»H < SILAS MRO List slovenskih delavcev v Ameriki Ste-v. 41. ZrSTer^AT- Yorfc, maja 1900. I-.0I30 vin. 50 delavcev usmrtenih Zopet seje dogodila grozna nesreča v rovu. R a leigh, N. C., 23. maja. Da lies zgodaj zjutraj sem dospeli brzo-jnv naznanja, da Be je dogodila grozna nesreča v rovu. Nesreča se dogodila v Cunmock rovu v državi North Carolina. Sedaj pravijo, da je najmanj 50 delavcev usmrtenih Tammany gospodarstvo.* Razdelilnemu svetu so naznanili, da se je vsled sprejema Daviesove-ga predloga za zvišanje plače učiteljem mastni dolg povišal za $o,(MJ0.000, ter zopet enkrat dosegel skrajno mejo. Sedaj bržkone za popravo ne bodo izdajali več bon do v. Komisiji za most čez East River so dovolili $350 000 za gradenj«-vhoda k novemu mostu. Popravljanje starega Twedoyega county court poslopja, ktero je veljalo malenkost $13,000.000 so na predlog majorja Van Wvcka izročili Tammany podjetnikom Horgan & Slat-tery, ktera nista nikaka arhitekt« in nedavno napovedala bankerot. Velikansk pretep. Dne 21. maja popoludne so zaprli v New Yorku trinajst Grkov p« ljutem boju z Irci, Amerikanci in N^mci. Šest osob je hudo tepenih in j^dna leži v bolnišnici z razbit' glavo. Dečki so loli žogo, ktera je pri tej priliki zadela nekega Grka \ hrbet,. CJrk je zgrabil dečka, ga položil na koleno in pričel pretepati. Odrašeni brat dečka je nat' pretepal Grka, kteri je tako neusmiljeno kričal, da so mu iz so eednjih hiš hiteli vsi Grki na po moč. Nakrat je nastal splošen pretep. Na jedili strani so stali Grki, na drugi pa Irci, Amerikanci in Nemci. Pretepalo seje najmanj 2000 ljudi. Tri policaje, kteri s jih hoteli pomiriti, je razkačena množica vrgla na tla in pretepala z njihovimi lastnimi gorjačami. Iz policijske postaje so poslali na bojišče rezervo s tremi patrolnimi vozmi in ambulanco. Kakih 30 policajev je udrihalo po bojujočib in trajalo je pol ure predno S" razpršili razkačeno množico in zamogli zapreti glavne pretepače Grkov. Obravnava proti trustu za led. V Jefferson Markel sodišču se j« dne 21. maja vršila obravnava proti velikaši truBta za led. Isti bi se morali zagovarjati zaradi prestoka člena 090 dotičnega zakona od 1. 1899., kteri prepoveduje zvezo osob z namenom dražiti blago. Mnogo je bilo povabljenih k zaslišanju, toda le malo jih je prišlo. Podpredsednik Schoonmaker in superintendent E A. Winch sta bila sama navzoča, ko bo se obravnave pričele. Tem večj^ je bilo število odvetuikov, kteri so prišli v imenu trusta. Oficijelno se glasi tožba .Ljudstvo proti Mor-8u'4. Ko je prišla tožba na vrsto, planil je jedeu odvetnikovkviško se elegantno priklonil in djal: ,,Jaz zastopam gospod Morsa". m Kje pa je gospod Morse"? je vprašal sodnik. „ Pripeljali smo dva droga zatoženca", je menil odv t ■ it , gospoda Schoonmaker in Winch se bodeta zagovarjala." „Jaz a«m povabil Charles W. Morsa in ga hočem videti", j" zakričal sodnik. „EV>jdite ga iskat", je rekel z ramo majaje odvetnik, ,,toda jaz sem tu, da ga zastopam". Konečno se je pomiril sodnik in pričel obravnavo. Tožnik in prva priča je predložil člene inkorporacije Consolidated Ice Co. Naposled bo obravnavo odložili Sreča ga je zapustila. Truplo bivšega posestnika rudnika potegnili iz vode. Truplo F. \V. Moylea, kterega so pogrešali že od 9. aprila t. 1., in je (»rez sledu zginol iz Hoffman House, so izvlekli iz vode vtorek ob vznožju Grand St., Jersey City. Moyle je bil, bivši posestnik rud-uikov v Californiji in bil član poeta voaajalstva. Vse kaže, da si je Moyle sam segel po življenju. Usoda je M« yleu postala nemila. Njegovo življenje se je zelo spreminjalo, sedaj je bil na vrhuncu ko se mu je sreča smehljala, a kmalu zopet v dolini skrbi in uboštva. Leta 1849 je šel Moyle vCaliforuijo. ■S početka mu je bila guspa Fortuna (sreča) mila, toda poslednja leta ne je imel boriti s zadregami. Brez miru je potoval iz jednega mestst v druzega in povsodi zaman iskal priliko, da bi svoje špekulacije realiziral. Spodletel je njegov i.ačrt, da bi ustanovili angleško rusko družbo v Cape Nome \ Uaski, kjer je nek ruski sindikal pridobil od ruske vlade obširn-zemljišče; ravno tako je ponesrečil načrt za ustanovijenje družbe bakrenih rudnikov v Colombia. Pri truplu so med drugim našli račun za 8121, ktero svoto je osta! lolžan v Holl'inan House. Pozve lelo se je, da je Moyle ta dolg tudi že poplačal. Našli so tudi trans' akcijo petih delnic Consolidated Gold Fiels Co. v Mehiki, ktere je dločil pevki Kate B. Neel. Moyle e imel v tem mestu mnogo bogatili »rijateljev, kteri bi ga podpirali, i ko bi jih pomoči prosil. Toda preveč je i»i i ponosen in si raje izvolil pri st-voljno smrt, nego bi tomu naznanil svoj položaj. Prijel za električno žico. Oskar Hansen, 30 let star, ma-'.avec po poklicu, je v soboto končal tek življenja na grozen način Hansen }e delal za Brooklyn Rapid Transit Co., iu je v soboto barval '-elezue dele nadcestne železnice in o 18 čevljev visoko. Hansen se j« tameraval povspeti še tri čevlja /išje čez železno traverzo, to mu j< ,>a spodletelo ter bi imel pasti np ;esto, lovil se je za vse stvari in pr; tem prijel za električno žico, na njej nekoliko časaobvisel potem pa mrtev padel na cesto. Električna žica mu je roko skoraj prežgala rcklicani zdravnik je zamogel le š-uastopivšo smrt konstatirati. Drobilec premoga pogorel. \V i 1 kes b a r r e, Pa., 20. maja. Pakozvani Diamond Breaker last-lina Lehigh & Wilkesbarre Coal Co. je pričel danes o polunoči goreti in velikansko poslopje je bilo popolnoma razdiano. Velikanski požar je razsvitljeval vse mesto. Celo v 20 milj oddaljenim Scran-tonu so videli plamen. Drobilec .-*o zgradili 1. 1872 in bil največji v premogarskem okraju, toda že 10 let počival. Najbrže so tam prenočujoči trampi zanetili ogenj. Škoda je kakih $30 000. Dvoje trupel skritih v hiši. V ponedeljek sta dva teearja odkrila grozno najdbo ko sta delala v hiši 216 Market St., v Newarkn, N. J. Med tlakom iu stropom v pritličju so našli dve krsti, v kte-rih so bila trupla dvojih otrok. V tej hiši je preje stanoval pogrebnik Charles W. Compton. Pred kratkem je prodal hišo Filipu Ney Jack-sonu. Ne Compton, niti njegovi služabniki ne vedo nič natančnega o truplih. Zdravstvena oblast bode hišo temeljito preiskala. Taylor zgubil. Višje zvezno sodišče izreklo, nema oblasti. da Beckham na vrhuncu. W a s h i n g t o n, 21. maja. Višje zvezno sodišče je daneB oddalo svoj odlok glede razpora za mesto gover-nerja v Kentuckyu. Z šestimi proti tremi glasovi se je izjavilo, da je Taylor nepostaven governer in Be izreklo na korist Beckhama. Mnogo prebivalcev Kentnckya je bilo navzočih v Washingtonu, da bi bili osobno navzoči pri naznanitvi od loka, in so bili s tem prav zado voljni. Sodni dvor je tehnične ugovore na stran potisnil in s tem bil zadovoljen tudi sodnik McKenna. Louisville, 21. maja. Taylor je uprav pravočasno dospel v Louisville, da je zvedel odlog višjega zveznega sodišča. Dogovarjal se je z Marshal lom in E. C. Sappom. Od-lok mu ni dospel nepričakovano, uro pozneje je brzojavil polkovniku CJ. .11 ier v Frankfort, da naj ta od ;»DBti vojake, ker mu sedaj ni*1 Iruzega ne preostaja, nego Re udati llepublikanska stranka mora sedaj menovati kandidata za mesto go veruerja, za kterega bodo glasovali i>ri prihodnji narodni volitvi. Fra k n f o rt, Ky., 21. maja. 1. C. \V. Beckham iz Nelson Comi iya je še le 31 let star in sedaj postavni governer Kentuckya. Tayle rova stranka se bode jutri umaknila m mu izročila urad. Nj< govi vojaki »stavili so Frankfort in bili cel« nejevoljni. Top, kteri je bil nabit, la bi pozdravili Taylerovo zmago, ■jo morali lepo pospraviti. Ako-ravno so bili tukaj duhovi zelo razburjeni, ni prišlo do izgreda. Pristaši iu vojaki Beckhama so uprizorili demonstracijo. Mati in dete. Pri požarif-oba žrtvovala življenje. v petnadstropnej stanovalnej hiši 1091 Park Ave., v New Yorku, vto-rek popoludne nastal požar in ugo nobil dvoje življenj. Večina prebivalcev hiše se je rešilo čez stopnjice ali na dvorišče, le Josipina Mc Shane, žena nočnega paznika in nje 18 mes cev staro dete je v go renjem nadstropju omamil dim; na požarišče dospeli gasilci soju na šli, ali niso mogli obuditi. Sestro nesrečne žene je napadel tako hud k,rč, ko je zvedela žalostno osodo da se zdravniki boje za njeno življenje. Profesorja White umorili. F i 1 a d e 1 f i j a, 20. maja. Wilson White, profesor na vseučilišču prava Peusylvania vseučilišča j^ oil minolo noč na grozen način umorjen blizo 32. ulice in Powel-ton Ave. V teku današnjega dne se nekaj osob zaprli, ktere so na sumu, da so umor izvršile, ali pa bile deležne, zvečer so v zapor od tirali dva zamorca, ktera sta tudi ua sumu kot morilca. Profesorja Withe so našli nezavestnega in je štiri ure kasneje umrl v bolnišnici. Ostavil je ob 10. uri vseučilišče in se podal na pot proti Powelton Ave. postaji ob Pennsylvania že-leztiici in se nameraval odpeljati v predmestje Germantown. Kmalu po 11. uri so našli krvavo truplo na samotnem kraju na 32. cesti. Glavo je imel prebito, najbrže s kakim železnim dragom. Zlo-lejci so odnesli zlato uro in verižico, malo svoto denarja pa pustili v žepu. Prijatelja do smrti. Reading, Pa., 22. maja. Tu-*aj sta si segla po življenju dva izvauredno dobra prijatelja in si bila zelo naklonjena, oba sta nemška godca. Pred nekaj dnevi seje zastrupil profesor Theodore Kolb strihninom na ulici in kmalu nato umrl. Danes zjutraj ob 4. uri pa so našli njegovega prijatelja prof. Ernest Behrensa vijočega na klopi v City parku. Mož se je izrekel, da hoče umreti; predno je dospela ambulanca, je bil mrtev. Tudi ta se je zastrupil. Odkar se je-njegov prijatelj zastrupil, je Bekrens vedno seboj uosil strup. Oba ita bila stara 38 let in i z jednega kraja na Nemškem doma, bila isvrstna godca ter govorila več jezikov. Sreča jima ni bila mila in živela sta v žalostnih razmerah. Kolb je bil oženjen, Behrens pa samec; podobna Bta si bila tako kakor brata. Strohopeten pogrebnik. Rochester, 20. maja. Med pogrebniki se nahajajo dostikrat zelo čudni možje, toda le redko-krat se naleti tak, kakor je John HenBinger v tukajšnemu meBtu, kterega je pri izkopavanju trupla obšel tak strah, da je izročeno mu nalogo le deloma izvršil. Nedavno je umrla gospa Alojzija Yaeck, in njeno truplo so pokopali na miro Ivoru sv. Bonifacija. Njen tast Viljem Waldert je pred nekterimi luevi naročil pogrebniku Heu-■•ingeru, naj truplo izkoplje in isto pokoplje poleg njenega umrlega soproga, prosil pa ga je, naj mu sporoči, kadar bode izkopal krsto. Nekaj dni kasneje je pogrebnik bvestil Waldertovo gospo, da je vzdignil truplo iz starega groba in pokopal v novem. Ko so ga vprašazakajeni preje obvestil družinp, !e rekel, od trupla umrle ni ostalo Iruzega, nego nekaj kosti in mislil, ■la Waldert nima posebnega po-željenja videti pozemske ostanke svoje tašče. Družini pa se je zdela stvar sumljiva in sklenila iBto preiskati. Odprli so novi grob, toda uašli samo glavo. Nato so odprli tudi stari grob, v kterem je ležalo še dobro ohranjeno truplo umrle žene. Ko so truplo preložili v novi grob, prijeli so resno pogrebnika. tsti se je tresel na vsem životu in pravil, da ga je pri izkopavanju trupla obšla taka groza, da je odstranil samo glavo, da bi zamogel grob kolikor hitro mogoče zopet /.agrebsti. Plačo v zneseku S7 je na mirodvoru zakopal, samo da bi pomiril svojo vest. Farmerji in delavci. Lincoln, Neb., 19. maja. V slednjih dveh tednih se je v Nebra-ski oBnovala skrivna zadruga far-merjev, ktera se baje namerava pridružiti k American Federation of Lai »or. Na čelu gibanje je državni delavBki komisar Nebraske, kteri je rekel danes : „Zadruga se imenuje Farmers International Union. Koristi delavcev so onim farmerjev jeduaki, in zato smo ustanovili našo unijo, da spravimo oba v ožjo dotiko. Poučiti hočemo farmerje, ako delavec dobiva večjo plačo, za-more tudi farmerske pridelke boljše plačevati. Kapitalistom, kteri svoje delavce slabo plačujejo, hočejo pokazati, da zjediujeui farmerji ne bodo več kupovali blaga, ktero je bilo izdelano ob skabov za slabo plačo. Meseca julija nameravajo far merji z znanimi delavskimi uujami sklicati državen shod, da imenujejo kandidate za postavodajalstvo. Primankljaj pevske slavnosti. C i n c i n n a t i, 20. maja. Skupni primankljaj slednje nemške pevske slavnosti je znašal 877.000, kterega so z narodnimi prispevkami znižali na S55.000. To svoto dolgujejo tukajšnim bankam, ktere sedaj tir Končal na električnem stolu. Fric Meyer, cerkveni ropar in morilec policaja hladnokrvno šel v smrt. Fric Meyer, kteri je ustrelil po-licaja Frederik Smitha, ko ga jr ta zasačil pri ropanju pušice v katoliški cerkvi ,Svetega Odrešenika' na 3. cesti v noči 26. oktobra 1897 je v ponedeljek pokoril svoj zločin na Blektričnem stolu v Sing Singu. Meyer je šel popol-noma hladnokrven v smrt. Ko so ija ob 6. uri zjutraj odpeljal v sobt kjer morilce usmrtujejo je drugim nesrečnikom, ktere še čaka enaka osoda zaklical: ,Na zdravje fantje 1' še ko je bil na stolu privezan in mu bila kapuca čez glavo potegnjen; jo rekel duhovnu: „Good-by Father Sanders!" Potem so spu stili električni tok za 1800 volt ii ga pustili 7 sekund, potem p? zmanjšali na 300 volt. Truplo se je napelo, ker je pa dr. Holmes iz Filadelfije čutil še lahno tolčei^ srca, so tok zopet privili za 160( volt iu potem so koustatirali smrt ..Lahko je umrl", je rekel wardei John son. Truplo bodo pokopali na griču nad jetnišnico, ker B< nihče ni za ujVga oglasil. P< sled ujo noč je Meyer presedel v sv-.jej celici na postelji in smodke pušil. ^pati ni mogel. Na prigovarjanj« Rev. G. H. Saudersa in F. \V Dotzauer je konečno molil ž njima /Snano je, da se je Meyer v družinskem krogu imenoval Conrac Steiger in prouzročil mnogo zločinov, med temi tudi umoril starega cerkovnika George Steltza v cerkv sv. Trojice na Montrose in Graham Ave., v Williamsburgu (Brook-•yiiu). Zena in otroci so ga i* davno zapustili, in niso nič p« njem vpraševali. Izmed k smrti obsojenimi mo rilci v Sing Singu, kteri čakaj« enako osodo, je bil Roland B. Moliuaux najbolj miren. Malo s* je zanimal zato, dasi je vedel, kaj se godi. Dolgo bivanje v ječi je vplivalo na njega, veudar pa upa, da dobi novo obravnavo. Tolovaji napadli kolektorja. Y o n k e r s, N. Y„ 18. maja. Otto Frey, kol-^ktor Feigenspai.ovo pivovarne je danes zjutraj prestal hud boj s štirimi mladimi tolovaji. Ako bi bili slednji zamogli, oropali bi bili veliko svoto denarja, kajti Frey je imel pri sebi STsO, ktere je v Greenburgu kolektiral. Frey se je peljal po Central Ave. Mesto je pokrivala gosta megla. Blizu Un-derhill ceste je nakrat skočil iz grmovja mlad mož in zgrabil konja 2a brzdo. Žival se je vspela po konci in skočila na strau, toda ropar se je trdno držal in tekel s konjem vred naprej. Nakrat so pritekli trije drugi mladi možje in skušali 'd vseh strani skočiti na voz. ,Stoj P so kričali roparji, „Vaš denar, ali pa življenje!" Frey je priganjal *onja, kteri je v najhujši dirki podrl na tla prvega roparja. Tudi Iva druga sta morala kmalu odnehati samo četrti se je obesil za zadnji lel voza. ,,Dobro se drži 1" 8o ga izpodbujali pajdaši in ropar je postajal vedno drznejši, zgrabil za iolo, toda isto ga je vrglo v cestni jarek. Frey se je peljal v Broux-ville in naznanil dogodek policiji. V kolika ur pozneje je policija za-orla tri mlade može, ktere pa Fr«jy ni mogel sp znati kot Bvoje napa-lovalce, in tudi vjetuiki odločno rlijo, da so nedolžni. Parnik z 140 ljudmi postopiJ. V i c t o r i a, B. C , 22. maja. Par-tik ,,Kiasbin Maru" je prinesel vest o potopu kitajskega parnika ,,K\vung Fut" s 140 osobami. Parnik je bil prenapolnjem, in ko je nesreča nastala, bo vsi potniki bežali na jeduo stran. l \ Deputacija Boercev pri McKinleyu. \V a s h i n g t o n, 22. maja. Boer-ski delegatje: Fisher, Wolmaraus m Weasels so bili danes ob 10. uri dopoludne sprejeti v „ višnjevi sobi" v beli hiši po predsedniku McKinleyu. Najprvo so govorili o lepem vremenu in McKinley jih je vprašal, ako ima predsednik Krii-ger tudi službeno stanovanje, na kar so mu odgovorili, da stanuje v v la3tnej hiši, ker transvaalska ijudovlada nema oficijelnega stanovanja za svojega predsednika. Nato so se pogovarjali o sedanjem nesrečnem položaju Boercev in McKinley je obžaloval to, delegatom zagotavljal svojo prijaznost, toda Zjed. države nemorejo nič storiti za Boerce. Ves pogovor je trajal pičle pol ure. Dvojica zadušila v plinu. V Kochovem hotelu na Fulton St. in Georgia Ave. v Broklynu bo našli dne 21. maja popoludne trupla nekega moža in neke ženske. Oba sta se zadušila v plinu, kteri je puhtel iz odprte ceste nad posteljo. Ako se je pripetila nesreča, ali samomor, se ni moglo dognati, mislili pa, da je najbrže nesreča. Dvojica je prišla pred ta dan v hc-tel in se vpisala kot James J. Ward in soproga. Odkazali so jima sobo v drugem nadstropju. Ko ju dru^i jajo plačo. Včeraj je sklenilo 22 dan ni bilo iz sobe, je trkala služ- j ravnateljev ».pevske slavnosti",,vsi kinja na vrata. Ker ni dobila nika-odlični možje, kteri hočejo vzeti j kega odgovora in je iz sobe prihajal dolg na s£, kar bi veljalo veaoega plinov duh, odprli bo okno in vrata, kakih «2400. i ter jn našli mrtvo. Zlomljeno drevo. Ali ste že kterikrat videli v krasni spomladi in zlatemu maju med zelenim perjem, jagodami incvetljicami zlomljeno drevo? Vsemogočna spomlad pričara le par zeleuih peres iz zlomljenega drevesa, okolo kterega žvrgole drobne ptičice in pri takem pogledu nas obide otožnost. Ravno tako je s človekom, čigar idravje je pokvarjeno. Kje je radost lepote, kje krepkost življenja Toda primera ni popolnoma. Tam ie življenje samo okolo polomije' nega drevesa, tu pa znotraj telesa n se zamore v kratkem času zopet )krepiti. Ako se čutiš utrujenega, slabotnega, otožnega ali nervoznega bodi zagotovljen, da tvoj želodec ni v redu in tvoja kri ni čista. Poskusi potem najboljše zdravilo m to bolezen ,,Trinerjevo ameri-kansko krepilno zdravilo, grenko vino", (Triuer's American Elixir •jf Bitter Wine) ktero je že tisočem povrnilo krepost telesa in čiato pamet. Dobi se pri vseh lekarnarjih ali pa pri izdelovalcu: JOS. TRINER, 437 iS Street, Chicago, Illinois. Seveda... misliš vsako pivo je 'obro — Večinooja je tudi .... Tod*... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASE LINDEN, • - - HIGH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. - Entered as second class matter at the Nsw York, N. Y. Poet office October 2. 1893. »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto .. . gld. 7.—, „ „ „ pol leta----- 3.50, , ,, „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrBtic se plača SO centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ■e ne natisnejo. Denar naj Be blagovoli poslati po Mon.»y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi Dvnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda', 109 Greenwich St. New York City določiti le sodnijska pravda, je sodnik Fuller kaj dobro zavrnol. Izvolitev pomenja prenos dolžnosti, za ktero izvajanje izvoljenemu narod določuje gotovo odškodnino. Plačo je smatrati le kot plačilo za resnično storjeno delo — to naj bi si pač zapomnil marsikdo, posebno pa marsikak politikar, kterim je plača nad vse pri srcu, za delo jim pa prav nič mar ni. Kar se tiče političnih poeledic glede tega odloka moramo pač priznati, da bodo republikanci v Kentucky na vsak način hudo prizadeti. Ako so v početku demokratje z sprejeto takoimenovano Goebelnovo volilno postavo napravili krivico, tako so zabredli republikanci VBled nezmernosti in samoobiastjo Tay-lora in njegovih svetovalcev y še večjo krivico. Da se niso pojavila nasilstva in prelivanje krvi kljubu vsemu pritisku, je to pač pripisovati mirnemu in zmernemu zadržanju demokratov. Taylerova stranka si je zelo prizadevala, da bi demokrate razdražila in nahujekala v motljenje miru, kar bi seveda dalo povod, da bi se v zadevo umešala zvezna vlada. Da se je ta nesreča odstranila, gre pač zasluga demokratom. Narod v državi Kentucky bode pač določil v jeseni kdo bode njegov governer, toda kakor zadeve sedaj kažejo, bi lahko smelo trdili, da — kak demokrat. La*A#a y indiji. Konec zmešnjav v Kentucky**. Vsled odloka višjega zveznega sodišča, kterega je izreklo v ponedeljek na korist demokratičnim uradnikom v Keotuckyu, so zmešnjave ktere so nekoliko časa zelo razburjale duhove in celo prouzročile politični umor, bo Bedaj končaue. Poslednjo besedo v tej zadevi bode govoril narod države Kentucky mcseca novembra, ker bode volitev governerja v nadomestenje umorje nega governerja Goebelna, Čigar mesto bode do tja zavzemal Beckham. Da bode odlok zveznega sodišča tak, kakoršen je Bedaj v isti ni, celo republikanci niso dvomili. Zvezne sodnije nemajo v tem slučaju Bodne pravice, ker se ni tikalo nikakih višjih koristi, in je sma trati vso zadevo le kot notranja zadevo države Kentucky. To j* principijelno velike važnosti. Višje zvezno sodišče se je dalje popolnoma postavilo na stališče najvišjega sodnega dvora v Ken-tuckyu, namreč da se glede odloka pri volilnih prepirih po ustavi Kentuckya nemajo baviti sodnije, tomveč postavodajalstvo, in se potem takem sodnije sploh s to zadevo nemajo baviti. V pojasnjevanju je zvezni sodnik Fuller zelo in pravilno uvaževal, da se v rešenje političnih zadev ima kreniti po potu, kteri je predpisan po političnem oddelku državne vlade, sodnije se imajo pa le potem baviti se zadeve, ako je izrečno in določno predpisano njih področju. V nekterib državah se seveda nahajajo predpisi, da o volilnih prepirih kterekoli vrste odločujejo sodnije. V tem poslednjem slučaju so mnenja, da na sodnije nič ne vpliva, ali saj tako vplivati ne more, kakor na politične urade, posebno ako so politični valovi zelo razburkani To je popolnoma pravilno mnenje in bi bilo želeti, da bi se povsodi tega mnenja oklenoli, tako tudi v Ken-tuckyu. Ako je pa po ustavi in postavi postavodajalstvo določeno kot poslednja stopnja za odloke v tacih slučajih, potem bi bilo po-siluo pnsvojenje, da bi pravni oddelek posegel v delokrog državne vlade. Ravno to ohranuje značaj republikanskega vladnega načina, da o tem določuje uarod sam kake vladarske države v zvezi in to po svojih zastopnikih kako naj se v tacih slučajih postopa. Tudi ugovor, da je z izvolitvijo za kak urad tudi v zvezi pravica premoženja, kterega zgubo zamore ,,Manchester Guardian" je poslal posel.nega poročevalca v Indijo, da poroča o tamošnji lakoti. Isti poroča iz Nandurbara, pokrajine Kbandesh sledeče: ,,Najnujnejša zadeva je sedaj izbruh kolere, ktera se v West Kan-deshu prijema jednega tabora za drugitn. Nadloga je toliko hujša, ker je velik del prebivalcev že od začetka lakote prestal strašno trpljenje. Na stotine in stotine smrtnih slučajev se je pripetilo in predno se tu in v 16 angleških milj odda-ljenom Talodu odprli ubožne hiše, našli so vsak dan na cestah trupla ljudi, kt^n so lakote umrli. Umrljivost v tukajšni ubožni hiši je nekoliko manjša, toda položaj ubozih ljudi, kteri v isti bivajo, ni moč popisati. Isti so le s cunjami pokriti ostanki človeških bitij in tu kakor tudi v večih druzih zavodih je izbruhnila kolera. Prišel sem iz Dhulije z dr. Farrarjem, zdravniškim uradnikom okraja West Khandesh. Isti mi je pripovedoval posameznosti od vzbruha kolere v taboru pri Devali, ne daleč od Ta-lode. Obiskal je tabor, toda istega zopet zapustil, kerga je odpoklicalo nujno poročilo. Slednje bo je glasilo, da se je pripetilo 40 smrtnih slučajev za kolero in od 4000 ljudi, kterim so dali delo vsled lakota, jih je 30o0 ubežalo v gozde. Dr. Farrar se je podal tja in našel, da so ostali ljudje tirjali svoje plače in tudi hoteli hitro pobegniti. V taboru je bilo mnogo mrtvih in umirajočih. V strugi posušene reke so nabli dvauajst umirajočih in kup trupel so že znosili skupaj, da bi jih sežgali. Jeden zdravnik in civilni uradnik sta vstrajala na svojem prostoru in dr. Farrar jima je pomagal najeti ljudi, kteri so nosili skupaj trupla in jih poži-gali. Razun t^ga so najeli zanesljivega moža, da je skrbel za v taboru ostale bolnike in otroke. Preplašeni domačini se bežali najbrže v svoje vasi ali mesta v okolici in mnogo trupel teh nesrečnikov bo našli na deželnih cestah in celo na trgu v Talodi. Pod takimi okoliščinami se je morala kolera dalje razširiti. Zanesla Be je v Serai, kamor je bežalo 2000 ljudi, dalje v 12 milj od tod oddaljeno Talwado kjer je pregnala druzih 2000 ljudi od delavnih prostorov. K I ra =e je prikazala tudi v druzih taborih, ktera imena sem marca je zbolelo 53 otrok in jedna ženska; 31. marca 55 otrok, 6 žensk in 3 moški; 1. aprila 37 otrok, 16 žensk in 10 moških; in 2. aprila 39 otrok, 22 žensk in 17 moških. Pozneje si število na novo obolelih oBob nisem več zapiseval. Nimam poguma popisati, kaj sem videl vse v kočah kjer jo razsajala kolera in na okrog po zemlji kamor so lazila bolna bitja. V jedni koči je ležala vsa družina oče, mati in dvoje ali troje otrok drug poleg druzega. V neki drugi koči sta ležala brat in sestra, oče pa je bil mrtev. Zopet v drugi koči bo ležali trije otroci pri materi. Kako bi tudi zamogli ti ljudje dobiti potrebno postrežbo? Nemogoče je. Včasih je prišel lekarnar s zdravili in delil živež, drugače pa so pustili ljudi trpeti in naposled umreti. V taborih, kjer razsaja lakota, ne poznajo v Indiji izvežbanih bolniških po-strežnic. Ženske domačinov store le malo, ali prav nič, in zdravnik pride le dvakrat na teden iz mesta, pogledati kako se ljudem godi. Isti prizori se ponavljajo najbrzže tudi po vseh taborih, kjer razsaja lakota. Sedaj pa nastane vprašanje. Ali je potreba, da pustimo ljudi, Ktere smo rešili smrti vsled lakote,' umreti za kužno boleznijo? Da pustimo male otroke sami sebi prepuščene stokati v njihovih slednjih trenotkih, ležati sključene na tleh v družbi žensk in možkih, kteri bo zboleli za kolero in se zgrudili? Da za take otroke ni tu uobene ljubeče roke, ktera bi jim odganjala muhe od njihovih ust? Ne vem, ako je tu mogoče storiti za uboge ljudi, samo toliko vem, da Indija ne more več storiti. Splošno je znano, da bo vsled lakote pošla že vsa pomožna sredstva indijski vladi kakor tudi, da ne bode slednja koleri nasprotovati zamogla in jo omejiti." Iz Bitke na F i 1 i p i n a h. M a n i 1 a, 20. maja. Petsto vsta-šev, kterih polovica je bila obroro-žena s puškami, je danes napadlo v zasedi v bližini Aquasam, na otoku Mindamo 80 mož močan oddelek 40. pešpolka prostovoljcev. Amerikanci so odbili domačine, in ti pustili na mestu 57 mrtvih. Na ameriakej strani sta dva mrtva in trije ranjeni. je od južne strani približal Mafe-kingu in istega oslobodil, zvezni zapovedniki so se umaknili. Samo pogojno. Kroonstad, 20. maja. Med Boerci, kteri so se včeraj podali je bil tudi Willem Botha. Geueral De Wet je ponudil podajo s 1000 Burgherjev pod pogojem, da iste ne pošljejo v Kapstadt ali St. Heleno. Angleži niso sprejeli predloga, ampak de Wetu poslali odgovor, naj se najpreje poda, pogoji se zamorejo pozneje določiti. Kakor poročajo domačini, so ogleduhi Boercev v britiških uniformah obiskali farme severno od Bothovelle, prečitali farmerjem Robertsovo proklama-cijo ter dostavili, kdor prevzame Robertsove pogoje, bode izgnan in zapade njegovo posestvo. General Piet de Wet taboruje z 900 možmi na svoji lastni farmi 35 milj severno od tod ob bregovih Rhenoster Spruita. Sicer pa se Boerci pomikajo proti severu. V general Bothovem štabu se nahaja mnogo častnikov, večinoma ino-zemcev. Razna poročila. London, 21. maja. Niti vlada, niti lord Roberts nista dobila naravnostnega poročila iz Mafekinga. Radovan je radi oproščen j a Mafekinga se danes nadaljuje, ako-ravno v nekoliko manjši meri. Vlada je pričela vojsko, vsled česar bodo morali zvišati davke, kolikor se bode le dalo. Razun tega krožijo razuovrBtne vesti, kaj se je že vse zgodilo in kaj se še bode. Iz K r o o i) s t a d a naprej. London, 22. maja. Izvzemši novih podrobnih poročil o opro-ščenju Mafekinga, je dospelo danes le malo poročil iz bojišča. Poročevalec ,,Morning Poste" iz Kroon-stada poroča, da so se Boerci iz Harrismitha umaknili proti severu. Van Reenens prelaz je baje brez obrambe in Botha prelaz brani le malo krdelce Boercev. Kakor se je včeraj iz Kroonstada poročalo, da se je peštvo na konjih pomaknilo od tam proti Beveru, toda iz poročila je težavno posneti, ako Be je tudi glavna armada pričela pomikati ali ne. Ista bode najbrže morala še nekaj časa čakati, da se odstranijo zapreke, ktere vsled razdejanja železnice zelo ovirajo general Bullerjevo prodiranje v Natalu. deva odposlati delegata, ako bode le mogoče, ako pa ue, pa menim, da nam ne bodete zamerili, mi smo se lani potrudili in odposlali delegata ; letos naj pa i druga društva kaj storš. Srčni pozdrav društvom, delegatom in rojakom sploh pošir-nej Ameriki. JoBip Pezdirc, p jdpredsednik Jugoslovanske Katol. Jednote. Iz delavskih krogov. Iznašli novo sredstvo. Vojna med Boerci in Anglijo, Kraljica častita. L o n d o n, 19. maja. Tukaj se pripoveduje, da je kraljica polkovniku Ba.den-I\»wellu, zapovedniku armade, ktera je branila Mafeking brzojavno čaBtitala za hrabro hranitev in poizvedovala kako se godi prebivalcem, posebno ženam in otrokom. Dopisnik „Central News" poroča iz Kapstadta : ,,Z dovoljenjem cenzorja poročam, da je Mafeking oslobodilo 2000 odbranih vojakov S.>uth African Light Horse, Imperial Yeomanry in Kimberley Horse. Ta oddelek je dne 4. maja osta-vil Kimberley s 35 vozovi za živila in vojnimi potrebščinami,štirimi topovi, dvema ,,Pompoms" in dvema ^laxim topoma, ter krenoli zapad-uo od železnice Vedno so pošiljali kratka poročila v Kapstadt in naznanjali, da nikjer ne nalete na upor. Tukaj mislijo v uradnih krofih, da oslobodenje Mafekinga ni veljalo veliko žrtev." Vojnemu oddelku, kteri je oslobodil Mafeking je zapovedoval T. Mahou. Preje je služil pod Kitchenerom v Sudanu, in je jako zmožen častnik. Kapstadt, 18. maja, ob 1. 15. min. popoludne. Ko se je oddelek v oslobodenje Mafekinga pri- bližal mestu, je bil napaden po pozabil. Šel sem z dr. Farrarjem v močnem oddelku Boercev. Povročej tabor gori pri Tahvadi, kteri je bitki so se Boerci umaknili, ali za- lzvrstno m uzorno urejen, toda slednje dni ga je nadloga hudo obiskala. Najprvo bo v taboru razsajale koze ; zbolelo je 600 osob za nevarno boleznijo, od kterih je 100 osob umrlo. Potem sta 29. marca zbolela dva otroka za kolero. 30. sledovali so jih Angleži, toda Boerci so se tudi pri umikanju krepko borili. Pretoria, čez Loareuzo Mar-quez, 19. maja. Brzojav iz tabora v Molopo naznanja z dnem od če trtka: „Močan angleški oddelek se Dopisi. Goff, Pa., 12. maja. . Gospod urednik, prosim Vas za malo prostora v našem delavskem listu ker želim rojakom naznaniti kako se nam tukaj godi. Tukaj je precej Slovencev, ali žal, da se niti toliko ne potrudijo, da bi si naročili in brali naš delavski list, ki nam vedno toliko zanimivega do-naša; mogoče utegnejo te vrstico koga spodbuditi. Dalje imam naznaniti, da tukaj že štrajkaiuo od 9. maja in še nič ne vemo kedaj bode končan. Štrajk je nastal zaradi povišanja zaslužka; pri zborovanju smo prem^garji sklenoli zahtevati 5 centov več od voza, nato je superintendent odpustil tri možje, češ smatral jih je vodjem svega gibanja, potem je pa nastal štrajk ; do kakega izgreda še ni prišlo. Tukaj se pripoveduje, da bode štrajk trajal še dva meseca in ne bodemo nič delali, ker peči za kok so že pogasili in sedaj nam ne bode ostalo druzega kakor iti s trebuhom za kruhom. Druzega važnega nem&m kaj poročati, vem pa tudi, da imate dosti druzega gradiva; kadar se kako drugače obrne, bodem pa zopet pisal. Pozdrav rojakom po širnej Ameriki. J. K. Omaha, Neb., 17. maja. Rojakom aaznanjam, da je naše društvo sv. Štefana štev. 11, združeno z Jugrslov. Katol. Jeduoto opravilo ve ikonočno spoved in sprejelo svelo obhajilo. Nadalje tudi naznanjam vsem društvom, ktera spadajc k Jugoslov. Katol. Jednote, da naj se podvizajo in odpošljejo svoje zastopuike. ali delegate na glavso zborovanje v Ely, Minn. Nade malo društvo si priza- S zrujem bodo streljali na ljudstvo. St. Louis, 19. maja. Pred štrajkom je vozilo na črtah poulične železnic povprečno 800 vozov na dan, sedaj pa vkljub policijskemu varstvu in nabiranju skabov ne več nego 150 na dan. Naj uradniki družbe rečejo kar hočejo, se ne da tajiti istiua, da je vse prebivalstvo, izvzemši par bogatašev na strani štrajkarjev. Zato je tudi lahko umeti splošen boycott in veliko razburjenost proti skabi. Da bi „tolpo" — kakor družba imenuje ljudstvo — zamogli bolj izdatno krotiti kakor do sedaj, bodo jutri policaje in deputije, kteri so postavljeni ob črtah, oborožili s puškami za zruje, kajti Blednje se razleti bolj narazen in več ljudi naenkrat rani kakor kroglja. D<> sedaj je bilo pri pouličnih napadih na vozove ranjenih skupno 70 osob, ktere bo večinoma odvedli v bolnišnice. V St. Louisu še streljajo. St. Louis, Mo., 21. maja. CJle-de štrajka služabnikov poulične železnice se ni še nič spremenilo. Pri navadnem prometu je v službi 800 vozov, sedaj pa vozi še vedno le kakih 200 vozov. Skabi vedno še prihajajo iz vseh k raj« v, toda mnogo jih na prigovarjanje štrajkarjev zopet odide. Bivši governer Stone bode najbrže zastopal pred sodnijo ko se bode vršila obravnava o ustavnem povelju. Sedaj zaprisegajo znane deputije, da bodo opravljali službo kot posebni policaji. Na nekega moža, kteri j" stal pred svojo hišo, je nekdo ustrelil iz mimovoze-čega voza pouližne železnice in ga ranil. Na East Ave. diviziji so poskušali otvnriti promet toda na vsej črti je ljudstvo kamunlo vozove. Na 21. cesti so vrgli razkačeni ljudje dva voza iz t ra. 25 policajev na konjih je razpršil) množico. Tudi na 13. in Hebert cesti so se vršili burni prizori. Jeden štrajkar je bil obetreljun, toda njegovi tovariši so ga odpeljali proč. Na vogalu 12. ceste in Yeyer Ave. je skab Owen C. Foley ustrelil lSletnega gledalca Ceha Martin Zika. Ranjeni na obeh straneh. St. Louis, Mo., 22. majaj Danes je bilo že nekoliko več vozov poulične železnice v prometu nego včeraj, toda ko naBtane noč, si ne upajo več voziti. B. G. Kila-ora, nekega skaba je obstrelil nepoznan v hrbet. Njegova rana je nr-varna. Nek policaj na konju je bil tudi ustreljen v nogo, ko je skušal odgnati množico od družbi ne ko-larnice na St. Louis Ave. in Par-uell cesti. Tri ali štiri osobe so bile obstreljene med množico, toda njihovi prijatelji so jih pravočasno odvedli domov. Odbor štrajkarjev je danes zboroval s svojim odvetnikom in izdelal sporaznmljenje, ktero bodo predložili Transit Co. Plača za delavce pri železu in jeklu, v Indianapolis, Ind., 21. maja. O delovanju odbora, kteri obravnava glede plače Amalgamated Association delavcev pri železu in jeklu, ne pride Bkoraj nič v javnost, ker Be njihova posvetovanja vrše tajno. Plačilno vprašanje pudler-jev je glavni temelj vse plačilne lestvice, po kteri se bodo ravnale vse druge plače. Ko bode to odločeno, potem bodo tudi druga vprašanja hitro reden a. Kolikor se čaje, zahtevajo povprečno svitanje plače sa 21 odstotkov. Nekieri od- seki tirjajo do 33, med tem ko se drugi zadovoljijo z 10 in 12 odstotki. Bati se je, da bodo pii shodu ugovarjali proti poročilu plačilnega odbora, ker več delegatov misli, da bi bilo 40 odstotno zvišanje plače na mestu. Vodja skabov zaprli. W i 1 k e s k b a r r e, Pa , 19. maja. Viljem T. Smytha, tukajšnega šolskega superintendenta je porotno sodišče postavilo pod zatožboza radi streljanja na štrajkorj«. Zato-ženca so zaprli, toda pozneje proti poroštvu izpUBtili. Smvthe je z drugimi amerikanskimi skabi ostal pri delu, ko so poljski, slovaški in mad-jarski delavci Buttomvood pre-mogokopa pričeli štrajk. • Vsled slabe kupčije. \V o r c e s t e r, Mass, 19. maja. Prihodnji ponedeljek bodovtukaj-šnih valjavnicah trusta za jeklene žice delali amo še9urnadan. Ravnateljstvo pravi, da je primorano znižati delavski čas, ker ni kupčije za izdelke. Istočasno so naznanili, da bodo v kratkem času primorani odsloviti več sto delavcev. Ali so toliko hvalisani dobri časi že mi-noli? 1 Vse lončarne zaprte. Akron, O., 21. maja. Danes bo šli v tukajšnih lončarnah „tur-nerji" na štrajk, na kar so primorani praznovati vsi drugi delavci. 800 mož je vsled tega brez dela. Štrajkarji zahtevajo jednotno tedensko plačo namesto od kosa, kar so jim pa odklonili. Z dosego tedenske plače bi imeli vsi delavci jednako plačilo. Delavci se potegujejo za sovjega predsednika. J o 1 i e t , lil., 22. maja. Ker je družba Creat Western Tin Plate Works odslovila predse luika od Amalgamated Association so delavci pri beli ploščevini pričeli štrajk. Po zborovanju zastopnikov štrajkarjev je superintendent zaprl tovarno, vsled česar j»* 300 mož ob delo. Kjeje? ANTON ŠUSTARSlO, ob svojem času sva bila skupaj v Eden Valley, Cal., in bi sedaj rad zvedel za njegov naslov. Ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti: George B i s h a 1, Box 77 Crockett, Cal., Contra Costa Co. Kjeje? MARIJA SEVER; WTDMAR in FRANK prva je žyna od podpisanega in mi ž njim ušla; Sever pa ima doma ženo in petero otrok ter nič za nje ne skrbi; meni sta tudi odnesla 871. Naslov od obeh bi rad zvedel: Josip W i d m a r, 4807 Buttler St., Pittsburg, Pa. Kretanje parnikov. V New York dospeli: 19. maja i/ Havre, ,, I ,'Aquitaiiie", potniki. ,.St. I.ouis", 10. 921 potniki. 928 maja i/ Southamptona, z ,,Christian.: potniki. ,, Anchoria' potnoki. ,, I verna", potniki. ,,Bremen", 22. maja i/ Bremena. s 1426 potniki. Kensint;t< >n" 97? |>otniki. 19. maja i/ Genove, t 615 '. 21. maja i/ Glasgowa, z 263 21 maja i/ Liverpola, s 1936 22. maja iz Antwerpena, z i) u s pe t i imajo: ,,Kaiser Wilhelm II,** i/ Genove. „A!bano" i/ Hamburga. ,,Saale" i/ Bremena. ,,California" i/, tienove. ,,Germanic" i/. I.iver|»<>oIa. ,,Kiirst Bismarck" i/. Hamburga, Pennsylvania" i/. Hamburga. ,,l.ucania" i/, t.iveijhmiI.i. „New York" i/ Southamptona. „La Touraine" i/. Havre. ,,1'otsdam" i/ Rotterdama. O d p 1 j uI i so: ,,Kaiserin Maria Theresia" v Bremen. ..St. i.ouis" v Southamf ton. Teutonic" v l.iperpool. „\Vesternland** v Autwer(>en. O d p I j u I i bodo; ,,L'Authampton. ..Germanic", 30. maja v l.iver{»ioL „Kensington", 30. maja v Antwerpen. Parni?ki listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKbEk & CO., 109 Greenwich bu, Ne« York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. j ^ Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef AgniČ, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Jopip Pezdirc, 1024 South loth St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 106, Ely, Minnesota;! II. ,, John Globok ar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Jottn PreSirn, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj pe hlagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govže ta, Box 105, Ely, Minnesota. Poziv. Društva, ktera so v zvezi z Jugoslovansko Katol. Jednoto, sedaj v Ely, Minn., naj si blagovolijo izvoliti delegate za glavno zborovanje dne 4., 5. in 6. julija v Ely, Minn., iste naj naznanijo prvemu tajniku Jugoslav. Katol. Jednote, da jih ta priobči v glasilu. ELY, Minn., 14. aprila 1900. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"' Razburjenost med farmerji. W ay l a 11 d, N. Y., 20 maja. Farmer Jožef D. Sylvester, kteri stanuje tri milje od tod, je pred šestimi tedni pričel na svojem posestvu kopati vodnjak. Pri deset čevljev globine zadel je najprvo na ilovico in potem na debel pesek. Ko so več vedrov peska spravili na površje, poklical je pomagač Sylvestra iz vodnjaka in pokazal na pesek, v ktere m sejo bleščalo veliko število malih zrn ilata. Farmerju je takoj prešlo veselje do dela, namesto istega pa je ugibal najdrznejše načrte. Sylvester je poslal uzorec zlatega zrnja v Pbiladelphijo za preiskavo, njegov pomagač pa se je podal na pot sem in pripovedoval o srečni najdbi. Na pozorišču je postalo živahno. Ž) drugo jutro so ponujali Sylve stru £300 za vsak aker njegove far me, ktere se pred dvema mesecema po 820 aker ni mogel znebiti. 24 ur pozneje so vsi farmerji v okolici iskali s zlatom namešani pesek.BlizuRo-gersville je našel Viljem White t-zlatim zrnjem namešan pesek. Ne sel je istega v Dansville, kjer s-> mu kapitalisti takoj ponujali 82o0 za aker. White pa svojega zlatega rudnika ni hotel dati za tako malen kost. Tudi on je postal uzorec v Boston in Denver v preiskavo. Med tem časom je razburjenost vedno bolj naraščala. Spekulautje so vreb skupaj in polnili hotele v sosednjih vaseh. Farmersko delo je popolno ma počivalo, namesto tega pa so kopali zlati pesek in kjer so isteg;* našli, ponujali Brečnim posestni kotli za njihove larme ogromne cene Kakor strela iz jasnega je tre ščilo med razburjeno množico poročilo iz Philadelphije, da ono svit-lo in rumeno zrnje ni nikako zlato, torej brez vrednosti. Jednaka porodila so došla iz Denvera in Bostona. Kakor pene seje razpršil „booml<. Farmerji pa se sedaj hudo jezijo, d«ri niso svoj i h farm pravočasno prodali Nemčija v južni Ameriki. \V a s h i n g t o n, 18. maja. Nedavni govori vojnega tajnika Roota in senatorja Lodga o Monroe doktrini so obrnili tudi pozornost na buletin urada amerikanskih ljudo vlad, kteri obravnava obsega nem sfckih interesov v Ameriki — malenkost pet bilijonov mark. DotiČni članek zajema naravnost iz vira nemškega državnega urada mornarice. Po uradnih dokazih ima Nemčija naloženih 600,000 000 mark v Argentiniji, 350,000.000 mark v Brasiliji, 30O.000.000 v Chili iu sicer večinoma v trgovini, bankah, deželnem posestvu in nasadih, v obrlaijskem podjetju pa le mali del. Res, da znaša v Zjed. državah na loženi kapital 2,000.000.000 več nego ves v južni Ameriki naloženi nemški kapital. Na Central Ameriko spada 253,000.000 mark, na Mexico 200,000.000 mark, Kubo 150,-000.000 mark, Hayti in San Domingo 50,000,000. Koliko je nem-škega kapitala vloženega na St. Thomas, Porto Rico in Surinam, ae ne da natančno dognati. Kuga v San Francisci. S a n Francisco, 19. maja. Zdravstveni urad se jeoficijelno iz javil, da se je prikazala kuga v tem mestu. Akoravno ni zazname novati nobenega novega slučaja, vendar je v poslednjih šestih mesecih umrlo vsled kuge šest osob in store vse mogoče, da se zopet ne pojavi. V Kitajskem delu mesta je danes izgledalo kakor bi bil iz vsake hiše pogreb. Vrata vseh prodaja ln ic, brivnic kakor tudi restavrantov so bila zaprta in zadelana, enako okna na cestah pa ni bilo videti nobenega človeka. Policaji so napravil kordon ob tem delu mesta in Inli v pomoč zdravstvenim uradnikom ko so razkuževali poslopja Kitajcev v kterih so se pojavili sumljivi slučaji. Kjer Kitajci niso hoteli vratn odpreti, so jih s šiloma ulomili. Drugi so se pa take hali pred cep ljenjem, da so zlezli pod postelja in druge kotičke, ker je minoli teden nek Kuli umrl tri dni po cepljenju. Zdravstveni svet ni izrekel kva-rantene, pač pa pazljivo opazuje vse izhode in zahode. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 21. maja. Položaj na umu bolnega bavarskega kralja Octona se je zelo na slabo obrnol in vedno pričakujejo smrt. Dva dni je že popolnoma otrpnel in se ne more gibati, niti govoriti. Pariz, 19. maja. Minister vna-ujih zadev, Deleaese, je dobil olici-jelno vest, da bode ruski car Nikolaj to poletje obiskal svetovno razstavo. Paris, 21. maja. Harry Kimball Thaw, sin Pittsburškega milijonarja, kteri je svojo karijero pričel v višnj. vih delavskih hlačah, je v soboto večer dal pojedino in povabil 25 mladih plemenitašev in sinov milijonarjev, in ga je ta špaR veljal 88000. Godba, cvetljice in darila natakarjem so ga veljali $2500, gospodiči so pili vino po 825 steklenico. S h a n ga i, 19. maja. Katoliško naselbino Lai-Shun, 70 milj od Pekinga, kjer se nahaja francoski misijon bo ptujce sovražeči ,,boxer-ji" razdejali in 70 katoličanov umorili. OJ vlade izdane na red be proti „boxerjev" prav nič ne pomagajo iu bo celo v potuho morilcem, ker jih cesarica-vdova na tihem celo ščuva v grozodejstva. Nemški vojaki varujejo ameriške misijoue v Shantung. Drobnosti. Major Matevž Kert f. Po golgi iu hudi bolezni umrl je 29. aprila zjutraj vpokojoni c. iu kr. major gospod Mat. Kert v staroBti 52 let. Pokojnik, rodom iz Krope, je bil jurist na Dunaju, a je popustil študije in iel k vojakom, kjer je leta 1866. postal Častnik. Služboval je v razuih mestih, nazadnje v Celovcu, a ko je vstopil v pokoj, seje preselil v Ljubljano. Major Kert je bil zaradi svojega značaja, svojega humorja in svoje ljubeznivosti in svojega slovanskega prepričanja jako priljubljen v vseh krogih ; bil je prava zlata duša. Bodi mu ohraujen ljub spomin. * * * Napaden učitelj. V„Zagradcu pri Žužemberku so kmetski fantje v gostilni napadli učitelja gosp. Ivana Perkota ter ga grdo pretepli. Na cesti eoga drugič napadli, mu izvili roko in ga trikrat zabodli z nožem. Orožniki doslej napadalcev še niBo zasačili. * Ubil se je 1. maja 74letni posestnik Janez S^ber, ko je nakladal s svojim sinom in posestnikom Maj-zečem iz Kočevja kruio. Pri tem je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil tilnik ter obleža mrtev. * * * Poskusen samomor. 3. maja zvečer okoli pol 7. ure je skočil Jakob Pintar, posestnik v Studencu pri Selcah z mostiča za deželno bolnico v Ljubljanico. Voda ga je ueBla naj-popred po Bredi, potem pa proti kraju in si je sam pomagal, da bi spet prišel na suho. Bil pa je že tako utrujen, da bi bil najbrže utonil, da mu nista prišla na pomoč Franc Vidovic, delavec v tovarni za lep in Adolf Grilc, stanujoč na sv. Petra nasipu št. 37, in ga rešila iz vode. Oddali so ga takoj v deželno bolnico. Jakob Pintar, ki seje bil še popreu napil, preduo je šel v vodo, je sam povedal, da se je hotel usmrtiti iz obupnosti, ker nima ničesar več. * * * Medveda so ustrelili lovci kneza Wmdischgraetza v Bistrici. Klatil se je že kakih 14 dni po kamniških gozdih, škode ni naredil. Pred 40 leti je bil ustreljen zadnji medved v teh krajih. Srečni lovci so Valentin Z lah nan, Andrej Uršič in drugi. Medved je precej velik in se je brž čas priklatil iz bosanskih gozdov. * * * Potres- S Trebeluega pri Mokro nogu se piše, da so čutili tam v nedeljo 29. aprila, ob pol 7. uri zju traj ■ vreče j močan potresni sunek, katerega je spremljalo podzemsko grmenje. Sunek je prihajal od severo zahoda. * * * Liktor z žilavko. V Škofji Loki imajo policaja, ki se čuti tako, kakor so se čutili starorimski liktorji. Ta policaj si je oskrbel volovsko žilo in pretepa ž njo prav po notah tiste nesrečnike ali malopridneže, kateri pridejo v njegovo ,,špeh-kamro". Mož mora imeti posbeuo veselje s svojo žilovko, kajti enkrat je bil že obsojen radi pretepanja. Zdaj ima že drugič opraviti radi nje e sodnijo. * * * Mestni hranilnica v Novem mestu. V mesecu aprilu 1900 je 183 strank vložilo 49.358 K 84 v., 158 strank vzdignilo 47.904 K 25 v., torej več vložilo 1454 K 59 v., 13 strankam se je izplačalo posojil 17.940 K, stanje vlog 1,442 333 K 8 v., denarni promet 144.8G4 K 29 v. * * * Tatvina v šentpeterski cerkvi v Ljubljani. 30. aprila zvečer se je vtihotapil tat v šentpetersko cerkev in je v sakristiji odtrgal pri pušici za pobiranje denarja ključavnico in vzel iz pušice 8 kron. Sumljiv je ne ki znan postopač, katerega policija že zasleduje. * * * Požar. Gospod Jos. Vidmar, župan v Lokovcu, je prevzel odvaža-nje in dovažanje blaga za ajdovsko predilnico med Gorico in Ajdov-ščin > iu je priredil na svojem pro štoru v Gorici primerno skladišče. To sladišče, kjer bo be spravili zavoji bombaža, je začelo goreti. Prileteli bo sicer kmalu ognjegasci, da bi pogasili ogeni, a posrečilo se jim ni to celo noč. Sicer plameu, katerega je povzročila goreča lesena lo pa, je bil kmalu pogašen, a bombaž v zavojih tli še vedno — ter se mo rajo izvleči s pogorišča zavoj za za vojem. Škode je 50 000 gld. Bombaž je bil zavarovau. * * * Velik požar. V ogrskih toplicah 29. aprila Szolyova je nastal požar, ki je upepelil mnogo hiš. Zgorelo je osem ljudi, pet jih ja bilo ranjenih, razen tega je pa poginilo še 140 glav živine. Mož jo je nabil, da i« morala v bolnišnico. Amalijo Pintar iz Šte-verjaua v Brdih m živela v poslednjem času s svojim možem skupaj: odšla je bila od njega, ker nista mogla složno žiyeti. Ali napoBled se jej je zdelo vender le težko, živeti brez moža, in pri spovedi je prašala za svet. Duhovnik jej je svetoval, naj se vrne k možu. Ona je to sto rila, ali slabo je naletela. Mož jo je prav grdo ozmerjal in naposled na bil prav pošteno. Šla je nazaj v drugič poprašat za svet. Svetoval jej je, naj se vrne zopet k možu, češ, da s* že na kak način sporazumeta. Storila je tudi to, ali naletela je še na slabše, kajti maž jo je nabunkal tako, da je imela dosti. Šla je še enkrat vpraša za svet, ko pa je čula tisto, kakor poprej, se je zahvalila lepo za svete in se ni več vrnila k možu, ker pri starosti 36 let ljudje še nočejo umreti in bi tudi Amalija P. še rada živela, a če se vrne, ni varna življenja. Mislila je, da se ozdravi doma, ali ker bolečine le niso odnehale in se rane niso hotele zaceliti, je priša v bolnišnico v Gorico.; kjer je baje sklenila, da nikdar več ne pojde k svojem možu, pa naj bi jej to svetoval kdorkoli. * * * 141eten defravdant- Na kolodvoru v Reki je policija prijela jako ele-giutno oblečenega gospodka, ki je hotel pri stranskih vratih izginiti s kolodvora iu se s tem naredil sumljivega. Gospodek je priznal, daje star 14 let, in da se je pri nekem dunajskem juvelirju učil. Juvelir mu je zaupal neki diadem, ki ga je fant za 600 gl. zastavil in s tem denarjem pobegnil. * * * Toča jo je ubila- V Torontaškem komitatu je padala 3. maja popoldne med silno nevihto nenavadno debela toča. V vasi Dobrica, kjer prebivajo večinoma Rumuni, je ubila toča hčerko uekega posestnika * * * Na smrt obsojeni morilec klepar Blaechke je v ječi v Vratislavi napadel s ključi ječarja ter ga hotel umoriti, da bi ušel. Tovariši ječarji pa so morilca prijeli. * * * -Malo španske statistike iz najnovejšega časa- Španska šteje sedaj okoli 18 milijonov prebivalcev. Med temi je 8,729.519 ljudij (6,700.000 ženskih) brez stalnega opravka. K tem gre prištevati še 82.227 zglašeni h beračev in 64.000 oseb, ki dobivajo od države pokojnino ali podporo. Dalje so našteli 45.328 duhovnikov iu menihov ter 28.549 nun. Nad polovico Špancev živi torej brez kruhonoBuega poklica. Poljedelcev je samo 4,861.932 (moških in ženskih), s trgovino in obrtnijo se peča neverjetno malo ljudi. Popolnih analfabetov je kar jedua cela tretjina (6,104.470), vi h teh pa še mnogo takih, ki znajo Bamo čitati I * * * K on sum n o danštvo v Šoštanju. Poroča se da je to društvo ustavilo svoje delovanje, in da bo likvidiralo. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 820.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange ——e^xSaloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, "fine s m o d k e, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik RED STAjR LINB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie~v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,,VATEELAND ', na dva vijaka, (se gradi),......12000 ton. ,-5iEELANI3", na dva vijaka, 12000 ton. , »KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. .,SOUTHWAEE", na dva vijaka, 8607 ton ..FEIESLANL",......7,16 ton. ,.WESTERNLAND".....5736 ton. ..N00EDLAND-, .... . 5^2 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana najboljša postrežba. ' Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov Be je obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Mcratp-omarv St SAN r RAN CISCO. - Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na nSgge ' Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. j 8300 too. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, j Parniki : MAASDAM, SPAABNDAK 'n 10500 ton. WERKENDAM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse 1 Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vi ako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. 1 Mestna hranilnica v Novem Mestu 1 H obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, m po 4° Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St.- Calumet Mich. Med postom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej. Polenovka (štokš) po 15 cent. funt. Za velikonočne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Nada posebnost so kraiyske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem 1 HM ter sama plačuje rentni davek. „ Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika fite- jg denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. gj Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK g SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. nmMMMmmmmmMmKMnKrtKMMMMmmm Grahek in Sunich, CALUMET,----Michigan, priporočata rojakom Bvojo groeerijo, v kterej prodajata vedno vse Bveže blago po najnižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke. V obilen obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Calumbt, Mich. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski John JVIaurin slovenski pogrelpn i Jsl (Untertaker) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vbo v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Laurium, Mich. i Str., New York* 1024 South 13. St,, Omaha, Neb* Vedno Bern pripravljen vaakomu dobro postreči z dobro pijafio, finim wh i skey e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo nrejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne v& kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaj* (dipe). - JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neti Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno Da FR SAKSER & CO. 109 Greenwich i- . ■ i-.'* iu-2 . • - .-,..,.• Paolo tihotapec. (Resnična povest.) (Konec.) Ogleduhi niso vedeli nič dobrega poročati, povsodi bo videli poBa mezne dogauiere, pa tudi po več skupaj, kakor bi vedeli, da bode nocoj dobiti dober plen. Še enkrat bo se tihotapci kratko posvetovali. Ali naj bi se vrnili, ali pa poskušali priti čez mejo? Sleduji seveda ne z silo, v boj se tihotapci ne morejo spužčati, tudi niso oboroženi; njihovo orožje je zvijača in boljše poznanje okolice. Vrniti se niso hoteli, ter sklenili se v malih gručah splaziti Čez mejo. Posamezni, kteri so poznali posebno skrivne steze, raz-odeli so svoje načrte in pozvali druge naj se zaupijo njihovem vodstvu. Tudi Paolo je pregovoril kakih dvajset mož, da so se podali ž njim na pot, po kteri je prišel prejšni večer. Nehote mu je prišlo na misel, kaj je rekel Roseti in včeraj bi gotovo ne bil mislil, da bode hodil današnjo noč po tej poti, toda sedaj se mu je zdela iBta še najboljša. Ako gredo varno in previdno, se ni nič bati in pred doganieri so tudi varni. Sedaj so se ločili in na raznih potih skušali vst doseči isti cilj: ladije, ktere jih čakajo zdolaj na Jjezeru, da odpeljejo blago dalje v deželo. Tudi te ladije nikakor nimajo lahke naloge, ker vedno križajo Čolni mejnih paznikov ob obrežju in treba je tudi tu uajvečje pozornosti, da jih pregaujalci ne zasačijo. Toda vrnimo se k Paolu in njegovemu krdelu. Posamezno s Pao-lom na čelu bo stopali po pečii ah navzgor. Kdor bi bil sedaj v temni noči videl prikazensko plazeče se može, prekrižal bi se in mislil, da so sence pogubljenih, kteri obloženi z bremenom svojih grehov tavajo po temi. Tudi Paolo je moral misliti na Rosetine besede o ,,poti pogubljenih", ko je previdno in varno Btopal navzgor, pri tem pa napel vse živce, poslušal na najmanjši šum in skušal s svojimi jaatrabovimi očmi prodreti gosto temo. Ako v istini tu pohajajo hudobni duhovi? Pripovedovali bo si marsikaj ob dolgih zimskih večerih, toda to so bile le pravljice za plašiti ženske in otroke, on pa je bil mož, kteri ne veruje na take reči. Sedaj ■o tudi kmalu dosegli kraj, od koder je bilo zdolaj videti drago mu hišico. Kolikrat je stal tam in čakal, da bi videl ljubljeno deklico •topiti iz hiše. Steza je bila nevarna, komaj je bilo toliko prostora, da je človek zamogel stopati; na jedui strani navpično v zrak štrleče pečine, na drugi pa skalnata strmina dolu do globokega brezna ob čigar robu je tolikrat Bedel z ljubljeno Roseto. Daleč dolu pa se je pri belem dnevu blestelo kakor cvetoči lan, njegov cilj: comško jezero. Bil je najnevarnejši kraj vsega pota, tu je bil hud ovinek in potem se jo vila dosti širja Bteza doli proti jezeru. Paolo je stopal nehote počasnejše, kakor bi tudi sedaj hotel opazovati hišico svoje ljubice, toda videti ni bilo druzega nego črna, gosta tema. Dospel je na ovinek, toda se nakrat ustavil. Kaj je bilo to? Kaj se ni tam nekaj premikalo, kaka senca? So v istini prikazui tu v gorah?----Ali? Ne, to niso bile prikazni, zgrabil ga je dogauieri, kteri je prežal tu za ovinkom in že je slišal Paolo bližati se več druzih. Z razlegajo-čim žvižgom je posvaril svoje tovariše in z opubnim naporom se skuhal iztrgati iz rok napadnika. Njegov noil — mu je nakrat šinilo na misel in z ravno oproščeno desnico, tipal je po ostrem orožju, da bi se x jednim sunkom oprostil nasprotnika, potem bi vrgel bricollo t prepad in bežal I Zgrabil je nož in že hotel izpeljati smrtonosni bu-nek, ko je čutil, da zgublja ravnotežje, preveč se je upognil nazaj, kamor ga je potegnilo tudi težko breme. Obupno ste oklenili njegovi roki sovražnika; prepozno I — Oba •e opotekata, j^asen krik iz grlov, na kraj nesreče hitečih mejnih stražnikov je sledil, in potem je VBe tiho; temna globina tam doli je sprejela svoje žrtve. Kakor okamneli so ostali doganieri ob prepadn. Hiteli so svojemu tovarišu na pomoč kakor hitro so le mogli; le malo korakov je bilo do njega in v teh trenotkih, ktere so potrebovali do kraja, pripetila se je grozovita nesreča. Na pomoč, in rešitev sedaj po noči ni bilo misliti, vto so morali počakati jutra in pomoči kmetov, ako je bilo sploh kaj rešiti. Sedaj so pred vsem mislili na preganjanje tihotapcev, kajti žvižg je dokazal, da jih je morala biti cela tolpa. Toda teh ni bilo nič več videti, le nektere ob potu ležeče bricolle so pričale o njihovem begu. Ko se je Roseta drugo jutro zbu dila iz nemirnega spanja, bila je še vtopljena v sanje minole noči. Zdelo se jej, da je slišala žvižg, kakorš-nega rabijo tihotapci kot svarilno znamenje, in potem krik. Toda gotovo je tudi Je sanjala; Paolo je bil sedaj že doma in danes zvečer bode prišel in oba sebodeta smejali radi neumne bojazni sinoči. Tako se je skušala sama sebe pomiriti, loda otožnost jo ni hotela zapustiti, in tudi z delom ni zamogla iste odgnati. Večkratje stopila pred hišo in gledala po potu navzdol kakor bi Paolo že sedaj moral priti-Enkrat se jej je dozdevalo kakor bi slišala glasove, in v istini tu so prihajali možje iz Paolove vasi, tudi iz druzih vasi in tudi doganieri; meli so seboj vrvi in mnogo druzih f tvari. ,,Kaj le nameravajo?" je mislila lloseta ; zopet jej je prišel na misel nočni krik in mraz jo je spreletel — „kaj ko bi njene sanje kaj pomenile 1" Stari oče naj bi pogledal, kaj daje in hitro ga je poiskala. Ljudje so med tem časom prišli bližje in na starčevo vprašanje, pripovedovali kar bo vede'i; da je dogauieri zgrabil tihotapca, da sta ee ruvala in oba zvrnila v prepad. Sedaj hočejo skušati tu pod hišo, kjer skaline niso tako strme, priti do ponesrečenih. Seveda nt nihče vedel, ali hotel vedeti, kdo je tihotapec bil. Roseta je vse slišala, in ko je ugledala med možmi nekaj Paolo-vih prijateljev in zrla v njihove otožne obraze, vedela je, da je Paoli oni tihotapec, kteri leži tu doli, vedela je pa tudi, da živega ne bodo privedli gori, ampak le njegovo truplo. Potegnila je starega očeta v hišo in se plakaje vrgla na tla: ,,Paolo je, čuješ stari oče, moj Paolo je mrtev, o Madcna, zakaj vendar še živim, ko je tudi za mene še prostor tam doli pri mojem Paolu!" Hotela je teči vuu in le s težavo se je posrečilo starcu jo zadržati in polagoma pomiriti. Rekel jej je, da je lahko tudi kak drugi, in ga lahko • vadi dogauierom kot tihotapca, tko ne molči; svetoval jej je mirno počakati, med tem ko on hoče pogledati kaj da je in jej takoj prinesti poročilo. Bila je sedaj tiho in le kimala z glavo. Starec je šel vun k prostoru Kjer so bili možje pri rešilnem delu. Bilo je dolgotrajno in nanorno ielo, dospeti do ponesrečencev. Trdno oklenjena sta bila sovražnika tam doli in ko so šiloma ločili ijihove roke, pokazal se je pri 1'aolu še sled življenja, zato so ga lajprvo spravili na površje. V istem trenotku ko so ga položili na travo, planila je k njemu deklica z raz-nršenimi lasmi in se vrgla Čez njega. Se enkrat se je Btreslo s smrtjo boreče telo, počasi so se »dprle oči in kakor lahna sapa so šepetale njegove ustne: „Roseta, •ara mia," in kmalu nato je držala loseta Paolovo truplo v svojem naročju. Jokola ni več; trdno je držala mrtvo telo, šepetala ljube besede in pc ljubo vala bledo obličje. Toda ko so jo konečuo hoteli ločiti od njega, vedla se jo kakor besna in komaj sta jo zamogla dva krepka moža odvesti v hišo. * * * Vsa vas je jokala ko so Paolovo truplo nesli k večnemu počitku, samo jedne je manjkalo: Rosete. Sedela je gori ob prepadu in se pomenkovala z njenim Paolom kakor v srečnih dnevih poietja, ko je tolikrat ž njim tam sedela. Tam je sedela blazna nesrečnica noč in dan ne zmeneč se za vihar in zimski mraz; postajala je vedno slabejša in nekega dne so jo našli mrtvo na onem prostoru, kjer je poslednjič držala v naročju svojega mrtvega Paola. Vina na orodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., _ San Francisco, Cal. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalie-VINO, FINE SMO DUE in ŽGaI NJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam do najnižji ceni. •li- "li,- -wr IT'"' '' Izvrstne viržinke kakoršnih dosedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj Leonard Puh, 404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL. Poskusite jih in prepričali se bo-det«, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravno tako izdelane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni. Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo. Kje je? MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vauje vaBi, okraj rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan 867 S6 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box2S4, Ely, Minn., St. Lous, Co., Francoska parobrodna družba 18 Naznanilo. Naznanjam rojakom, da so mi nekatere povtstue kjige pošle, ktere so ozuačene v mojem ceniku, zato-raj naj blagovoli vsak preje vprašati kake vrste knjig si želi. Molitvenih knjig imam mnogo v zalogi, posebno opozarjam na mehko v šagriu usnje vezank, sedanja cena SI. 95, poprej e $2 10. V zalogi imam tudi žepne ure. Močno uro z jednottranskim pokrovom pošljem po 84, na zahtevanje tako, da jo lahko vsak pregleda na Express ofiice in plača ako mu ugaja. Ure z Elgin koles ivjem na 7 kamnov pošljem za $6.75, ta cena bode le za nekaj čaBa ker imam v nakupu mnogo ur. Nadalje imam v zalogi tudi RAZNE URE in verižice. Pri naročbi je treba imenovati, po kterem Expressu kdo želi poši-Ijatev in je pridejati 25 centov za Express. MATH. POGORELO, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Otvorjenje. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - iXNSRRUK (Avstria). flC" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča Rtv. 42 North River, ob Morton Street: L' Aquitaine 24. maja 1900. La Touraiue 31. ,, 1909. La Bretague 7. juni 1900. La Gascogne 14. „ 1900. La Champague 21. „ ■ 1900. L'Aquitaine 28. „ 1900. La Touraiue 5. julija 1900. La Lorraine 12. ,, 1900 Novi brzoparnik na dva vijaka ,,La Lorraine" odpluje prvič iz New Yorka 12. julija t. 1. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. PodpiBani priporočam Slovencem v La Salle, 111., in okolici svoj saloon 9 kterega odprem dne 1. maja t. 1. v obilen obisk. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in drug« likere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me pogosto. S spoštovanjem MATH. K0MP, 1003 Main St., La Salle, III. SAMO v jednem tednu je poslal FRANK SAKSER, 109 Greenwich Str., New York, 61.993 K. ali $12.491.63 Slovencem in Hrvatom v staro domovino. Toraj številke govore ovelikem zaupanju, naglej in ceni postrežbi. Kdor se v tej zadevi drugam obrača, ni na pravem potu. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na m dele sveta denarne nakaznic«, neniice. in dolžna pisma. Izptvdnje in ieterjuje zapuščin* in dolge ve. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik Dr. GK ZEAT^Isr POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na So. KastCor. loth & Walnut Str., in N. W. Central & Park St., Kansas City, U. S. A. Hi vsi predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljcnejših zdravnikov zaradi svujih zmožnosti) pri tamošnjem ljudstvu. XXR. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu o1>činstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega^zdravljenju Žensk in otrok; v tem je nedosegljiv. -VS! ONI - kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, J* on dodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. S ved očim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in tinancijelnega stania: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Štffan Petrašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! JSS* Ne pozahite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: V srečni hiši ljubijo godbo. G1 asovi r za $500 ali orplje 73. $250 s"1 le malokdo od nas more omisliti. Še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komaae. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, Četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad 1000 komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev „VeIiko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po spregam $3-00 po ekspresu. Agent je zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znamko za cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesey St., New York, P- O. Box 2S53. CI. N. FRANC CD DEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovžs, ^'UBLJANA Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih sten* - u žepnih nr, P" verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- |F tov po najnižjih cenah. P Pri naročilih naj so denar naprej pošlje in eden ££ gold, več za poštnino. fj Ceniki pošiljaj«» se zastonj poštnine prosto. ^ »i* P: m ii • i*f »I .J .1» 'Ti lil?1 ulilt"r'; "il i«: rir^ilir^" ■ 7;: ^r^ ^r^T^ljr^ ■ : i7;i fTiri:^ ^ r;r;r:: : jij: Bremen LjOl StooHr^i Bahnhofgasse štv 29 Bremen. jedin a slovanska tvrdka, ktera potnike iz K^F* Bremena v Ameriko 0.0 '» o -1 n « J j 1 j a j fta a ooJJjicoao.i m / OCo»joao,oa v J tr«j»<. I' nssw&msm^r rrr G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. S. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj so priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glas-Dim od $25 naprej in treba dati $5 „areu. Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. * JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, 4a harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se uunoreio uoora' ■fciti pri mkej godbi na lice, trobente ali ptSli.