Erazem Gorshe HIS E. 72nd St. CIeveland, Ohio.
Z-23
mam
s,
'K'MM^l:
'Wf
OKTOBER
10 C Frančišek Bor. H P Mater. M.D.35
12	S Kolumbov <jrtn
13	N 22. pobink.
14	P Kalist
15	T Terezija V.
16	S Hedvika ©
17	Č Marjeta Alak.
18	P Lukež ■ 2S
19	S Peter Alkant
20	N 23. pobink.
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
iUeilo: Za vero in narod — ra pravico in resnico — od boja do image]
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V
. CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAKSJSi IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STEV. (NO.) 200.
CHICAGO, ILL., SREDA, 16. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 16, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
Rusij
a utrjuje mejo proti Rumuniji
Na besarabsko mejo pošilja Rusija vojaštvo, topove in aeroplane. — Nekateri domnevajo, da grozi prelom med Rusijo in Nemčijo. — Drugi povdarjajo njuno sodelovanje.
Bukarešta, Rumunija.—Poročila od rumuusko-besarab-ske meje vedo povedati, da Rusija tamkaj z vso naglico utrjuje svoje obmejne pozicije, da je poslala tja močne vojaške oddelke in cele roje aeroplanov; dalje, da gradi tamkaj obširna utrjena letališča, da je postavila ob mejo velike topove, namerjene proti Rumuniji, in končno, da je koncentrirala veliko brodovje ob rumunskem obrežju na Črnem morju.
Te vesti prihajajo iz krogov, ki se smatrajo zanesljivim, ter se zato o njih verjetnosti ne dvomi.Med tem pa,ko se navajajo ta dejstva, se ob-
BOMBE IZ
STRATOSFERE
Anglija upa, da dobi iz Amerike nove vrste letal.
—o—
London, Anglija. — Ako se
Angležem uresniči njih upanje, bodo lahko v doglednem času na nov. način ogrožali nazije. To njih upanje je osredotočeno na takozvane "leteče trdnjave," ki jih izdeluje Amerika in za katerih nakup se vršijo točasno razgovori med obema deželama. Ti aero-plani so nove vrste, kakoršnih ne izdelujejo v Evropi nikjer. Poleg njih izredne velikosti
PRED OBRAMBNIMI RAZGOVORI Z MEHIKO
Mexico City, Mehika. — Vplivni mehiški krogi so se izrazili zadnjo nedeljo, da je velika verjetnost, da se bodo otvorila med Zed. državami in Mehiko pogajanja za ustvaritev skupnega obrambnega sistema, podobna, kakor jih zdaj vodijo Zed. države s Kanado. Doslej so se p odvzeli le nekaki poizkusni razgovori, temeljitejša pogajanja pa bodo sledila najbrž šele po volitvah v Zed. državah.
POČASI SICER, TODA SIGURNO
Kankakee, 111. — Ameriška pošta včasih sicer precej po časi deluje, toda končno kljub temu doseže svoj cilj. Tako je Mrs. II. Gl'ube, ki stanuje v tem mestu, prejela te dni pismo, v katerem jo vabi njena sestra iz Streator, 111., naj pri de na obisk. Obiska pa ne bo
enem ugiba, kaj na j vsete ru-, ske p uprave- pomenijo. O tenr~r , • • , .	•
vprašanju pa vlada v vseh krogih popolna nejasnost. Navidezno bi bilo najbolj verjetno, da stojite Nemčija in Rusija tik pred medsebojno vojno, in od mnogih strani se to z vso resnostjo povdarja, češ, zakaj naj bi se drugače Rusija tako temeljito utrjevala ob meji Rumunije ravno zdaj, ko so to državo zasedli naziji?
Obenem se od teh strani tudi povdarja, da so naziji nekako prevarali sovjete 'in . so jim z zasedbo Rumunije odrezali pot do Balkana; Rusija, tako pravijo, je imela načrt, da se bo preko Rumunije polastila celega Balkana, a jo je zdaj Nemčija prehitela. Tako pravijo ti krogi in dostavljajo, da je Rusija zdaj v resnih skrbeh zaradi nazijske ekspanzivnosti in, da je zato možno, da utegne iti v vojno proti Nemčiji na strani Anglije.
Tisti pa, ko so s pazljivostjo zasledovali dosedanje od-nošaje med sovjeti in naziji, so popolnoma drugačnega mnenja in trdijo, da ne samo, da ni med Rusijo .in Nemčijo nikakega ribanja, marveč, da c be državi po določenem načrtu sodelujete. Da Rusi utrjujejo mejo proti Rumuniji, v tem ne vidijo ti krogi nikakega večjega pomena; tudi na Poljskem so utrdili mejo, ne da bi pri nazijih vzbudili kaj sumnje; v Evropi je pač utrjena vsaka meja, naj bo pri j a teljska ali sovražita. Dalje je sicer tudi res, pravi ti krogi da vodi Rusija točasno razgovore z Anglijo in Ameriko; to da razgovore, in še bolj res ne, je vodila pred izbruhom vojne tudi z Anglijo in Fran cijo; rezultat je bil — pakt z Nemčijo.
Kakor ti krogi razlagaj položaj, ima Rusija z Nemči jo en skupen cilj, namreč raz biti angleški imperij, in nato tudi mirno gleda od strani, ko si Nemčija osvaja Balkan z
letajo tako visoko, da jih ne more doseči niti noben drugi aeroplan, niti ogenj iz proti-zračnih topov. Letalcem v njih bi torej ne bilo treba bežati in bi se lahko vzeli čas, da bi dobro merili s svojimi bombami.
40 ur na teden v
meddržavnih podjetjih
24. oktobra stopi v veljavo federalna določba, da morajo podjetja z meddržavnim prometom plačevati uslužbencem za delo nad 40 ur na teden poldrugo plačo.
KRIZEMSVETA
—	Vichy, Francija. — Ge neral Weygand, ki posluje \ Afriki kot zastopnik tukajšnji vlade, je v nedeljo poslal Pe tainu obvestilo v/ Alžirije, da je tamkajšnje prebivalstvo docela na strani njegove vlade in ni naklonjeno generalu dt Gaulle. "pj® 1'
—	Rio de Janeiro, Brazilija. — Z neko portugalsko ladjo se je pripeljalo semkaj v nedeljo med drugimi potniki 22
mogla napraviti, kajti sestra, oseb, ki so povedale, da so
FRANCIJA VZAME 60 LETNIKE Z DELA
Vichy, Francija. — Mini-sterstvo za industrijal.no produkcijo je izdelalo načrt, s katerim upa, da se bo mogla odpraviti brezposelnost v državi. Ta načrt, ki se deloma že u-veljavlja, je podoben načrtu, ki ga ima ameriška Townsen-dova organizacija. Določa namreč, da se plača vsakemu delavcu, ki je dosegel 60. leto starosti in, ki se obveže, da ne bo več delal, po 3000 frankov pokojnine na leto. Določeno je, da od tega torka naprej ne sme nobena posredovalnica za delo poskrbeti več za zaposlenost kakemu 60 let staremu. -o-
DUHOVNIK POMAGAL UJETI ROPARJA
Chicago, 111. — Rev. T. J. ur.ley, župnik cerkve na 102. cesti in Longw,ood, se je v ne-eljo zvečer sprehal v bližini svojega stanovanja, ko se mu približa mlad fant in z revolverjem v roki zahteva od njega denar. .Župnik mu izroči $7, ki jih je imel pri sebi, obenem pa ga zaplete v pogovor in prične nato počasi korakati z njim proti oglu, kjer je stal neki policist. Ko sta se mu približala, ga župnik pokliče, lopar policista ni videl in tako je'ta lahko neopaženo sko-il k njemu in ga prijel. Ropar je bil neki 17 let stari fant in njegov revolver ni fyil nabasan.
ki je poslala vabilo, je že šest let v grobu. Pismo je bilo namreč oddano v Streator ju na pošto 19. julija 1929 ter je torej potrebovalo nad 11 let, da je napravilo razdaljo 55 milj.
AMERIKANCI SE VRAČAJO Z DALJNJEGA VZHODA
Washington, D. C. — Na neki kanadski ladji je točasno na potovanju v Ameriko o-krog 100 Amerikancev, ki so med prvimi, kateri se nameravajo preseliti domov zaradi napetosti med Zed. državami in Japonsko. Po večini so to žene in otroci ameriških trgovcev v Orientu, Vlada pa je dala zagotovilo, da bosta poslana Orient dva velika parni-ka za izselitev beguncev.
-0-=-
NAZIJI POŠILJAJO BLAGO V BRAZILIJO Lisbona, Portugalska. — Kakor se poroča, je' prispela semkaj po železnici zadnji petek večja pošiljka vojnega materijala iz Nemčije, namenjena za Brazilijo in se bo tukaj naložila na neki brazilski parnik. Domneva se, da je naročila Brazilija ta materij al že preči vojno. Pred mesecem dni je dobila Brazilija iz Nemčije podobno pošiljko ter je za njo izdala Anglija posebno dovoljenje za prevoz.
Iz Jugoslavije
)
Državna podjetja ustavljajo obratovanje zaradi slabega izvoza celoluze v inozemstvo. — V Murskem Središču bodo povečali rudnik. — Veliko javno delo na Hrvatskem. — Smrtna kosa in drugo.
morale prebiti celih 28 dni v rešilnem čolnu na odprtem morju, ko je bila 8. septembra iadja, s katero so se vozili, potopljena. . .
— London, Anglija. — Mi-nisterstvo za informacije je v nedeljo objavilo, cla so angleški letalci razstrelili z bombami dve veliki nemški ladji v nekem francoskem pristanišču, pri čemer je bilo ubitih do 3000 nemških vojakov.
--o-
PASTOR, KI ODKLANJA
REGISTRACIJO Austin, Minn. — Neki me-todistovski pastor, po imenu W. Wilson, star 28 let, se je izrazil zadnji teden, da se ne bo šel registrirat za vojaščino, rekoč, da "kot kristjan se ne morem udeležiti niti vojne, ni ti priprav za njo." Odbor cerkve pa je takoj nastopil in poslal pastorju zahtevo, da mora resignirati.
-o-
AMERIŠKI KONZULI POKLICANI S ČEŠKE Washington, D. C. — Državni department je koncem zadnjega tedna odredil, da preneha obstoj vseh konzular nib zastopništev Amerike na ozemlju bivše Cehoslovaške Vendar pa bo VI. Ilurban še vedno smatran kot poslani Cehoslovaške v WashingtonU
Washington, D. C. — S četrtkom prihodnjega tedna, 24. oktobra, stopi v veljavo nova loločba glede najvišjega števila delovnih ur za podjetja,ki se bavijo s kako meddržavno trgovino," namreč, da njih delovanje ni omejeno na eno samo državo.
Po tej novi določbi ne bodo smela taka podjetja nalagati svojim uslužbencem več kakor 40 ur dela na teden. Točasno je v veljavi delovni čas 42 ur. Za delo, ki ga bodo u-službenci napravili preko 40 urne meje, jim bodo morala podjetja plačati Čas in pol.
Tem določbam je dostavljenih nekaj izjem, ki pa navadnega delavca ne prizadenejo, marveč se nanašajo le na tako pisarniško osobje, ki je postavljeno na kako vodilno mesto. In še ti so izvzeti le tedaj, ako zaslužijo najmanj $200 na mesec.
Za tisto delavstvo, ki je zaposleno v kakem podjetju, katerega obrat se ne razteza preko meje kake posamezne države, te določbe, kakor o-menjeno, ne veljajo. Za te je nekaterih državah poskrbel državni zakon, dočim nimajo drugod v tem oziru nobene za ščite.
-o-
ZED. DRŽAVE DOBE BAZE V JUŽ. AMERIKI
Tudi posledice sedanje vojne
Ljubljana, 6. sept. — Iz Banje Luke poročajo, da je s 1. septembrom ustavljeno obratovanje v državni .tvornici celuloze v Drvarju, in sicer zaradi slabega izvoza celuloze v inozemstvo. Istočasno pa je bilo ustavljeno obratovanje tudi v obratih državnega gozdnega podjetja Šipada. Sipad, ki je največje lesnoindustrijsko podjetje je ustavil obratovanje v žagah v Drvarju, v Zavidoviču in Čajniču. Zaradi tega je izgubilo delo okrog 2500 delavcev.
V zvezi z ustavitvijo obratovanja pri Šipadu je podpredsednik upravnega odbora Šipada dr. Niko Ljubišič izjavil, da je moral Šipad ustaviti delo, ker je izključno navezan na izvoz. Prej je Sipad izvažal les v Afriko, zlasti v Tunis, in v Južno Ameriko ter v druge prekomorske države. Že lani po izbruhu vojne so nastopile težfkoče zaradi podražitve pomorskega prevoza in zavarovanja. Odkar je vstopila Italija v vojno, pa je onemogočeni vsak na'dalnji pre-oz skozi Sredozemsko morje m izvoz v prekomorkse države. Zaradi ustavite tega izvoza je moral Šipad ustaviti obratovanje. Uprava Šipada se bo potrudila najti možnost za ponovno obratpvanje v svojih podjetjih.
-o——
koli 150 milijonov dinarjev in bo dajala letno 217 milijonov kilovatnih ur električne energije. Pri zidanju je zaposlenih 25 inženjerjev, okoli 150 tehnikov in preko 1000 delavcev. Z delom so začeli že pred tremi leti in izkoriščajo vodno silo Ličanke in Lokvar-ke v delniškem in erikvenškem okraju. Intenzivneje so začeli delati po ustanovitvi banovine Hrvatske. Vsa banovina bo dobivala električno energijo od te nove centrale. Predvideno da je, da se bo energija nove hidrocentrale uporabljala tudi za elektrifikacijo železnic.
-o-
Buenos, Aires,Argentina. — Iz zanesljivih diplomatski!: krogov se je izvedelo zadnjo nedeljo, da ste Brazilija in Či le pristali na to, da daste Zed državam v najem pomorske in aeroplanske baze na svojem o zemlju. Graditev teh baz bo do financirale Zecl. države Tozadevni razgovori, ki so se zdaj končali z ugodnim spo razumom, so bili v teku že od meseca junija. Kakor se domneva, utegne tudi Uru-guaj dati Zed. državam enako dovoljenje.
Spomenik padlim junakom
V	Črenšoveih so v nedeljo 1. septembra slovesno odkrili in blagoslovili .spomenik vojakom, ki so padli tekom zadnje svetovne vojne iz Črenšov-ske župnije. Spomenik je blagoslovil domači g. župnik ob navzočnosti velike množice ljudstva, ki so prihiteli tudi iz bolj oddaljenih krajev.
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrla Maria Pianecki, vdova po učitelju. Pokojna je bila rojena v Idriji iz tam dobro poznane Erženove družine. — V celjski bolnici je umrl Luka Šoba, kočar iz Cerovca pri Rogaški Slatini star 74 let.
Japonci v trdni zvezi
z državama osišča
NEMCU SE MORA JUD UMAKNITI S CESTE
sestim v prednji Aziji. Šele, ko bo zrušen ta imperij, obstoja možnost, da pride do obračuna tudi med naziji in sovjeti, in tedaj se šele utegne
svo
jo pot proti angleškim po- pričeti pravd borba za Balkan.
Tokio, Japonska. — Japonska z državama osišča, Nemčijo in Italijo, stoji ali pade in aponsko ljudstvo se mora pripraviti raje na najhujše, ita-<or pa bi to zvezo pretrgalo V tem smislu se je izrazil tu-ajšnji zun. minister Matsuo-ka, ko je v nedeljo imel nagovor na ogromne množice ljudstva, ki so se zbrale, da proslave omenjeno trozvezo.
Minister je povdaril, da ta nov pakt ni naperjen proti nobeni deželi, marveč je njega namen le, da pomaga ustvariti
država, ki se bo protivila te+ mu novemu redu, je dejal* bo občutila silo te trozveze, češ:
"Sto milijonov Japoncev mora biti odločenih, da zruši vsako deželo, ki bi ovirala u-stvaritev novega svetovnega reda."
Le v zvezi z Nemčijo in Italijo bo našla Japonska svoje mesto pri tem svetovnem prevratu, je povdaril minister in, da je ljudstvo odobravalo njegova izvajanja, je pokazalo z burnim pozdravom nemškemu in italijanskemu poslaniku, ki
na svetu "novi red." Le tista'sta se zborovanja udeležila.
gerlin, Nemčija. — Za Jude na Poljskem je bila te dni izdana .od nazijskih oblasti nova postava, ki ima dati še večji izraz ideji nemškega "gospodu jočega plemena." Po tem zakonu je Judu ukazano, da se mora spoštljivo u-makniti s cestnega hodnika, ako sreča kakega Nemca v uniformi. Ako je hodnik dovolj širok za, oba, mu je sicer dovoljeno, da ostane na njem, toda stopiti mora vstran; na ozkem hodniku pa mora direktno stopiti na cesto. — Okrožju, kjer prebivajo Judje v Varšavi, je dano ime "okrož je nalezljive bolezni" in iz njega ni dovoljeno Judom sto piti med 7. zvečer in 8. zjutraj.
Za premogom
Mursko Središče, koncem avgusta. — Veliki premogo-kop v Sv. Martinu ob Muri, last Kraljica in Majhena, ni mogel ustrezati velikemu povpraševanju po tem kvalitetno zelo dobrem premogu. Zato sta se lastnika odločila poiskati v tem kraju novo žilo premoga. Strokovnjaki so našli velika ležišča premoga v neposredni bližini Murskega Središča. Ta premog je kvalitetno še boljši od prejšnjega. Prednost novega premogoko-pa je tudi v tem, ker je blizu železniške" postaje Mursko Središče. Žile premoga se nahajajo že v globini 10 do 15 metrov in so debele okrog 120 do 150 cm. Rov v novi rudnik je že izkopan in bodo na dan pridobili deset do petnajst v a gonov premoga. Kmalu bodo izkopali še drugi rov in se bo tako še znatno povečalo pri dobivanje premoga. Blizu tam, na drugi strani železniške proge Čakovec-Dolnja Lendava je stari rudnik, last mariborske mestne hranilnice ki producira vsak dan do dvajset vagonov premoga.
-o--
Nesrečen padec
V	ljubljansko bolnico je bil pripeljan 32 letni Jože Kup-Ijenik, delavec iz Daljne vasi pri Rudniku. Zaposlen je bil pri nekem trgovcu v Ljubljani, pa je padel z napušča sedem metrov globoko ter si zlomil hrbtenico in dobil Še §ruge poškodbe.
-o-
Jabolka je obiral
V	Zgornjem Porčiču v Slovenskih goricah je bil zaposlen pri obiranju jabolk tudi 12 letni posestniški sin Peter Černčič. Nesrečno naključje je hotelo, da je padel z drevesa na tla in obležal nezavesten s počeno lobanjo. Nemudoma so ga odpeljali v mariborsko bolnico, kjer je kmalu na to izdihnil.
Največje delo na Hrvatsksm
Ljubljana, koncem avgusta. _Največje javno delo na Hrvatskem je nedvomno zidava ogromne hidrocentrale p r i Šušaku. Hidrocentrala z vodi za elektrifikacijo bo stala o-
S kolesom v lokomotivo
Nenavaden karambol se je nedavno dogodil v Slovenje-gradcu. Kolesar, tekstilni delavec Ivan Razgoršek, je z veliko silo vozil po cesti proti železniškemu prelazu. Brez skrbi je vozil, ker v tem času ni nobenega vlaka. Pa je kot nalašč ravno tedaj vozila mimo lokomotiva. Kolesar se ni mogel več umakniti, niti ustaviti, pa je z vso silo treščil v lokomotivo, ki ga je kakih 10 metrov vlekla po progi, nato pa sunila v jarek, kjer je obležal s hudimi poškodbami.
tttr&a 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
fereda, 16. oktobra 1940
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski ( list v Ameriki. . Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5S44
Naročnina:
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo lefco .......................................$6.00
Za pol leta .......................................... 3.00
Za četrt leta...................................... 1.75
Posamezna številka.......................... 3c
The first and the Oldest Slovene „ Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year......................................$5.00
For half a year .................................. 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1.75
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Ali je na vrsti Balkan?
Nemci so se dosedaj izkazali vsekakor dobri strategi. Ne gre za to, da bi hvalili Nemce, vse prej ko tO, toda res: niče se pa ne le ne sme prezirati. Kdor jo prezira, škodo trpi. Glede Nemcev je resnica, da so zviti, prekanjeni strategi tako na bojnem polju, kakor tudi v diplomaciji. Upati je, da demokratične države, kolikor jih še obstoji, v tem Nemce poznajo. Ako jih ne, tedaj je čas, da se na-uče čimpreje Nemce in njih taktiko v politiki in na bojnem polju temeljito poznati.
Citatelji se bodo gotovo še spominjali, kako so Nemci pripravljali spomladi udar v Sredozemlju in govorili o napadu na Gibraltar in druge točke. Udarili pa so nepričakovano na Nizozemsko in Belgijo, zasedli obe in nato v treh tednih porazili francosko vojsko. Vse so napravili nepričakovano, med tem, ko so v Londonu in Parizu debatirali o tem in onem.
Nekaj sličnega Nemci pripravljajo tudi sedaj. Kje pride glavni udar, najbrže razun nemškega generalnega štaba nihče ne zna. Ugiba se sledeče:
1.	Nemčija in Italija hočeta iztrgati Angliji Suez. Kako? Nemci so zdaj že v Rumuniji, kjer bodo na brego vih Črnega morja ustanovili letalske baze. Od tam bodo najprvo skušali prepričati Turčijo, da bo za njo edino prav, da prepusti mirnim potom Bospor in Dardanele nemškim in italijanskim četam. Ako se Turčija upre, udarijo Nemci skozi Bolgarijo od severozahoda in Italijani iz Albanije preko Grčije in tako stisnite, kakor klešče Turčijo vsak od ene strani. Ko bo ta etapa dosežena, kakor računajo, udarijo nemške-italijanske sile preko ožin v Turčijo doli proti Siriji in ob obali proti sueškemu kanalu. Italijani pa iz druge strani iz Libije od zapadne strani doli proti Suezu, kjer naj bi se čeljusti drugih klešč Zopet sestale in tako odrezale angleško pot skozi sueški kanal in Sredozemsko morje. To je en načrt, o katerem se mnogo govori in tudi pričakuje, da ga osišče izvede. Drugi pa so:	»
2.	Nemčija in Italija želite tudi na hitro urediti vprašanje Balkana. Želite namreč enkrat za vselej ustaviti po-željivost Rusije do Balkana. Domneva se, da bo Italija pritisnila vsak čas na Jugoslavijo ter zasedla vso jadransko obalo. Hitler se bo baje pri tem nastopu držal za kulisami v ozadju. Našuntal pa bo Madžare, ko bo invadi-rala Italija Jugoslavijo, da naj si svobodno pomagajo pri delitvi severnozapadnega dela Jugoslavije in tudi Bolgarom bo dana enaka prilika na jugu. Kaj bo od take Jugoslavije še ostalo ni znano. Morda le srbske pokrajine?
3.	Med tem časom bodo Nemci neprestano napadali Anglijo iz zraka. Zima in neprestano razbijanje angleških mest, bo končno zrahljalo angleške živce. Ko pride do tega, pride do invazije na angleško otočje.
Vprašanje je, katero točko programa bodo Nemci in Italijani skušali najprvo izvesti. V splošnem se domneva, da vprašanje Balkana. To sklepajo radi tega, ker Nemci ne gredo nikoli naprej, dokler si na vsej črti ne za-sigurajo varnosti za svojim hrbtom. V tem tiči nevarnost za Jugoslavijo, da jo diktatorja razbijeta in si tako ustvarita polno varnost na Balkanu.
Hitler je pričakoval, da bo Anglija premagana v do-Brih dveh mesecih po porazu Francije. Toda njegovi računi dosedaj niso izpadli, kakor je Dolfe računal. Angleži se bijejo bolj in bolj v zraku in kaže, da ne mislijo odje-njati. Celo napoveduje se, da bo angleška produkcija vojnih letal kmalu nadkrilila nemško. To pa ni šala za Hitlerja. Ker Nemci le še ne morejo preko rokavskega zaliva na angleško otočje, so nemški vojaški strokovnjaki naredili načrt, da ne bodo angleškega leva napadali pri glavi, pač pa se bodo skušali približati njegovemu zadnjemu koncu in ga skušali od zadaj napasti v Sredozemlju in pri Suezu in ga najpreje izločiti odtam. Kako se jim bo obneslo, pokaže bodočnost. Italijanom kljub vsej hvali, ka(-ko je bila pripravljena za vojiio, se sedaj vojna sreča kaj slabo obnaša. Italijanske čete tiče v afriškem pesku in zgleda, da jim bodo morali priti na pomoč Nemci, drugače ne bodo nikamor prišli. Tako so Italijani Nemčiji že zdaj bolj v breme, kakor v korist.
Doma v Nemčiji pa nastaja neka dolgočasnost, ker Hitlerjevi načrti fee ne uresničujejo tako, kakor je Hitler napovedaval. 15. september je minul, kakor je Hitler napovedal, da bo vojne konec. Zgleda pa, da se še dobro ni začela. Ljudstvo doma zdaj najbrže že čisto drugače misli o Hitlerju, kakor pa je, ko je zmagal nad Francijo. Hitlerju se torej mudi, da bi narod doma zabaval z novimi uspehi — teh pa ni. Anglije še ni premagal, kakor je obljubil in napovedal in Nemcem se bo le začelo svetlikati, da Hitler le ni res tak vsemogočnež, kakor se je predstavljal. In tem bolj se bo ta dvom širil v ljudstvu, tem slabše za Hitlerja.
Preizkušnja za Nemčijo počasi prihaja. Dosedaj so b'ile vse nemške fronte v bližini Nemčije. Ako bodo nemške legije šle v Sredozemlje in Afriko, to pomeni, da se bodo nemške fronte bolj in bolj oddaljevale od domovine in to je nevarna reč. Treba je zalagati vojsko z živežem, municijo in marsičem drugim. V Afriki je drugo podnebje in še marsikaj drugega. Vse to dosti pomeni. Cim dalj se bodo fronte oddaljevale od domačih meja, tem večje težave bodo in nemške sile ne bodo kazale več tiste gibčnosti, kakor so jo doslej, ko so izvajali napade za domačim plotom na svoje sosede.
Nadaljna nevarnost za Nemčijo in Italijo pa leži doma. Ta zna dvigniti glavo že to zimo. To sta lakota in pomanjkanje. Nerodno bo že aoma v Nemčiji sami. Kaj pa po zasedenih krajih na Poljskem, Češkem, Belgiji, Nizozemski, Danski in Norveškem? Ljudje ne bodo živi legali v grobove. Predno bodo to storili, bo vsak še koga drugega poslal v grob. Lahko je bilo dosedaj prve mesece vojne, kako bo za naprej, j,e veliko vprašanje. Sitnosti se bodo še le začele.
nial, Rim, kateremu je posvečen spis od 69—193 strani, — Lore-to, Belgrad, Niš, Solun, Ale-ksandrija. Palestini, (Sveti deželi) je dal pisatelj prostora v knjigi od 351. strani pa do 495. strani. Vsi važnejši kraji so ponazorjeni s slikami. — Seznanja nas s slavnimi Atenami, mestom slavnih miselcev, Carigradom, kjer zlasti zanimivo opisuje nekdanje katoliško svetišče "Gagi-je Sofije" in končno Bulgarijo.
Vse je živo opisano v preprosti besedi, da bo lahko slednji doumel vse. — Pisatelju častitke k temu ogromnemu delu! — Pripomnil bi, da kdor se hoče okoristiti s to knjigo, naj ne odlaša z naročilom, ker je v tisk danih komaj kakih 400 iztisov. Naroča se pri pisatelju Mr. Joseph Gr-dina, 6113 St. Clair Ave., Cleveland, O. in stane $2.70.
Math Tekaec.
-o--
SPOMINI NA POTOVANJE V DEŽELO CVETJA IN ORANŽ
OD DOMA SLOVENSKIH DRUŠTEV
Denver, Colo.
Direktorij Slovenskega doma je sklenil, da se vrši glavna letna seja v nedeljo dne 24. novembra točno ob 2. uri popoldne v domovih prostorih na 4464-68 Washington str.. Denver, Colo.
Vsa prizadeta društva se prosi, da pošljejo, oziroma izvolijo dobre zastopnike za do-movo zborovanje, ker prihodnje domovo zborovanje bo odločilo, da li se popravi sedanji Dom, ali se naj novega dela na drugem prostoru.
Kakor je razvidno, bo ta seja zelo velikega pomena, ne samo za nas v Denverju, ampak tucli za naše podporne organizacije v državi Colorado. To pa iz razloga, ako bi imeli en priličen dom v naši naselbini, bi mi imeli že marsikatero konvencijo, ki bi jo priredile, oziroma bi jo imele ena ali druga, izmed naših bratskih podpornih organizacij v naši turistični Coloradi. Toda Dom, skromen, kot ga imamo sedaj, ne odgovarja več niti domačim potrebam.
Torej ne pozabite na vaših prihodnjih sejah izvoliti dobre člane, oziroma delegate, to je take, ki se za stvar zanimajo in jim je za napredek doma in naše naselbine, kakor tudi naših podpornih organizacij.
Direktorij se je tudi odločil za običajno novoletno veselico, s katero se upa povečati domovo blagajno. Torej st» na starega leta večer pričakuje velike udeležbe od strani rojakov, od blizu in daleč, ki bodo prišli v naš Slovenski dom. Vstopnice se dobe pri vsakem posameznem direktorju in sta-
nejo 75c za osebo. Za Slovenski dom
M. Mavretic, tajnik
-o---
NAŠA KNJIŽEVNOST Euclid, O. Med nami izseljenci je izdati knjigo v materinem jeziku že dogodek. Poleg koledarskih publikacij so literarna dela izdana v knjigi prave bele vrane. Letošnje leto nam je pa Jože Gr-dina podal knjigo, — omenjam da že drugo, kajti že pred nekaj leti je izdal spomine: "Štiri leta v ruskem ujetništvu", — ki je obogatil s svojim obširnim delom našo slovstveno kulturo s knjigo: "Po širokem svetu"
Najprej je dal v objavo listu "Ameriška Domovina" v Cleve-landu, ki je skoraj tri leta izhajala. Sedaj je izšel ta spis ponatisnjen v posebni knjigi ki ima 612 strani, ki je izpolnjena s posrečenimi ilustracijami, ki jih je v večini pisatelj sam fotografiral.
Že ime pove vsebino knjige, da je potopis. Bere se pa z zanimanjem, kakor kak roman. Či-tatelja pa seznanja in duševno obogati s kraji — in zgodovino in to je posebnost v tej knjigi, da ima skoro povsod pri znamenitih krajih pripisano kratko zgodovinsko poročilo, — da uživa s potnikom, ki je hodil pač z odprtimi očmi in se vživel v kraje, katere opisuje, da tako čita-telj sam nekako doživlja pisateljeve občutke. — Vidi sej da je pisatelj objektiven, ker mu gre beseda neprisiljeno in je izčrpno, kakor je doživel, podal v tiskani besedi svoje vtise.
Knjiga je tako obširno delo, da kdor jo bo hotel temeljito premleti, bo imel od nje za daljšo dobo užitek, v duhu hoditi — če med mnogim dam prednost samo krajem — Paray le Mo-
Pueblo, Colo.
(Dalje) — Naslednji dan smo še obiskali Mr. in Mrs. Nick Badovinec, ki imajo prav prijazno hišo in lep vrt, v katerem raste vsakovrstno južno sadje, kot fige, limone, in dru go. Tudi imajo prav lepih rož in olandri kar zunaj rastejo, na prostem, ne v posodah in so veliki kot drevesa, medtem ko jih moramo mi tukaj v Puebli prezimiti pod ktreho, v kleti in jih' prenašati vsako spo mlad ven, na jesen pa zopet notri, pa še ne cveto kakor bi morali.
Tako smo dokončali naše potovanje po Kaliforniji. Kakor se mi Kalifornija dopade, toda, če 'bi imela izbirati, bi raje živela v Coloradi, kakor pa v Kaliforniji, ker itam je preveč hladno, zlasti ob morju in je preveč megle, od morja pa vedno piha hladen veter, da morajo čez celo leto suknje oblačiti, tudi če gredo samo en blok daleč v trgovino. Ker je tam vedno debela megla, se mi zdi, da sonce prav pozno izide, okolu 10. ali 11. ure, ali se pa sploh ne pokaže, tako da se perilo le bolj težko posuši v enem dnevu. Toda pri nas v Coloradi, če je megla, je komaj dva ali tri dni v celem letu in ker je zrak čist, nam sonce bolj vroče sije. Menda zato, ker smo bolj na visokem. — Tudi pravijo, da tam pozimi veliko dežuje, po tri do štiri mesece, seveda ne venomer, po tri tedne skupaj pa včasih le traja dež. Ko mine deževni čas, vse lepo ozeleni in lepo raste. Toda, četudi ni zime, vseeno drevju listje odpada. Pride nekak oster veter, ki kar odtrga liste po drevju. Grmičevje in cvetice pa kar naprej rastejo, toda cvetice cvetejo pa le samo vsaka ob svojem času, ene poprej, druge pozneje. — Dasi ni potem čez leto dosti dežja, je vseeno dovolj motoo, ker vsakodnevna megla da dovolj mokrote. Po nekaterih krajih pa tudi namakajo. — Hiše v Kaliforniji so večinoma lopo belo barvane i1", ker je vse zeleno, ni prahu in se zato tudi hiše ne umažejo, zato 'tudi vse jako lepo izgleda, ko je vse belo barvano. — Zemlja v Kaliforniji je lepo črna, ■ kakor bi bila z oljem prepojena, ni
pa težka, zato tudi vse tako lepo raste. Če bi bila pri nas taka zemlja, bi tudi pri nas dobro rastlo in bi bilo bolje, toda pri nas je kamenita in peščena zemlja in naj še tako dežuje, ne pomaga mnogo,ker voda kar sproti odteče v tla, na vrhu je potem vedno suho.
Dopade se mi tu in dopade se mi tam. Toda, kjer ima človek svoje delo in svoj dom, tam se mu zdi najlepše in najbolje. Res je, da je Kalifornija dežela čudes in lepote, pa je vse to le narejeno. Mi imamo pa tu naravnih lepot in čudes, ki jih nobena roka ne more narediti, kakor jih je ustvarila božja roka.
Tako je tam okolu San Francisco. Okolu Los Angeles, ki je kakih 465 milj bolj proti jugu in bolj od morja, pa je bolj vroče. Tudi to mesto je lepo belo in koder se voziš ob cestah rastejo palme in vse lepo v vrstah, da je zares lepo za pogledat.
Predno odrinemo, nam še povedo, kako naj vozimo, da nam ne bo prevroče, ker med Kalifornijo in Nevado je nekaka puščava in je po dnevu jako vroče, tudi do 120 stopinj. Ljudje, ki se po dnevu vozijo tod skozi, kupijo neke ledene torbe in jih pri kari na prvo okno nataknejo, tako, da ko se od hitre vožnje dela veter, ta veter gre ob ledu in se ohladi ter tako pušča nekaj hladu v karo. Seveda mora biti kara za tak poizkus dobro zaprta. Pa tudi pravijo, da to ne pomaga veliko. Najbolje je, da se po teh pustinjah človek vozi ponoči, ker ko sonce zaide, se precej zrak ohladi. Tako smo tudi mi napravili. Ko vzamemo slovo od Mr. Mrs. John Badovinec, An-
Dogodki
i med Slovenci po , - Ameriki
m
gi in Tilli Stazinski, nam obljubijo, da se kmalu vidimo v Puebli. Hvala vam lepa za vse, kar ste nam dobrega storili in ko ste imeli z nami sitnosti. — Nato se odpeljemo proti domu. — Ker smo imeli še dosti časa, se ustavimo v San Bernardino in si ogledamo mesto, nakar se odpeljemo clo Barstow, ki je zadnje mesto v puščavi. Tam se navečerjamo in potem odpeljemo naprej ob 9 uri. Ker smo imeli dva voznika, je šlo prav dobro. Tako smo vozili do dveh popolnoči, ko smo prišli v mesto Los Vegas, Nevada. Tam smo dobili lepe "ventilirane" kabine, kjer smo se dobro odpočili. Drugi dan smo se namenili, da bi šli pogledat Boulder Dam. V Kaliforniji so nam rekli, da bolj težko, če nam bodo pustili iti gledat Boulder Dam, ker ga je nekdo meseca februarja hotel baje razstrelit, toda bomba je bila vržena preveč pri ki"a-ju in je samo malo zidu od-krušila. — Boulder Dam je velikanski jez med dvema visokima gorama, mecl katerima teče Colorado reka. Na vse načine so premišljevali, kako 'bi to vodo izrabili v kake koristne svrhe, da so si nazadnje domislili ta velikanski jez, ki je stal !$)120,000.000 in katerega je delalo štiri tisoč delavcev pet let. Ta jez je najvišji na svetu in je 726 čevljev visok. Pri temeljih je jez debel 660 čevljev, na vrhu pa 45 čevljev. Z dvigalom se peljemo 528 (Dalje na 3. str.)
Poroka
Cleveland, O. —Zadnjo soboto 12. oktobra sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Frances Joanne B r a n c e 1, hčerka Mr. in Mrs. Frank Bran cel iz East 59th street z Mr. John J. Cerarjem iz Bonna Ave. — Prijatelji jima žele obilo sreče v novem stanu!
Prizadet po nesreči
Niles, O. — Tukaj je pred kratkim zadela nesreča Franka Bana, ko sta mu zgoreli dve garaži z avtomobilom, hlev s precejšnjo zalogo sena in manjša usnjarska delavnica za podplate.
Vest iz domovine
Sygan, Pa. — Rojakinja Julia Kremžar, je prejela pred kratkim žalostno sporočilo iz starega kraja, da ji je v Trbovljah umrla njena mati Marija Puntar, rojena Rostaher, v visoki starosti 77 let. Tukaj v Ameriki zapušča omenjeno hčer in enega sina, v starem kraju pa tri sinove in tri hčere.
Poroka
- Olean, N. Y. — V cerkvi Marije Pomočnice v Rexbury, Mass., se je poročila Mary Rose Podbevšek, hčerka Mrs. Josephine Podbevšek z Mr. Melvin C. Reed iz Rexbury, Mass.
Še
ena poroka
Leadville, Colo. — V naši slovenski cerkvi sv. Jožefa sta se v nedeljo 29. septembra poročila Mr. John Judnič in Miss Angela Kambič. Poroka se je vršila ob 4. uri popoldne, poročil ju je naš g. župnik Rev. J. M. Trunk. Nevesta je članica društva Planinke št. 20, KSKJ. — Novoporočencema želimo v novem stanu obilo sreče in božjega blagoslova!
Nov slovenski zdravnik
Denver, Colo. — V Denver se je preselil Slovenski zdravnik Dr. Franjo K. Bellokossy. Ordinirai za notranje bolezni v Majestic Bldg. 537-8. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, a medicino na Dunaju. On je izkušen zdravnik z mnogoletno prakso v notranjih boleznih. Rojakom ga prav toplo priporočamo, ker vemo, da jih bo vestno zdravil in ker se z njim lahko slovenski pomenijo, kar je posebno važno za one, ki niso popolnoma vešči angleščine.
Num! num' klobase oglašajo!
Chicago, 111. — Sezona kranjskih klobas je tukaj. V današnji številki že objavlja tozadevno vest naš rojak g. Rudy Jerin z 22nd Place. Človek kar z jezikom tleska, ko čuje o dobri pravi kranjski klobasi. Rojaki, preberite Je-rirfov oglas, potem pa, saj veste kaj treba, da se človek prepriča, če so res dobre! -o--
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh!
SENCA SMRTI
(59)
(Metropolitan Newipaper Servlc«)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
EN laWLOUS vuGYEL SLASHED THE RESCUE ROPE, JTAP.2AN AND MARKA -TUMBLED BACK AMONG THE SHARKS.
Kn jt; ljubosumni Migyl prerezul vrv, sta Tjrzah in Ma-rika pallia nazaj med morske volkove.'
Jane, looking down from her
PRISON VAULT, WAS TERRIFIED FOR TAR2AN. BUT HER OWN PLIGHT WAS EQUALLY DANGEROUS.
The oxygen in the vault was
ALMOST EXHAUSTED. JANE GASPED AND STRUGGLED FOR BREATH.
jane, ki jc gledala skozi okno svojo ječe, se je prestrašila za Tarzana. Toda ona je bila v prav tako nevarnem položaju,
Kisik v njeni ječi. ki je tako važen y.a življenje, je bil skoro izrabljen. Jane je lovila r.apo, boreč se s smrtjo.
Zaspanost se je je lotevala in je padla po t foil.
. *—----- -j
\
Sreda, Itf. oktobra 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC

Stran 3

i»»»tnvi»>m>tt»»tftn»»m>m>»
Zapadna Slovanska
Zveza
A D Q
DENVER
Naslov in imenik glavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. MiroaLavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. i| Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Wellington St., Denver, Cola J Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, I1L
3.	nadzornik: Jo« Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Cola
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio.
2.	porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O.
3.	porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah.
4.	porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo.
5.	porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
» SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ;J
NADALJNO POROČILO KAMPANJE ZSZ.
V tekoči "MLADINI POSVEČENI KAMPANJI" je do 30. septembra pristopilo 454 novih članov in članic, in sicer 158 v aktivni ter 296 v mladinski oddelek. Koliko članov je pristopilo v vsako posamezno društvo je razvidno po sledeči tabeli
Dr. št.
3... 4.... S:... 6L. 7.. 8.... 9.... 11.... 13.... 14.... 15.... 16.... 17.... 20.... 21.... 22.... 23... 24... 25.... 26.... 27.... 28.... 29....
Število novopristoplih v
Aktivni Ml. odd. Skupaj
3 8 1 1 2 0 0 0 2 1
3
4 2
14 1 2 2 0 1 G 0 2
SKUPAJ
20
5 2 7 0 7 3 0 0 o
23 2
6 7 7
18 0 0 2 0 0 0 o 5
27 13 5 15 1 8 5 0 0 0 25 3 9 11 9
32 1
0 1
0 0 7
Dr.
št.
30... 31... 32... 33... 34... 36... 37... 38... 40... 41... 44... 45... 46... 48... 51... 52... 53... 54... 55... 56... 57... 58... 59...
Število novopristoplih v
Aktivni Ml. odd. Skupaj
2 0 2 10 0 8 4 2 2 30 2 1 2 3 2 3 1 1 0 11 0 o 8
0 1 3
27 0 35 0 1 0 48 0 2 1 1 0 19 1 1 2 32 1 0 7
2 1 5
37 0 43 4 N 3 2 78 2 3
3
4 2
22 2 2 2 43 1 0 15
.158
296
454
Iz teh številk je razvidno, če bi bila kampanja zaključena z dnem 30. septembra, da bi bila sledeča društva upravičena do sledečih nagrad:
Št. 41 do obeh prvih nagrad v vsoti................................$75.00
Št. 36 do polovice druge in polovice tretje v obeh oddelkih ter do druge v mladinskem oddelku v vsoti........$55.00
Št. 56 do drugih omenjenih polovic ter do tretje v ml.
oddelku v vsoti ......................................................$50.00
Št. 33 še vedno stoji na četrtem mestu za obe nagradi
in bi prejelo ............................................................$35.00
Št. 21 bi prejelo peto nagrado v vsoti...........................$20.00
Št. 1 bi prejelo šesto nagrado v vsoti............................$15.00
In št. 14 bi prejelo sedmo nagrado v vsoti....................$10.00
Zadnji mesec sta najbolj napredovala dr. št. 1 in pa št. 41, oba fž Denverja, kajti prvo jih je pridobilo 10 in drugo pa 9. Oba ta dva društva imata agilne uradnike in je upati, da bodo tako napredovali do konca tekoče kampanje. Torej, kot vse izgleda, bodo prve nagrade in pa krasna kampanjska trofeja priromala v Denver po zaključku tekoče kampanje. Društva v So. Chicagu in Lock-portu, 111. se še vedno borita za drugo mesto, dočim chicaško društvo še vedno drži četrto mesto. Vsekakor bo pa spodrinjeno na peto mesto po dr. št. 1, če se nemudoma ne potrudi ter organizira proti močni denverski armadi, ki meri naravnost na postojanko gl. vodja. Sobrat Jurjovec je bil zadnje čase jako zaposlen in ravno to je mogoče vzrok za sobrata Primozich, v družini Polden so pa imeli zadnje čase veliko izrednih zadržkov, kar je povzročilo, da je agilna gl. postajanka morala zaostati. Upati je, da se razmere nemudoma izboljšajo, da bo omenjenemu društvu zopet mogoče normalno napredovati. — Bratski pozdrav,
ANTHONY JERŠIN, cjl. tajnik.
^OOOOOOOOOO-O-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-O-OOOOO-'
The Western Slavonic Association "TO OUR YOUTH" CAMPAIGN Ending on December 31, 1940
FREE MEDICAL EXAMINATION
Medical examination fees for any applicant admitted will be refunded, providing one month's premium is paid. No medical examination are required for juvenile applicants, excepting in the State of Ohio which will be paid by the Supreme Office. (Proposers and lodge officers must be satisfied that juvenile applicant is in perfect health.)
COMMISSIONS For new adult applicant accepted, and providing they pay at least six monthly premiums, the following commissions will be paid: $1.00 for every new member insured for $ 250.00 $2.00 for every new member insured for $ 500.00 $3.00 for every new member insured for $1000.00 $4.00 for every new member insured for $1500.00 $5.00 for every new member insnred for $2000.00 $2.00 will be paid for new juveniles insured for $500.00 in the 20-Year Payment class and $3.00 for those insured for $1000.00, providing they pay at least six monthly premiums. For new juveniles in the 20-Year Endowment class, $1.00 will be paid for those insured for $250.00; $2.00 for $500.00 insurance and $3.00 for $1000.00 insurance, providing they pay at least six monthly premiums.
50c. commission will be given for each new juv-nile applicant accepted in the ordinary 15c per month class, providing applicant pays at least six monthly premiums. Any juvenile applicant accepted for ordinary 15c per month insurance before Dec. 31, 1940, who pays not less than 3 mo," ill's dues at time of admissjon, will rccive FREE one additional month's dues. (This does not apply to juveniles insuring in the 20-Year Payment and Endowment classes.)
GRAND PRIZES The following seven prizes will be given to, adult lodges enrolling the largest number of new adult and juvenile members:
First Prize ....................................................$50.00
Second Prize ................................................$40.00
Third Prize ....................................................$30.00
Fourth Prize ..........................................'......$25.00
Fifth Prize ....................................................$20.00
Sixth Prize ....................................................$15.00
Seventh Prize ................................................$10.00
A lodge must enroll at least 25 new members before being eligible for above prizes. Enrollment in both adult and juvenile departments will be counted towards this score. The lodge winning the first prize will take possession of the Championship Trophy.
SPECIAL PRIZES The following five prizes will be given to adult lodges enrolling the greatest number of juvenile members. (This separate set of prizes is in addition to above set, and only juveniles will be counted.)
First Prize ....................................................$25.00
Second Prize ..................................................$20.00
Third Prize ....................................................$15.00
Fourth Prize ................................................$10.00
Fifth Prize ....................................................$ 5.00
A lodge must enroll at least 25 new juvenile members before being eligibe for above prizes.
JUVENILE DELEGATE CREDITS
For each and every new adult or juvenile member secured in this "To Our Youth" Campaign, and providing they pay a total of one year's dues, a credit will be given to any juvertile of the WSA designated by the proposer. 50 such credits are needed for a juvenile member to become an official delegate to the Second National Juvenile Convention at Chicago in 1941.
should step forth and get many new members to earn the credits you may give to some worthy, favorite child you would like to see take this wonderful trip to Chicago in 1941.
The Trail Blazers Turkey party is the event of the year Ao he given on Sunday, November 10th at the Slovenian Hall. This popular event is being looked forward to by the patrons of former years and many others who absolutely do not want to miss it this time because it is going to be bigger and better than ever. Reserve this date and plen to bring your friends.
An event of vital interest to every citizen of the United States is the ejection on November 5th. We urge every loyal citizen to be sure to vote. Use that right and privilege as you Wish, but VOTE.'We voters of Colorado are going to overwhelmingly defeat Amendment No. 1—the so-called Intangible Tax Amendment—because
AMENDMENT NO. 1. Ako bo la amendment sprejet, bo cela država trpela, ker se bo preselil ves kapital iz naše države in če ne bomo imeli kapitala ne bo zaslužka, kar bo povzročilo, da naši domovi in sploh vse v Coloradi bo brez veljave, kajti vsi bomo obdavčeni od $5.00 do $10.00 na vsak $1000.00 vrednosti pa najsibo taka vrednost v obliki zavarovalnine, hranilne vloge ali pa posojila na Vaš avtomobil ali dom. Pri tem pa ne bo prizaneseno niti bratskim organizacijam, šolam in ne cerkvam, katere ustanove so bile do sedaj vedno izvzete od davkov. Zato apeliram na članstvo vseh bratskih organizacij v državi Colorado, da govorite z Vašimi prijatelji ter jim pojasnite o tem škodljivem nameravanem amend-mentu. Opomnite jih, da se gotovo registrirajo ter dne 5. nov. volijo NO na Amendment No. 1. Anthony Jeršin, gl. ta j. ZSZ
-0-
NAJSTAREJŠE NOVINE Pri izkopavanjih v starorimskem mestu Ostiji so pred kratkim odkrili nekoliko odlomkov vestnika "Acta diurna", neke vrste dnevne kronike na mramor-nih ploščah, ki so jo v Rimu objavljali redno od 1. 131. pred našim štetjem do razpada imperija. Julij Cezar je ta vestnik proglasil za uraden.
Te plošče so postavljali na najbolj dostopnih krajih starega Rima in provincialnih mest ter so poročale o najvažnejših dogodkih. Za časa Julija Cezarja so postale pravo državno glasilo. Ta "časnik" je obsežno poročal o javnih zborovanjih, sodnih postopkih, kaznih za zločince, javnih zgradbah in drugih važnih dogodkih. Priobčeval je tudi vesti o rojstvih, smrtih, porokah, ločitvah itd.	v.
"Acta diurna" so se še bolj približala našim modernim pojmom, ko je dal cesar Avgust u-returned to Oak Creek saying she will [staviti objavo senatnih aktov. Za
be busy With the new lodge there zbiranje, obdelavo in razširjanje Marie will remain to study secretarial '
< K>CKK>00<K>00<>0<KK>0<>00^^
M rs. Joseph Tezak, who is confined in St. Luke's Hospital, but are happy that there is a decided improvement. Visitors are not permited for a time.
M rs. Pete Kerzon and daughter Marie, of Oak Creek, Colo., visited in Denver for a few days, Mrs. Kerzon
work in one of the Denver schools.
Qeneral Miroslavich of the Western Army of the WSA tells everybody that his Colonel Anthony Jersin is slated for a medal because he is without a doubt the best "member getter" in the West. We suspect that this said medal will come in a bottle. Nice work, Tony.
Register on October 16 for Draft; October 17 for voters. Denver men from^J to 35 are being warned by the Slate Selective Service staff not to confuse the military registration Oct.
the passage of same would effect the!16 wi,h Prcci»ct registration day for
general election voters on the following day.
VAŽNO ZA VOLILCE V COLORADI
V torek 5. novembra bo na volilni listi najvažnejša nameravana sprememba državnemu zakonu
OFFICIAL NOTICE
Next week's official organ will carry an important announcement of something special to take plačil in the Association during the month of November. Please watch for it and be prepared to take an active part.
All lodge secretaries are again reminded to submit a detailed report of new members, both adult Aid juvenile, taken in since July 1st, 1937, the proposers of same and to whom the credit is to he given for a juvenile delegate. The lodge juvenile supervisors are requested to assist the secretary in this work.
If any of you have secured a new member sincc the above date, please call that to the attention of your lodge secretary and state to which juvenile you &ivc your credits.	*
•-o
SEE THAT EVERY CHILD IN YOUR COMMUNITY BECOMES A MEMBER OF THE WSA JUVENILE DEPARTMENT.
fact that there is much to be done because of our National Convention coming next year, it is doubly important and very necessary that everyone of you make it a point to attend every meeting possible of your respective lodge.
We are desirous of sending a large delegation of juvenile delegates from Denver to the Juvenile Convention taking place the same time. Perhaps you want to send your boy or girl— or how about some outer juvenile you have in mind; At any rate, you
i ZSZ ENGLISH SECTION (
EllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllM
MANY EVENTS IN DENVER
The most important event, of course, in Denver running along all this veai and until December 31st is thy WSA ,To Our Youth Campaign. Each ol our three lodges and the United Comrades have activities and other important things which need the attention'of all members. In view of tin
pocket books of the rich and poor alike. It would add another tax to your burden. Vote NO on Amendment No. 1. We are interested in this because it would effect all fraternal organizations operating and doing business in Colorado.
The final event of the year you certainly will not want to miss. The Board of Directors of the Slovenian Home announced this week that a big celebration and Dance will be held on New Year's Eve. More information and details will be given later. Plan to attend this affair and ask your friends to have their groups to come celebrate the old year out and tile new year in. The success of this event will have a bearing on the future program of the Slovenian Home.
We invite all our readers to boost and attend the Holy Rosary Parish-Fair to be held at the School Hall, E. 47th and Pearl Street, on October 27 and 28, and November 2 and, 3. Bring along your friends as everybody is welcome. Many features will prevail at this year's Fair.
There are perhaps many other events ' by the various organizations taking plgcc which have not come to our attention. You arc urged to watch for all these and patronize the worthy .affairs intended lo raise funds to carry on the worthwhile and essential work conducted by these organizations of the community. Why go down town for entertainment when you can get it in your community and your money will do some real good. Your support is needed to keep alive the things you and your families must have.
The WSA meetings for the rest of the months are the Trail Blazers on Octobcr 21, Activity Club on October 24 and the United Comrades (juvenile) oil the afternoon of October 27. All members of the Association may attend any or all of these meetings, in fact, we urge you to do so.
Flash I The hard-working secretary of No. 41, John l'eketz, Jr., acquired a car from our own brother Anton Gosar, the popular auto dealer of the West Side. Those of you who have been saving coupons to ^tet John a bicycle can throw them away, unless you can exchange them for tires, gas, oil, etc. Then again, we Could get Jure that bicyeje.
We regret to learn of the illness of
v nasemu takozvani
>oročil so nastale tedaj na pobudo zasebnikov prave časopisne agenture. Manjkalo ni niti športnega dela. Ob stenografih, ki zarisujejo kakšen Katonov govor, ob kronistih, ki zbirajo iz seznamov v svetiščih družinske vesti, oi« drugih kronistih, ki pišejo o sodnih obravnavah, ob razpošiljanju "Aktov" in ob vseh drugih podrobnostih se moramo spomniti nehote na moderen
ist.	ur -XI % >- lit.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
Naznanilo slov. gospodinjam
Zopet je prišel čas hladnih jesenskih in zimskih dni in prigrizek dobrih krvavih ali mesenih klobas se v tem času prav prileže.
Kar se tiče drugega dela domačega mesa se tudi dobi pri nas. Nova ajdova moka in pisani fižol imamo že v zalogi. Kisla repa se bo tudi v kratkem dobila.
Zadovoljnost garantiramo!
NAŠE CENE:
Prekajene mesene klobase,
3 funte za
Sveže mesene klobase,
funt po
Doma delani prekajeni želodci,
funt po___________________
$1.00 25c. 35c.
RUDY JERIN
"DOM DOBREGA MESA"
1952 W. 22nd Place,	Chicago, Illinois
Tel. Canal 4974
POSEBNOST SAMO TA TEDEN}
Prekajeni že kuhani želodci. qq_ L . Cel ali polovico_______________OOC. lUIll

I
IZ S10V. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
čevljev globoko, kar je toliko, kot 'bi se peljali 44 nadstropij. Po dva in dva so nas naložili na dvigala, imeli smo enega vodnika in dva čuvaja, <enega spredaj, enega zadaj, ki sta zvesto pazila na nas, dočim nam je vodnik razlagal, da je bil ta jez napravljen zato, da dela elektriko. Pokazal nam je šest velikih generatorjev, ki so tako veliki, da vsak napolni 45 železniških voz. Sedaj delajo še šest drugih generatorjev, da jih bo potem 12. To je največja elektrarna na svetu in to elektriko, ki se tukaj proizvaja, rabi vsa južna Kalifornija, Nevada, Arizona in New Mexico in še tudi drugod. Od znotraj je jez lepo umetno tlakovan vse lepo v zeleni barvi. Po sredi je črta in vodnik nam je povedal, da stoji z eno nogo v Nevadi, z drugo pa v Arizoni, kajti ta črta da je meja med obema državama. Ko nam vse to pove, smo se podali zopet z dvigalom na vrh na prosto, Za vse to (smo plaičali vsak 25c, pa če vi plačali dolar, bi ne bilo preveč za vse, kar smo tam videli in slišali.
Zunaj je bilo jako vroče, zato smo se odpeljali naprej proti Grand Canyon. Tudi od tega kraja smo veliko> slišali, zato, ker smo ravno na potu, smo si ga želeli ogledati. Četudi je precej v stran od naše pati, smo se vseeno kljub daljavi, odpravili tja. Noč se je že delala, ko se pripeljemo tja. Par milj predno se pride v Grand Canyon stoji mož postave, ki ustavi vsako karo in se mora plačati od vsake kare $1.00. Vpraša nas tudi, če imamo s seboj kaj orožja. Z orožjem namreč nobenega ne puste tu notri v Canyon, ker je tu mnogo živali, a ne puste, da bi jo streljali. Tudi nam pove, da je tu notri veliko srn, ki da jih naj ne plašimo, ali katero poškodujemo s karo. Obljubili smo, da se bomo pazili.
— Bila je že tema, ko smo najeli kdbine, da smo imeli se kje odpočiti. Ogledali smo si tudi mesto, kjer so kar od zunaj igrale vsakovrstne godbe, da se je slišalo daleč na okolu. Ko se drugo jutro zbudimo, je bilo okolu kabin veliko srn,, ki so tako krotke, da so kar iz rok jedle, ko smo jim ponujali kruha. Kmalu nato smo se odpeljali gledat Grand Canyon, ki je nekaka vdrtina v zemlji, 3—18 milj široka in 217 milj dofga ter eno miljo globoka, na dnu pa Leče reka Colorado. Ta Canyon ima zares nad vse čudovite oblike. Tu vidiš upodobljen velikanski naravni kolosej, vsakovrstne galerije, stopnice, templje in Bog ve kaj še vse. Tudi bkr-ve se jako lepo izpreminjajo. Zjutraj je vse kot bi bilo zavito v tanko srebrno kopreno, opoldne sonce spremeni vso to slikovito pokrajino v zlato in
rudeče in ko mrak pade na zemljo, dobi vsa pokrajina vijoličasto barvo. Kakih osem milj daleč smo se peljali, nakar smo se vrnili. Vsa globo-čina je ograjena z železnimi drogovi, da bi se kdo ne prevrnil v globočino. — Krasno je tukaj. Rada bi vam opisala vse to, pa se ne da z besedami dopovedati, vsak mora sam videti. Ce kdo ljubi naravo, je pogled na ta kraj zares nekaj čudovitega.
Od tu se odpeljemo naprej kakih 15 milj v stran da si o-gledamo Oak "tree Canyon. Misliš da je ravno, pa začne cesta vijugasto padati v globočino. Pada in zavija se tako, da ne veš od katere strani si prišel. Tako prideš v dolino, kjer teče voda in tudi drevje raste, da je prava goščava. Mi smo mislili, da bomo kakega kosmatinca srečali, pa nič takega ni bilo. Obrnili smo se nazaj, ker tu v dolini se pot izgubi. Nazaj pa ni bjlo tako lahko in ko jo pripihamo na vrh in se ozremo nazaj, nisem mogla verjeti, da smo bili zares tam dol. Zares, od tu smo vsi uživali zopet krasen razgled, nakar smo se podali zopet na našo pot.
Ko smo zapustili Kalifornijo in se vozili preko Nevade, Arizone in New Mexico, smo povsod videli Indijance in njihove prodajalne ob cesti. Imajo povsod prostore, kjer delajo različne preproge. Tudi vsak hrib, dolina, postaja ali pot, imajo indijanska imena. — Ravno sonce je zahajalo, ko smo se peljali preko puščave, ki se imenuje Painted desert.. In res, vse naokolu je bilo v mavričnih barvah, kar je bilo jako lepo za videti. Tukaj je zemlja nekoliko vdrta in malo viseča. Je res !tu toliko i-azličnih barv, da smo se kar čudili.— (Dalje in konec)
Listen to
PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M.
STATION WHIP
5,	1480 kilocycles
V (First Station on Your Dial) i
-s	\ i
Featuring a program of I
Yugoslav Folk Music
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim naročnikom in prijateljem listov "Am. Slo venca" in "Novega Sveta" v Keewatlnu in Nashawauk v Minnesoti sporočamo, da jih bo okrog 19. in 20, oktobra obiskal naš zastopnik Mr. John R. Strah, iz Eveletha, Minn, v svrho naročnine za naša lista "Amer. Slovenec" in "Novi Svet". Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo razširiti naše liste. — Uprava "Amer. Slovenca" in "Novega Sveta"
DENARNE P0Š1LJATVE
v Jugoslavijo so bile doslej redno dostavljene in se Se vedno dostavljajo, dasi so kake zakasnitve v takih zmedah možne. Denarna nakazila nakazujemo potom navadne pošte, za kar veljajo spodaj navedene cene. Nakazujemo pa tudi potom zračne pošte zakar je treba dodati k pošiljatvi 30c. Za brzojavna nakazila pa je treba dodati k pošiljatvi $1.
Naše nove cene za pošiljanje denarja v stari kraj so:
ZA JUGOSLAVIJO:
Za 100 Din.............$ 2.25
Za 200 Din.............. 4.20
Za 300 Din.............. 6.00
Za 400 Din,............. «7.80
Za S00 Din.............. 9.65
Za 1000 Din.............. 19.00
Za 2000 Din.............. 37.00
ZA ITALIJO:
Za 50 Lir.............$ 3.15
Za 100 Lir.............. 5.80
Za 200 Lir............. 11,25
Za 300 Lir............. 16.65
Za 500 Lir............. 27.50
Za 1000 Lir.............. 54.00
Za 2000 Lir.............. 107.00

Radi praktičnosti izplačil prosimo pošiljatelje, da pošiljajo nakazila v ravnih svotah, to je ravno po 100, 200 in 300 dinarjev. Pri višjih svotah damo še poseben popust. Izplačala v dolarjih zdaj ni mogoče nakazovati. Pošiljatve naslavljajte na:
JOHN J ERIC H
1849 W. CERMAK ROAD -:- CHICAGO, ILLINOIS
i
1
Stran 4
NTrrr-^.r-
XMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda. 16. oktobra 1940
SRCE V OKOVIH
ROMAN — NAPISAL MIRKO BRODNIK
<><><><><><><)<><><>0<>W0<KH><>O<)<K>C^
"Zdaj pa pazite," jim je kriknil. "Bližamo se vasi. Počakajte tu- Najprej grem pogledat, ali je varno."
Jezdeci so obstali. Trenutek nato je njih vodja že izginil v daljavi.
"Ce* Bog da, bomo po dolgem času spet enkrat pošteno spali," se je tedaj o-glasil drugi jezdec. Glas je izdajal, da je bila ženska. Izpod rdeče kozaške čepice so se ji vsipali dolgi* kostanjevi lasje. Njen zagoreli obraz je bil prelep za to pusto okolico.
"Zadnji čas je že," se je tedaj oglasil tretji in poklical mladega fanta, ki je jezdil za njimi kot zadnja straža.
Jezdeci, ki so jih pravkar srečali, so bili naši znanci Branko, Janez, Nadja in Mitja.
Zatekli so se v senco gostih vej košatega drevesa in tam počakali. Kmalu je pridirjal Branko s poizvedovanja. Vrnil se je z vestjo, da v vasi ni žive duše.
"Kar naprej", je rekel in se spet'zavihtel na konja. "V desetih minutah smo tam."
Brez besed so vzpodbodli konje za njim.
Ko so prišli v zapuščeno vasico, so hitro pregledali vse hiše. Precej prostorno poslopje zraven vodnjaka je bilo kakor nalašč za nje. V njem so našli celo nekaj pravih postelj in to je bilo tisto, kar jih je najbolj razveselilo. V hlev, ki je stal tik zraven hiše, so spustili svoje konje. Janez jim je nametal v jasli sena in prinesel vode, ki jo je komaj spravil na dan iz izsušenega vodnjaka.
Medtem so znesli v hišo vse svoje reči in se za silo uredili. Zunaj so dobili nekaj drv in kmalu je na ognjišču prasketal ogenj. Nadja si je dajala opravka s pripravljanjem kosila, Bi'ahko in Janez pa sta se vrgla na posteljo. Še celo Mitja, ki je bil zmeraj dot*re volje, je postal molčeč in skoraj čemeren.
Ko je bilo kosilo kuhano, ga je Nadja prinesla na mizo. V tek jim je šlo. Deset dni so preživeli samo od hrane, ki so jo nosili s seboj. Deset dni niso niti toliko stopili s konj, da bi se bili dodobra odpočili. Silni napori teh dni so jim tako šli v kosti, da jih zadnje dni niti občutili niso, kakor bi bili za vse otrpli. Šele zdaj, ko so našli zavetje, kjer se lahko odpočijejo, jim je nenadoma spet prišla v vse ude utrujenost, ki so jo prej pozabili.
Po kosilu so ostali nekaj časa pri mizi, da se pogovore, kam bi se zdaj obrnili. Ta mala vasica je ležala daleč od velike ceste in zato so mislili, da je varna pred napadi in boji, ki se v bližini mest in ceste vrše vsak dan. Zato je Branko menil, da bi bilo najbolje, če ostanejo vsak nekaj dni tu, da se pošteno odpočijejo in pripravijo na vse težave, ki jih še čakajo.
Vsem se je zdelo tako prav. Najbolj zadovoljen je bil Mitja, ki je že nekaj dni tožil, da ga od neprestane ježe hrbet boli. Njegov konj ni bil kaj prida. Staro kljuse, ki so ga našli prestradanega na kraju, kjer se je nekaj dni prej vršila borba med rdečimi in belimi četami. Čeprav je bilo že mesec dni odtlej, se konj vendarle še ni popravil. Največ je bila temu vzrok neprestana ježa in pomanjkanje počitka.
In so ostali. Peti dan je že tekel, kar so stanovali v zapuščeni vasi, toda na odhod še niso mislili. Samo enkrat je Bran-
ko omenil, da se bo treba pripraviti na pot, toda tisti večer so zagledali z griča daleč na obzorju velik krvavo rdeč žar v smeri svoje poti. Vedeli so, kaj to pomeni. Tam se vrše boji, mesta gore, in dokler se ne pomiri, ne smejo iti dalje, če hočejo ostati živi in zdravi. Tako se jim je zgodilo že dostikrat zadnja leta. Kar so potovali po Rusiji, kar so potovali po Sibiriji. Ti plameni na obzorju so jim bili kakor veliki plotovi, ki so jim branili iti naprej in jih ovirali pri begu. Samo enkrat se jih niso ustrašili. To je bilo pred poldrugim letom, pozimi, ko so bili pravkar prišli z Urala in zagledali širno sibirsko ravnino.
Takrat je še kar gorela v njih misel, da morajo hitro naprej in samo naprej, in nobene prilike, pa najsi bi bila še tako nevarna, se niso ognili. Kmetje so jim povedali, da nedaleč od njih divja boj. Svarili so jih, toda za njim opomine s^ niso menili. Slepo so šli naprej. In potem so se 'nenadolna znašli sredi med dvema ognjema. Bele in rdeče čete so jih napadale in e s težavo so jim ušli. Janez je dobil kroglo v nogo; na srečo mu ni zdrobila nobene kosti, vendar je minulo štirinajst dni, preden se je toliko popravil, da je lahko spet sedel na konja.
Da, to je bilo še takrat, ko so hoteli samo naprej in naprej. Zdaj so se že toliko sprijaznili z usodo, da so računali tudi z njo in s časom. Ta poskus jim je bil dobra šola. Če bi bili takrat počakali, da se nasprotnika umakneta, ne bi bili zamudili niti dneva. Tako pa so morali ostati štirinajst dni v enem kraju.
Pozno tisti večer so se vrnili na dom, ki so si ga prilastili in po svoje uredili. Spet so tekle ure za uro kakor zmerom, v pogovoru, v spominih na preteklost in tipih v bodočnost.
Kdor bi bil poslušal' njih pogovor, bi bil Videl, da je bil čisto drugačen kakor takrat, ko smo jih pustili v vlaku, ki jih je peljal iz Voznesenska v osrčje Rusije. Takrat so samo čutili, da so majhna družina, ki jo veže borba za življenje in obstoj. Čas in nevarnosti so jih še bolj navezali drugega na drugega. Nič več ni bilo dušečega molka, vse misli so bile last vseh.
Janezov pogled ni nič več tako plašno uhajal k Nadji. Videlo se je, da se je tu dosti izpremenilo. Tudi Nadja se ni več tako boječe obračala k Branku. Neprisiljene, mirne so postale vse njene besede. V dolgem času skupnega bivanja in skupne borbe z usodo je izprevidela, da zaman čaka trenutka, ko bi si ga osvojila. Preveč je še živel v Branku spomin na njo, ki mu je bila vse.
Težko se je vdala v to misel, toda junaško je premagala vse svoje koprnenje, vso svojo ljubezen.
Videla je Janeza, kako je hrepenel po njej, in nehote se je jela zanj zanimati. Izprva morda samo iz usmiljenja — kdo pozna žensko? Nič več se ni skrivala pred njim, čedalje več naklonjenosti mu je kazala. Mogoče je bilo v tej naklonjenosti tudi nekaj občudovanja, zakaj Janez je v dolgih mesecih skupnega bega in boja pokazal toliko možatosti in junaštva, da ga je nehote primerjala z Brankom.
(Dalje prih.)
Svoji k svojim!
Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno ^e v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LIČNO in POCENI.	> K j
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1840 Weet Cermak Road,
TeT. Canal 5544
Chicago, Illinois
REGISTRACIJA INOZEMCEV IN PRIJAVA ZA NABOR
Moški inozemci v starosti med 21. in 36. letom morajo vzadostiti toliko določbam zakona o registraciji inozemcev, kolikor zakona o vojaškem naboru.
Department pravosodja je danes objavi! izjavo ravnatelja za registracijo inozemcev Earl G. Harrison, v kateri on opozarja pse inozemce moškega spola, ki sb v starosti podvrženi naboru. In morajo vzadostiti toliko določbam zakona o registraciji inozemcev (Alien Registration Act of 1910), kolikor onim za kona o vojaškem naboru (Selective Service Act).
*
Zakon o registraciji inozemcev zahteva registracijo vseh inozemcev do najkasneje 26. decembra 1940. Zakon o vojaškem, naboru pa zahteva, da se vsi moški naborne starosti, državljani in inozemci, morajo registrirati dne 16. oktobra.
Registracija za nabor se bo vršila v označenih nabornih uradih v vsakem mestu; registracija inozemcev se vrši v poštnih uradih.
"Okolščina, da se bo nedržav-ljan registriral v zmislu zakona o vojaškem naboru, ako -je v
starosti med 21. in 35. letom," naglaša Mr. Harrison, "ga nikakor ne oprošča od dolžnosti registracije v zmislu zakona o registraciji inozemcev, ako je tej podvržen ; niti ga ne bo registracija v zmislu zakona o registraciji inozemcev oprostila od dolžnosti, da se registrira dne 16. oktobra v zmislu zakona o vojaškem naboru. Inozemci naborne starosti, ki ne bi se registrirali pod obema federalnima zakonoma, bodo podvrženi strogim kaznim."
Mr. Harrison je tudi objavil, da novi pravilnik o državljanstvu (Nationality Code), ki je bil ravnokar sprejet od obeh zbornic kongresa in čaka predsednikov podpis, nikakor ne spreminja ničesar v programu za registracijo inozemcev. Novi Code pride v veljavo še le 90 dni po predsednikovem podpisu. Zatorej ta Code pride v veljavo še le potem, ko bo registracija inozemcev zaključena dne 26. decembra 1940.
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigarna:
IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš1!. Pr*-samezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00
IZBRANI SPISI, DR. KREKA,
2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Tr-dovezana knjiga ............................$1.50
fZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala amcriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c
iZLET GOSPODA BROUČKA,
zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c
IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisa! F. S. Finigar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60
IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233
strani .............................................. 75c
IZSELJENCI, %roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c
JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ................„..$1.00
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50
JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino .......................... 30c
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30> strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ......._...$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI,
zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00
V vsakem zvezku so sledeče povesti:
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinie. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepi Vida. — Lipe. — Pij^a tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —
—	Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest paror klobas.
—	Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj.
—	Veronika D^geniška.
KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani .....................................$100
KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00
KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Poyest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25
KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00
KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, —
vsak zvezek po ............................ 65c
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina)
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna- pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata. — Različni sestri.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL,
spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva deta; vsak stane ..................................... 60c
KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er-
mite. Trdo vezana knjiga..........$1.25
Mehkovezana knjiga ..................$1.00
KRIŠTOF DIMAC, J. London.
Mehkovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ..............................................$1.25
KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba ....................................... 65>
KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja ................................. 65c
KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu < in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1.00
KRUCI. — Ljudska povest po zgodovinskih virih. Spisal Januš Goleč. Knjiga vsebuje 142 strani in stane........................................ ssc
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, .Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Propaganda, kamor pogledaš. Vatikan obravnava z vlado v Vichyu radi konkordata (Molek p.ravi, da bi bila Francija izročena na milost in nemilost katoliški cerkvi.) Poročilo se oficielno zanikava. Vatikan skuša priti v ožje stike s Hitlerjem (je itoraj za hitle-rizem.) Poročilo ni resnično. Vatikanski list Osservatoue Romano preneha izhajati, da bi imel Mussolini vse polje na azpolago, vatikan je za fašizem. . . list pa izhaja naprej. Nemški škofje bodo izdali pastirski list in pohvalili Hitlera, ker je toliko doprinesel za civilizacijo, toraj škofje bodo odobrili nazijem. Vest je brez vsake podlage.
V	teh slučajih gre pri propagandi za vatikan, da se tega očrni.
Svet ima zelo tanka ušesa za propagandno vest, za to, ka mu pri j a, in vsi nasprotni časopisi tudi v slovenskem gozdu prinašajo propagandne vesti, ki speljujejo vodo na njih mline, ampak svet se splošno malo zmeni, ako pride preklic, zanikanje, in se še namrdne, ako vidi preklic, ker mu to ne gre v njegov koš. Tako živimo danes večinoma od debelih laži, se jezimo na propagando, ki nam ne prija, pogoltnemo pa vsako propagandno raco, ako prijetno drči po grlih.
m
V	Berlinu je veselje, da nič kaj, ker se je tudi Japonec pridružil osišču. Trenotno je to diplomatična zmaga, ali bo
DRAGINJA
1
res tudi zmaga, še ni gotovo. Baje prideta na vrsto pri novem redu še Španija in Bolgarija. O Jugoslaviji ni nobene vesti, pa bo morala v nazijsko območje. Rusiji nekaj priznavajo lastno območje, ali iz do-brotljivosti ali potrebe, tega seve ne povejo, in je vse pri Rusiji, ako bo zadovoljna in mora morda biti zadovoljna, dasi zdaj še ni vključena.
Vse je le bolj na papirju. Vidim sodbo, da je grozdje na Angleškem postalo kislo, in Nemci potrebujejo malo sladkorja za to kislost.
Značilno je tudi, da se je Japonska odločila, ker Japonec je najprej začel rušiti, kar se ruši naprej, ko je vdrl v Mandžurijo. Družba bi bila precej po reku: gliha vkup štriha, ker po tem reku je šla že prej dolgoprstna Italija.
Danes Anglija še stoji, in Amerika bo še kako rekla, in "novi red" še nikakor ni izkušen, svet ga pozna le kot džunglsko nasilje. Par noči še lahko mirno prespimo.
Vesti iz starega kraja naznanjajo, da draginja od tedna do tedna hujše pritiska. Z draginjo pa narašča potreba Zato bo vaša pomoč v obliki denarne pošiljke še toliko bolj dobrodošla. Ako hočete, da bo vaša denarna pošiljatev v stari kraj zanesljivo in razmeroma hitro izvršena, jo naslovite na spodaj navedeni naslov. Naše nove znižane cene za dinarje in lire so sledeče:
Za
Din
Din
Din
Din
100....$ 2.25 200.... 4.20
300....	6.00
500....	9.75
Din 1000....	19.00
Din 2000....	37.00
Din 5000....	90:00
Za Lir Lir Lir Lir Lir
50....$ 3.15
100.... 200.... 300.... 500....
Lir 1000....
5.80 11.25 16.65 27.50 54.00
Lir 2000.... 107.00
Pri višjih zneskih sorazmeren popust. — Nakazila po brzojavu stanejo $1 Več. — V nakazilih se sedaj pošiljke ne morejo izvrševati.
DRUGI POSLI Ako potrebujete iz starega kraja rojstni in krstni list, ali, ako imate kak drug važen posel s starim krajem, je v vašo korist, ako se obrnete na spodnji naslov:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. V.
IZ DOMOVINE
Pred očmi neveste ga pobili na tla
Pred malim senatom okrožnega sodišča v Mariboru so stali 21 letni Jakob Petek iz Bratislavovcev, 21 letni Franc Kuhar iz Polenovcev in 25 letni Ivan Žnidarič iz Bratislavovcev, obtoženi grdega napada, ki je zahteval življenje posesLnikovega sina Janeza Janžekoviča iz Savcev-Janžekovič je bil na obisku pri svoji zaročenki Škrlečevi v Savcah in ko je odhajal, je padel strel, ki ga je podrl na tla. Takoj so bili pri njem trije fantje, ki so ga jeli obdelovati z noži in koli, da je zaradi izkrvavitve kmalu izdihni. Petek je bil obsojen na 5 let 1 mesec robi.je, Kuhar na 4 leta 3 mesece strogega zapora, Žnidarič pa na 2 leti strogega zapora.
Zagreb dobi živilske karte
Kot se poroča, vlada v Zagrebu čedalje večje pomanjkanje živil. Gospodinje včasih zlasti zaman povprašujejo po masti in slanini, pa tudi kruha včasih zmanjka. To se zgodi pa v glavnem zaradi tega, ker so bogatejši meščani nakupili teh stvari toliko, da imajo doma cela skladišča. Da se to prepreči, namerava banska u-prava uvesti živilske karte.
-o-
Oglasi v Amerikanskem Slovehcu imajo vedno uspeb.

1849 West Cermak Road
Chicago, Illinois
Dr, Frank T. Grill
ZDRAVNIK IN KIRURG,
ordinira na
1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljak po dogovoru.
Stanuje na 1818 W. Cermak Rd.
Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
_Knjigarna Amerikanski Slovenec;
1849 W. Cermak Road, Chicago, Iilinoi«