano, jaz pa za njo, kajti moral sem se opra-vičiti in jo potolažiti.«
»Pbtem pa sem morala jaz njega tolažiti, ko mu je postalo slabo od trdih in teko-čih dobrot na ohceti,« je rekla nevesta in ni trcnila z očesom. Nje» sedanji mož je ostal poražen, vendar ne toliko, da ni zgodbe povedal do konca:
»Proti; jutru sem jo spremljal domov in na poti sem se domenil za prvi sestanek...«
»Torej, tovariši,« je rekla priča, »ugotavljamo, da se je t» ijubeaeR redilst n pre-pira. Se bosta pa zato zdaj imela bolj rada ...«
»Kako je pa doma, ko pripravljate ohcet?«
»Bolj So nervoziii kot midva .. .j
»Ilvala, pa srečo vama želimo!«
»Na svidenje! Pa ne več v tej dvorani...«                            '                      M. T.
pisma urednlštvu
Pozornost
Tovariš urednik!
Zdi se mi, da je prav v tej rubriki primerno, da bralci povedo svoje želje in zapažanja o vsakodnemiih dogodkik na našh fakultetah. po hodnikih in jedil-nicah, po čakalnicah zdravstvene službe in tudi po študentskih domovih. Danes bi varri rad opisal dogodek, ki ga nisem pričakoval, pa me je zato toliko bolj pre-senetll. Bilo mi je zelo prijetno, ko sem videl to sicer skromno, a vendar tako vzpodbudno pozornost.
Pred kratkim je fakultetni odbor ene od naših faknltet razpravljal o delu svo-jih članov in pri tem ugotavljal aktivnost in neaktivnost aktivistov v študentski or-ganizaciji na tej fakulteti. Ugotovtli so, da precej študentov, ki delajo v fakul-tetnem odboru, nima opravljenih študij-skih pogojev in so v stiski s časom in v mrzlici, ki vlada pred izpiti, zanemarili svoje funkcije ali pa svoje delovanje po-polnoma opustili.
člani fakultetnega odbora niso dolgo razpravljali o teh »bivših« funkcionarjih, saj o njih ni bilo poirebno spregovoriti nobene besede več. Preprosto so jih raz-rešili dolžnosti in na. njihova mesta ime-novali nove študente.
Med tistimi, kl so prenehali delovati v študentski organizaciji, je bilo tudi več študentov, ki so se iz različnih vzrokov morali posloviti za cno aleto ali pa za vedno od študentske organizacije in štu-dija in si poiskati zaposlitev. Predsed-nik fakultetnega odbora }e povedal njiho-va imena  ..
Vsi prisotni smo mislili, da je to pove-dal bolj tako, za informacijo, pa se je za tišino, ki obioajno vlada na sestankih, kmaltt oglasil:
»Predlagam, da temu in temu tovarišu fakultetni odbor napiše pismo, v katerem se mu bomo v imenu študentovske orga-nizacije zahvalili za ves trud in prizade' vanje, ki ga je pokazal v dveh letih, ko je deloval v organizaciji oziroma v na-šem fakultetnem odboru  ..
Ste za to?«
Bil sem presenečen in pod tem vtisom in idejo predsednika. Vsa leta kar hodim od sestanka na sestanek se še ni pri nas zgodilo kaj podobnega. če se pa je in da za to ne vemo, je bila taka gesta prav gotovo nekaj redkega, nenavadnega.
Bil sem presenečen in pod tem vtiso tudi pišem tole pismo. Kolikokrat se je že zgodllo, da smo prezrli Ijudi, ki so se poslovili od nas, pa so gotovo mnogo sto-rili za študentovsko organizaciio. Središče našega življenje je človek, toda zdi se mi, da ga le prevečkrat pozabljamo... Toda ne sprašujemo se, zakaj ga pozab-Ijamo. Danes lahko ngotovimo, da je fa-kultetni odbor š veseljem sprejel pred-log svojega predsednika, da tovarišu, ki je več let deloval in pomagal graditi in utrjevati nnšo študentstio organizacijo, pošlje na delovno mesto pismeno prizna-nje kot zahvalo in kot izraz pozornostl sedanjega fakultelnega odbora do svojih nekdanjih delovnih tovarišev in sade-lavcev.
Mislim, da je poteza:;faktiltetftega od-bora, ki sem jo opisal, več kot korektna in vljudnostna in prepričan sem, dix bo tudi v listu našla svoje mesto.
Prepričan pa sem še v nekaj: marsika-terega   študentskega   funkcionarja   bi   še
¦ bolj angažirali pri delu. če bi se ga vča-sih spomnili in mu dali vsaj tdko, pi-smeno priznanje.
J. Velieki
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
STUDENTSKE NOVINE
V preteklem tednu je izšla skupna izdaja vseh jugoslovanskih štndent-skih listov pod naslovom Student-ske novine. Skupno izdajo so pri-pravili v uredništvu beograjskega študentskega lista Student, Članke pa so prispevale vse redakcije. Stu-dentske novine so posvečene 20. obletnici brigadirskih akcij in v svečani obliki prinašajo dosezke mladinskih delovnih akcij v dveb desetletjih. Na prvi strani lahko be« remo sporočilo predsednika republi-ke tovariša Tita, drugi članki pa pri-kazujejo napore mladmskih brigad pri izgraditvi našega velikega puno-sa — magistrale, ki povezuje najse-vernejši del Jugoslavije z Gevgelijo in odpira vrata do Egejskega mor.ja.
List prinaša tudi mnoge spomine in utrinke iz brigadirskega življenja na trasi in v tnladinskih naseljih. Pravijo, da je teh spominov prišlo v redakcijo Studeuta preveč, da bi mogli vse objaviti. Brigadirji so do-živeli pri izgradnji avtomobilske ce-ste in na drugih mladinskih in stu-dentovskih akcijah res mnogo lepih trenutkoV.
Tribuna - list slovenskih študentov - Izdaia Univerzitelni odbor ZSJ - Ureia uredniški odbor - Glavni uredmik Draeo M' ¦?•;"¦ - Odgovorni urednik Peter Jambrek. - Uredriištvo in uorava Tribune: Polianska 6 II - Telefon 30-1123. Tekoč! racun 600-14-608-72 - Letna naročnina 400 dinariev - posamezni izvod 20 dinariev - Rokopisov in fotograiHj ne vračamo. Tiska Casopisno oodjetie »Delo«, Liubliana, Tomšičeva 1.  telefon 23-522.  Poštnina plačana v gotoviini.