Danes prehajajo slovanski narodi skupno z zmagoslavno Rdečo armado v končni napad proti sovražniku vseh slovanskih narodov, proti sovražniku celokupnega človeštva.
Leto I. Štev 14.
M. Sobota, 5 maja 1945.
Cena—'50 f ali— 50 RM
Vse področje Istre in Slovenskega Primorjo je osvobojeno
Pristanišči Reka in Puli sta v rokah Jugoslovanske armade
Posebna pohvala Vrhovnega poveljnika enotam IV. armade in vojne mornarice
Beograd, 3. maja. Vrhovni poveljnik Jugoslovanske armade maršal Tito je pohvalil enote IV. armade in enote vojne mornarice ter izdal naslednje povelje :
„Po i 1 dnevnih težkih in ogorčenih pouličnih bojih so čete IV. armade zlomile silovit odpor močnih nemških sil in dne 3. maja 1945 zavzele ter osvobodile veliko pomorsko pristanišče Reko. V teh bojih sta bili potolčeni in popolnoma uničeni dve nemški diviziji, prav tako pa več drugih samostojnih fašističnih formacij.
Čete naše tnornarnice, ki so izvršile uspešen napad na področje Istre, so po 4 dnevnih srditih bojih kljub močnemu sovražnikovemu odporu dne 3. maja zavzele in osvobodile veliko pomorsko in vojno pristanišče Pulj in popolnoma uničile so vražnika.
Na ta način je popolnoma zlomljen sovražnikov odpor na celem področju Istre in Slovenskega Pri-morja. Te pokrajine so popolnoma osvobojene in očiščene osvajalca.
Za izvojevanje teh s ijajnih zmag íErcIsíiTTí pohvalo junaški:?-. čota:;5 naše slavne IV. armade pod povelj-
stvom general-poročnika Petra Drap-šina, general-majorja Pavla Jakšica in polkovnika Boška Šiljegoviča ter hrabrim četam naše mornarice pod poveljstvom general-majorja Josipa Črnega in polkovnika Dragiše Iva-noviča.
Izrekam zahvalo vsem borcem in komandirjem enot, ki so izvojevale te sijajne zmage.
Slava padlim junakom za osvoboditev naše domovine i Smrt fašizmu svoboda narodu!"
Tudi na i irvaškem so naše čete napredovale ter osvobodile Djuvdje-vac, močno sovražnikovo oporišče. Osvobojenih je več drugih krajev, med njimi: Budrovac, Pupelica, Rav-noš, Lasovac. Kašljevac, Bulinac, Nova Niiča, Drljanovac, Lipovljani, Nova in Stara S ubočka. Bolgarske enote so zavzele sovražnikovo oporišče Ferdinandovae. V dolini Une nadalju-jajo naše čete ofenzivne operacije ter so po srditih bojih zavzele in osvobodile Bosansko Kostajnico ter uničile sovražnikova oporišča med Bosanskim Novim in Kostajnico.
V bojih za osvoboditev Novega in in Doberünü je oovr&žjuk izgub i! pieko"
na Uni pri Bosanskem Novem rešile pred uničenjem.
izjava generalitaba Jugoslovanske armade
Na podlagi poročila agencije Reuter z dne 3. maja t. 1. da je feldmaršal g. Aleksander izdal komunike, v katerem med drugimi pravi, da je novozelandska divizija zavzela Trst in Gorico, moramo ugotoviti naslednje :
Navedena divizija ni mogla zavzeti pristanišča Trsta in mest Tržiča in Gorice, ker je Jugoslovanska armada osvobodila ta mesta v krvavih in težkih bojih.
Ravno lako se v teh mestih ni mogel predati nikakšen nemški garnizon, ker so ta mesta naše čete že 30. aprila t. L popolnoma očistile od sovražnikovih čet.
Točno je le to, da so neke zavezniške sile brez naše soglasnosti vkorakale v zgoraj omenjena mesta, kar bi moglo imeti nezaželjene posledice, če se ta sporazum takoj ne reši z obojestransko soglasnostjo.
Za generalštab Jugoslovanske ar-ircncra! poročnik VcJcjr.;:
1500 vojakov. Naše čete so mostove i Teržič, lastnoročno.
Sovjetske čete z velikim uspehom prodirajo
v severni Nemčiji
Število ujetnikov v Berlinu ratte, Tieiin na ieikotlovaikem ie otvoboien
Moskva, dne 3. maja. — Maršal Stalin je izdal dve dnevni zapovedi, s katerimi je javil velike uspehe Rdeče armade v severni Nemčiji in zavzetje mest: Bart, Bad Doberan, Neubukov, Warin, in Wittenberge. Na črti Wismar- Wittenberge v severni Nemčiji se je Rdeča armada sestala z angleškimi četami.
Druga zapoved^pa javlja zavzetje mesta Tješin na Češkoslovaškem, ki je važno prometno križišče ter je bilo močno oporišče nemške obrambe.
Tudi na ostalem delu fronte so sovjetske čete dne 3. maja izvoj< vale
velike uspehe. Obrežje vzhodne Prusije čistijo od poslednjih ostankov Hitlerjeve vojske. Na področju Frische Nehrung so zavzele mesti Kahlberg-Liep in Kaiserhefen.
Severnozahodno od Berlina nadaljujejo sovjetske čete naglo prodiranje. V Berlinu samem so dne 2. maja po 21. uri zajele še nadalnjih 20.000 nemških vojakov in oficirjev ter v bolnicah nastanjenih 10.700 ranjenih nemških vojakov. S tem se je povečalo število ujetnikoz v Berlinu za nadalnjih 30.700 vojakov in oficirjev. V okolici Berlina je bilo ujetih
preko 34.000 nemških vojakov in oficirjev ter zaplenjenih 37 tankov in preko 140 poljskih „topov. Skupno število ujelnikov na področju Berlina dne 2. meja znaša preko 134.000 vojakov in oficirjev.
V	srednjem delu Češkoslovaške napredujejo sovjetske čete ter so zavzele važno industrijsko mesto Zlin. Tu je bilo ujetih preko 1000 nemških vojakov in oficirjev.
V	teku 2. maja je bilo na vsej fronti uničenih in onesposobljenih 53 nemških tankov in motoriziranih t( pov.
Francosko-angio*amerišlco napredovanje v severno«
zahodni üemciji ter v Avstriji
London, 3. maja. — Kot poroča londonski radio, je veliko nemško obmorsko mesto in važno pristanišče Hamburg kapituliralo. Danski radio, ki je pod nemško kon rolo, je včert j javil, da nemške čete ludi pristanišča Kiel ne bodo branile. Angleške čete so napredovale v pokrajini Schleswig-Holstein in zavzele mesto Pravemün-de. važno pristanišče, ki se nahaja v *" Liibeškem zalivu.
Tudi zavezniške čete, ki se borijo zahodno od Bremena, naglo napredujejo v smeri pristanišča Wilhelmshaven. Nemški garnizon v mestu Oldenburg je kapituliral.
Na Bavarsko-evstrijski meji so ameriške čete zavzele mesto Passau. Pri
kraju Graunau so prekoračile reko Inn. Prednje čete se nahajajo samo f( 11 km zahodno od mesta Linz.
V Vorarlbcrgu so francoske čete zav zele mesto Feldkirch. Druge zavezniške čete, ki prodirajo v Avstrijo s
severa, se nahajajo samo še fi km picd Innsbruckom in 35 km cd italijanske meje.
Včeraj so čele 7. ameriške aimadc ujele gencral-feldmoršala Maksimilja-na von Weichsa.
Brigiig h€infyji m ugofaiEjanjc lojnih itocínco íö liícia iiieiíttf Itimi ka Uciclisa
Komunike Državne komi: ije za ugotavljanje zločinov nemških okupatorjev in njihovih pomagačev :
Po poročilu, da je ameriška 7, armada ujela nemškega general-feld-maršala Maksimilijana von Weich; a, je Drževna komisija za ugotavl;an„e
zločinov nen ških osvajalcev in njiho vih pomagačev opozorila zvezno vlado demokratične federativne Jugoslavije, da zahteva pri poveljniku zavezniških čet i a zahodu njegovo izločitev našim ljudskim oblastem, da se ako ti; znani vojni zločinec privede
pred sodišče zaradi težkih in podlih zločinov, ki jih je izvršil nad našimi narodi.
General-feldmaršal von Weichs je v letih 1942, 1943 in 1944 kot vrhovni poveljnik na jugovzhodu izdajal odredbe. na podlagi katerih so nemško-hitlerjevske čete izvrševale zločine ogromnih obsegov na našem državnem teritoriju in nad našimi državljani, izvrševale masovne pokolje nedolžnega prebivalstva, ubijaio talce, jih odvajale v koncentracijska taborišča, zažigale naselbine, bombardirale odprta mesta, jih uničevale in plenile, rušile kulturne in verske ustanove ter zgodovinske spomenike.
Za vsa ta grozna zločinstva, ki jih je Državna komisija deloma že objavila v svojih poročilih, se mora general-feldmaršal Maksimiljan von Weichs zagovarjati pred sodiščem naših narodov.
Iz pisarne Državne komisije za ugotavljanje zločinstev nemških osvajalcev in njihovih pomagačev.
NaS odgovor italijanskim imperialistom
Beograd 3. 5. — Italijanska vlada zahteva, da bi Primőrje prišlo pod italijansko vlado v „skladu s pogoji premirja.' Čisto proti stališču italijanskih komunistov in našega, kakor tudi italijanskega prebivalstva v Pri-moriu zahteva italijanska vlada, da bi Primőrje zasedle zavezniške č.-te in bi se nato določile meje na mirovni konferenci. Se bolj žalostno je stališče italijanskih socialistov, ki zahtevajo, da se jugoslovanske čete umaknejo iz zasedenaga ozemlja. Italijanska vlada pozablja, da je Jugoslovanska vojska zavezniška vojska. Da je naš narod krvavel, medtem ko so se oni borili proti zaveznikom, ubijali naše ljudi in zažigali naše domove. S tem, da so naše čete zasedle hrvaško in slovensko Primőrje, so popravile dolgoletno krivico, ki so nam jo storili Italijani s tem, da so si prisvojili kraje, ki jim ne pripadajo. Ne samo naši ljudje, tudi italijanska manjšina je z navdušenjem sprejela naše čete. Italijanska manjšina se je ponovno izrazila proti politiki rimskih inperialistov. Dobro ve, da ji je zasiguran miren razvoj v demokratični federativni Jugoslaviji. V Primorju je ves čas bilo mnogo ljudi, ki jih ni mogla zavesti fašistična propaganda. Če bi se izročilo to ozemlje Italiji, bi to pomenilo podjarmljenje vseh tistih, ki niso hoteli služiti fašizmu. Italijanska vlada pozablja, da sta si naša vojska in naša vlada pridobili zaupanje zaveznikov in da je nova Jugoslavija dovolj močna, da bo odločala sama o sebi.
Konferenco v San Francali
San Francisko 3. maja — Minister zunanjih zadev dr. Ivo Subašič je pred ple-numom zbora iznesej stališče Jugoslavije. V svojem govoru je naglasi!, da hočejo narodi Jugoslavije in njihova vlada tudi nadalje ostati branilci miru in svobode ter da hočejo ukreniti vse, da bi podprli de lo za omejitev in preprečenje vojn kot sredstva mednarodne politike.
Koje povdarii junaško vlo»o Jugosla-lavijc v tej vojni, je podčrtal, da se mora mednarodna vzajemnost ohraniti ie na podlagi priznanja in izvedbe principov popolne enakosti vseh članov bodoče svetovne organizacije.
Zborovanje zdravstvenih in mestnih delavcev in nameščencev
Včeraj popoldne so se zbrali v tukajšnji bolnišnici vsi zdravstveni delavci in si ustanovili podružnico Enotnih delavcev in nameščencev Jugoslavije zdravstvene stroke. Po referatu o pomenu in nalogah enotnih sindikatov so se vsi včlanili v organizacijo in si izvolili odbor, ki ga tvorijo tile tovariši : dr. Mileva Novakova, Tručelj Ciril, Lajnšček Karel in Jakuuda Donosa. V Krajevnem medstrokovnem svetu bo podružnico zdravstvenih delavcev zastopal tov. Tručelj.
Zvečer je bilo zborovanje mestnih dc-lavcev in nameščencev, ki so se prav tako vsi sindikalno organizirali. V odbor so bili izvoljeni tovariši : Zrini Jože, Farič Janez, Hartman Rozika, Veren Ludvik in Hajnal Evgen. Zborovalci so sklenili, da bodo ukrenili vse, da se čimbolj podpre fronta in dvigne proizvodnja.
Herriot o Rdeči armadi
London, 3. maja.— „News Chronicle" javlja v poročilu iz Moskve, da je bivii predsednik francoske vlade Edvard Herriot izjavil, da ga je osvobodila dne 24. aprila sovjetska tankovska brigada z Urala v kraju med Potsdamom in Berlinom. O Sovjetski zvezi je Herriot izjavil: „Najvažnejša stvar pri sovjetih je njihovo navdušenje. Oni vedo, zakaj se borijo, in v tem sliči-jo vojakom francoske revolucije, ki so vedeli, zakaj umirajo."
V ruševinah Berlina je pokopana teorija o nadčloveku
Moskva 4. 5. — Sovjetski informbiro poroča o podrobnostih pri zavzetju Berlina. Sovjetske čete so preostale nemške oddelke sekale na manjše edinice, ki so jih potem uničevale. Končno je berlinski poveljnik prišel s - parlamentarjem v območje sovjetskega ognja in izjavil,da se garnizija preda.
Berlin je torej padel. S to zrnato se je sovjetska vojska za vse čase proslavila in se ovenčala z lavorikami. Berlin je padel in s tem je padlo središče poblaznelega nemškega fašizma. Tukaj, v Berlinu, so gojili novo teorijo o človeku gospodu, ki sme vse in za katerega ue veljajo nikakšni zakoni. Koliko krvi je bilo prelite zaradi tega! Vsa groza srednjega veka, vse muke, vsa trpinčenja, vse moritve obledijo proti znanstveno izdelani grozovite sti koncentracijskih taborišč Belsena in Buchenwalda. Oklopljene nemške drhali so divjale skozi Evropo, kamor so prišle, so njihovo pot zaznamovali požgani domovi, kri in vislice. Za njimi sta ostala le beda in obup. Leta in leta se je Nemčija pripravljala na to vojno, prav tako dolgo so Nemci izjavljali, da imajo pravico do podjarmljanja drugih narodov, ki so jih proglasili za manj vredne. Iz te ideologije je zrasla nadutost, surovost iti nesramnost. Tu v Berlinu so ubili staro kulturo nemškega naroda. Goethe in Beethoven, Leibniz in Heine niso imeli mesta pri teli surovih ljudeh, ki so poznali samo svojo deologijo vandalizma, ideologijo brezpogojnega uničevanja.
Sam Hitler je nesramno izjavil:
„Znanje in izobraženost pohabijo človeka. Jaz imam to prednost, da me ne ovirajo nikakšni razlogi znanja ali morale."
To je Hitler brez sramu napisal v svoji ■cnjigi „Mein Kampf". V kadečih se ruševinah Berlina je pokopana možnost, da bi se Hitlerjeva oholost, njegovo zaničevanje človečnosti, njegova nesramnost še (daj dvignile. To je zasluga Rdeče armade, ri je uničila te nečlovečnosti.
593 jugoslovanskih ujetnikov je prispelo spet v Beograd. Zavezniki so ih rešili iz taborišča Buchenwalda. Vsi so se prostovoljno prijavili v Jugoslovansko armado.
Piselo natii
nt s »
ZA NOVO JUGOSLAVIJO !
Tudi mladina iz Gornje Lendave ne počiva. Kljub vojnim težkočam, ki so v naši vasi, delamo s polno p. ru za graditev nove Jugoslavije. Priredili smo tudi nabiralno akcijo po vasi za drugi kongres ZSM, ki bo v Ljubljani in smo nabrali 2500 P. 20 deklet stalno streže ranjen-cem v bolnici, a druga mladina je vse na javnih delih.
Mladina dela z veseljem in se zaveda, da je svobodna in da mora graditi novo državo, močno in veliko novo Jugoslavijo.
Smrt fašizmu svobodo narodu !
Rakičan je lepo proslavil štiriietnico ustanovitve Osvobodilne fronte. V dvorani kmetijske šole, ki je bila okrašena s trobojnicami in s sliko n-arsala lita in maršala Stalina, se je zbralo nad I 00 vaščanov.
Šolska mladina v Fokovcih je dne
30. aprila pod vodstvom svojih učiteljev poselila ruske ranjence in jim izročila različna jedila kot pribolišek za praznik 1. maja. Otroci so okrasili bolniške prostore s svežim cvetjem.
Proslava 1. maja v Odrancih. Vojna še ni končana, še bobnijo topovi tu in tam padajo na Odrance granate in mine, a vendar smo obhajali slovesno L maj, praznik svobode. V zgodnjih jutranjih urah je naša godba igrala buduice po vasi in naša dekleta so okrasila hiše, v katerih stanujejo ruski vojaki. Ob poi 9. uri smo bili pri sv. maši. Nato smo se podali na šolsko dvorišče. Junaški vo jaki Rdeče armade so prejeli odlikovanja. Proslavo smo začeli s pesmijo „Naprej zastava Slave". Nastopili so en tovariš in tri tovarišice z govori in dcklamacijami, vmes so bile pevske točke, pri/or s petjem' „Veuček na glavi" in naše kolo. Največje veselje smo priredili brstom Rusom z „Volgo". Proslavo smo zaključili z na rodno himno, z vzkliki junaški RdecTSr-' madi, zaveznikom, maršalu Titu in Jugoslaviji. Bratje Rusi so se nam oddolžili s petjem in prizori iz vojaškega življenja.
Martjanci za ranjence. Naša mladina je 29. aprila obiskala rusko bolnico. Svojim o^vobodilcem je prinesla: 400 keksov, 10 kur in 2 košari cvetja. Tako je tudi naša mladina pokazala hvaležnost in naklonjenost našega kmečkega ljudstva do junakov, ki so nas osvobodili iz rok krutega okupatorja, ki nas ie štiri leta ropal ter s pomočjo domačih plačanih izdajalcev preganjal.
!z Cankove. Prvomajsko proslavo smo obhajali tudi tukaj, čeprav je Cankova evakuirana in je bilo slabo vreme. Zbralo se je mnogo ljudi, predvsem mladine. Prišli so fantje in dekleta i/ Koiovec, Domajinec in Topolovec, fantje s puškami na rami in ti-tovkami na glavi, dekleta s cvetjem in zelenjem v rokah, žarečih lic in radostno nasmejani. Z obrazov jim je sevala zavest: prvič na prestavo svobode - prvič na proslavo na svobodnih tleh. Pozorno so poslušali izvajanja o moči in veličini slovanskih narodov, o novi veliki federativni državi Jugoslaviji, o njenem maršalu Titu o junaštvu Rdeče Armade, o herojski štiriletni borbi partizanov, o nalogah Osvobodilne fronte itd. Po štirih letih molka je ponosno zadonela slovenska pesem, po štirih letih tlačenja je sproščeno zažubore)a sjovt nska kri, po štirih letih trpljenja je prišlo vstajenje, vstajenje k sreči, svobodi in /adovoljnosti. V vse'1 navzočih se je utrdilo prepričanje :, so-vraga streti in ga več nikoli ne pustiti vstati, zato vse za borbo do končne in trajne zmage.	J. Derkač.
Prvi maj v Prosen jakovci h. Naše
mladinke so nabrale za prvi maj v vasi 250 jajc, 30 kg moke, 10 kg masti, 8 kg sladkorja in spekle pecivo za ranjence. Vas in okolica sta skupaj zbrali 50 litrov vina in 380 jajc. Po obdaritvi se je mladinkam in občanom zahvalil ru-
ski polkovnik ter povabil mladinke in prebivalsffo na koncc it, katerega je priredila ranjencem skupina kavka.ških pie salk in plesalcev.
Rogaševci. Pri na-; smo svečano pro slavili četrto obletnico Ol in 1. maj. Na ta dan so priredili proslavo krasno armejci. Povabili so nas, da pregledamo njihove narodne plese in poslušamo ruske pesmi. Pozivu v vojsko so se odzvali vsi mladinci. S pesmijo so odšli na komando in se prijavili.
Pozdrave pošilja vsem domačim Štefan Cerpnjak iz Martinja.
Razglas
Stanodajalci ne smejo sprejemat1 nikogar na stanovanja ali oddajat* prenočišč ljudem brez legitimacije Mestnega odbora O. F.
Prijaviti se mora takoj vse ljudi, ki so se naselili po 6. aprilu 1941 v M. Soboti, in vse tiste, ki so prišli po ljudskem štetju v Mursko Soboto.
Dolžnost vsakega občana je, da takoj prijavi pri Mestnem odboru OF vsakega tujca, ki pr de od koderkoli.
Vsakdo, ki je prišel po 6. aprilu 1941., mora imeti legitimacijo, izstavljeno v Mestnem odboru OF, in mora biti prijavljen. Za prijavitev se so odgovorni stanodajalci. Kdor se ne bo ravnal po navedenih pravilih, bo najstrožje kaznovan.
Strogo je zabranjeno klanje na črno. Vsakprestopek bo najstrožje kaznovan.
Oddaja krvi ie ©omol fronti
Bližina fronte zahteva, da zavedni Slovenci sodelujemo pri dajanju krvrr Treba je namreč vedeti, da s to akcijo rešujemo borcem za svobodo njihova življenja ter jih vračamo fronti in domovini.
Mnogi zavedni Slovenci so se temu pozivu že odzvali. Posebno velik uspeh je dosegla tovarišica Do-manjko Marjeta iz Murske Sobote v vaseh Pu conci, Markisavci in Mort-janci. Pohvale vreden je,odziv delavcev na železniški progi v Pucor-cih, ki so se prostovoljno in polno-številno pridružili skupini tovarišice Domanjkove. Tudi vas Rakičan je dobro zastopana v tej akciji.
Zdravniška preiskava je ugotovila, da je krvna sestava naših ljudi od-govarjjfi» potrebam Rdeče armade, ker smo soroden siovans* i narod. Zato je treba, da se ta akcija še bolj pospeši in razširi. Treba je, da je v sleherni naši vasi zaupnik, ki bo organiziral dajanje krvi.
Slinavka in parkljevka sta ugotovljeni v Adrijancih, Boreči, Lucovi, Noršin-cih, Sulincih in Tešanoveih. Razširila se je po živini, ki je bila zaplenjena na Madžarskem. Potek bolezni je po dosedanjih izkušnjah letos precej mil, prebolijo jo v 10 do 14 dneh. Zdravil nimamo. V sedanjih izrednih prilikah tudi ne moremo odrediti omejitve prometa, radi česar se bo ta kuga najbrž še širila. V krajih, kjer je izvedljivo, priporočamo, da se stavijo okužena dvorišča pod zaporo. Pse, ki si cer sami ne obolijo, pač pa prenašajo bolezen, se mora privezati. Sosedom in tujcem je vstop v okužena dvorišča in hleve prepovedan. Težko obolelo živino in živino manjše plemenske vrednosti je treba zaklati po pooblaščenem nakupovalen vnajbližnji klavnici. Radi uporabe tega mesa imajo ti že podrobna navodila. Mleko bolne živine lahko uporabite, toda le kuhano. Po prestali bolezni razkužite hleve in vse, kar je prišlo z bolno živino v dotik, z vročim pepelnim lugom.
Izdajalci pred sodiščem
Včeraj sta se zagovarjala pred vojaškim sodiščem vojne oblasti zaPrek-murje v Soboti dvu vojna zločinca. železniški kurjač Kerčmar Ludvik iz Sobote in poljedelec Franko Oskar iz Markišavec.
Kerčmar Ludvik je za časa okupacije Prekmurja po Madžarih v mesec j marcu 1945 v sodnih zaporih v Soboti vršil službo konfidenla in agenta provok iterja. Kerčmar je v sodnih zaporih v Soboti razdeljeval jetnikom hrano in smel hediti po vseh celicah. Politične jetnike je nagovarjal, naj mu vse zaupajo, češ da bo vsa pismena sporočila prenašal z ce-l.ce v- celico. Sodeloval je pri mučenju p-Titičnih jetnikov in jih je v ečinoma ludi sam pretepa!.
V me secu marcu je sodelov al pri pretepanju proiesorja Ravbarja, kateremu je držal edejo čez g'avo, ter pri pretepa; ju Mayerja Josipa, Balkanji Aleksa, Deivariča Josipa, Maje: Olge in drugih, katere je tudi sam mučil, pre.epal in zasiamoval. Prav tako je sodeloval pri mučenju Antolina Andreja, kateremu je zadai težko telesno poškodbo.
Kerčmar je bii eden 'zmed tistih gnusnih okupatorjevih pomagačev. brez katerih madžarski žandarji in detektivi v Prekmurju ne bi mogli vršiti svojih zverstev nad siovenskim ljudstvom. Kriv je trpljenja in streljanja slovenskih ljudi. Kriv je prav tako kot okupator, ki brez pomagačev ne bi mogel opravljati svojih zločinov in zato g i ; e d; letela ista kazen. ki č ka vsakega izdajalca. Vojno sodišče ga je obsodilo na smrt s streljanjem, na izgubo državljanskih pravic za vedno ter na zaplembo imovine.
Drugi, ki se je včeraj moral zago-\ arja ti prečf Vö.:aákiTh~sodT^ern v Soboti, je bil 26 letni Franko Oskar.
Franko Oskar je bil že pred vej-ro zagrizen m? džaron in je tik pred
razpadom Jugoslavije dezertiral na Madžarsko, očkoder se je skupno z madžarsko vojsko vrnil domov. Stopil je lakoj v okupatorjevo službo kot ovaduh zavednih Slovencev in pristašev n rodno csv< bodilnega gibaj ja. Na podi; gi njego ih e.vadb je bilo več oseb mučenih, obsojenih in interniranih.
Zato zločinsko delo je tadi Franka Oskarja vojaško sodišče obsodilo kot vojnega zločinca in r a,rodnega izdajalca na smrt s strel anjem. na izgubo državljanskih pravic za vedno ter na zaplembo imovine.
Kazen, ki jo slovenski narod prisoja izdajalcem, ni maščevalna. Kazen je jamstvo, da se ne bo nikdar več ponovilo leto 1941. z vsemi svojimi strahotami, jamstvo za svoboden razvoj slovenskega naroda na slovenski zemlji
FOTO-RAZSTAVA „NAŠA BORBA'
Pred dnevi je bila v prostorih Obrtne zadruge odprta foto-razstava ..Vr-n borba". V < krašeni razstavni dvorani nad 100 fotografij nazorno prikazuje junaško borbo jugoslovanskih narodov proti okupatorju, maršala Tita in predstavnike ljudske oblasti p i delu ter krvniška dejanja fašistov. V slikah je prikazana tudi krvoločna u mrtitev I rvih dveh borcev za svobodo Prekmurja, Stefana Cvetka in Evgena Kardosa. Kot v odgovor v sem zločinom nad slovenskim narodom pa so posebej razstavljeni prvi posnetki novega življenja na osvobojenih tleh: nastop ; aših mladih borce-v-vojakov, delo mladincev ter množične manifestacije ob priliki osvobojenja Prekmurja. — Razstava bo odprta tudi v drugih večjih krajih Prekmurja.