St./N 6
Maj/Mii^io 200ft
čas za spremembe
k'tnik/;innn XVI
Ko se je dosedanja županja piranske občine, gospa Vojka Štular, odločila oznaniti, da bo za to funkcijo kandidirala še tretjič zaporedoma, se je nehote pojavilo vprašanje, zakaj bi ji občani morali vodenje javnih zadev zaupati tudi v tretje. Če, denimo, pogledamo spletno stran občine Piran, kjer v okviru tako imenovanega projekta Piran - Moje mesto, občane sprašuje, kaj naj bi se v mestu (in za mesto) naredilo, kaj je narobe z občino, kaj bi bilo potrebno spremeniti, popraviti, česa bi si želeli..., dobimo vtis, da je po osmih letih županovanja in številnih neuspelih poskusih revitalizacije starega mesta ostala brez zamisli in idej, kaj šele da bi imela vizijo ali realen koncept razvoja.
Piran ne potrebuje politikov, ki prisegajo na mampulirano voljo ljudi, pač pa župana in izvoljene predstavnike, ki bodo lokalno skupnost znali voditi na podlagi jasnih in strokovno podprtih konceptov, pri čemer bodo upoštevali sodobna spoznanja o trajnostnem razvoju ter etosu v politiki. Nov zagon in optimizem lahko celotni občim prinesejo samo drugi ljudje, in ne tisti, ki ponujajo že prežvečeno in katerih poglavitni motiv je ohranjanje obstoječega. Roko na srce, se vam po osmih letih istega županovanja zdi, da bi zavelo kaj svežega, novega? Ali se morda raje predajate iluzijam, da bi bila po jesenskih volitvah ista ekipa sposobna odpraviti dolgoletno zatohlost in - deus ex machina - prinesti odrešujoče rešitve, ki jih v vsem tam času, odkar upravlja s to občino, ni znala poiskati?
Piranska županja si je za svojo samopromocijo omislila močno ekipo ljudi, ki skrbijo za njeno javno podobo. Ob piarovski asistenci, posebej še v zadnjih časih, preko plačanih oglasov, raznih prilog (npr. Žurnalova Piran), katalogov, prireditev, serij fotografij, objavljenih v kolaborantskih časopisih tipa Primorski utrip - kajpak na račun piranskih davkoplačevalcev, hiti urbi et orbi dopovedovati, kako uspešna da je občina Piran. Najbolj otipljivi znak njene uspešnosti naj bi bila, denimo, podvojitev občinskega proračuna. In kje se odraža tolikšno
Tel. 05/ 674 20 72
Za Vas pripravljamo tudi dnevno sveža kosila! Vljudno vabljeni.
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
Obala 16 Krajevna skupnost Portorož Tel.: 05/674 10 30, GSM: 041/35 22 00
www.obala-nepremicnine.si
blagostanje9 V resnici piranska občina ni, žalibog. niti bleda »zgodba o uspehu-. V prejšnjem Portorožanu ste si lahko prebrali, da so povprečne plače v naši občini - po podatkih koprske Regionalne razvojne agencije - danes zdrsnile pod republiško povprečje. Pred petnajstimi leti pa se je piranska občina lahko hvalila, da ima, takoj za občino Ljubljana-Center, najboljše plače v Sloveniji! Mladi in izobraženi kadri iz naše občine si iščejo službe v Ljubljani, v najboljšem primeru v Kopru, medtem ko jim Občina Piran tako rekoč kot edino prihodnost ponuja »turistično monokulturo«, kjer so na voljo po večini slabo plačana delovna mesta. Praktično je to edina perspektiva, ki jo ponuja županja in njena stranka. V svojih propagandnih publikacijah in izjavah lokalni javnosti dopoveduje, kako visok družbeni standard da je v občini Piran, zamolči pa, kako zelo tak »standard« udari posameznikov žep. Denimo, polna cena celodnevnega varstva enega otroka je v
piranskem otroškem vrtcu lansko jesen	nadaljevanje na 3. strani
RAČUNOVODSKI SERVIS
PORT d.o.o. Portorož Računovodsko - finančne storitve Liminjanska 96, Lucija Tel. 05/6779-480 e-mail: port.kenda@siol.net
»ELEKTRONIK CENTER«
ser
v MOŽNOST PLAČILA DO 24 OBROKOV PREKO TRAJNIKA Z B.A. KARTICO do 300.000,00 SIT !!!(obvezna zadnja plačilna lista)
andrej sovinc: »posvečena tla solin!«
Andrej Sovine, strokovni vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline, je velik zaljubljenec v naravo. Zato zveni skoraj paradoksalno, da je po izobrazbi diplomirani inženir gradbeništva. »Ni naključje, da sem se odločil za gradbeništvo. Zavestno sem šel v to stroko, saj sem želel s svojstvenim pristopom v gradbeništvu pomagati naravi. Pridobljeno znanje mi je bilo doslej pri delu v neprecenljivo pomoč,« je povedal.
Njegovo usodno naklonjenost do narave potrjuje denimo podiplomski študij, v katerem se je odločil za varstvo naravne dediščine, pred nastopom dela v solinah pa je bil več let koordinator za Evropo pri svetovni zvezi za varstvo narave (IUCN), ugledni mednarodni naravovarstveni organizaciji.
»Pred štirimi leti mi je Mobitel ponudil zaposlitev v solinah. Nisem se preveč obotavljal. Izziv sem sprejel z veseljem, kljub manjši plači kot sem jo imel pri IUCN. Delo na terenu mi je, kljub temu, da je včasih zelo naporno, preprosto pisano na kožo in ga opravljam z veliko ljubeznijo. Izredno sem vesel, da soline z veliko truda vseh zapo-
slenih postopoma dobivajo podobo, kot si jo zaslužijo. Vse bolj so urejene, poslovno uspešne in prireditveno čedalje bogatejše, veča se obisk, hkrati pa se vse dejavnosti odvijajo po strogih naravovarstvenih merilih, kot to zahteva uredba o KP Sečoveljske soline.«
Naloge, ki jih Sovine opravlja v parku, so mnogoštevilne. Ključne so uresničevanje določil varstvenega režima, priprava in izvajanje upravljalskega načrta, odnosi z vladnimi in lokalno skupnostjo, ozaveščanje in okoljsko izobraževanje javnosti, organizacija promocije parka, raziskovalno delo in povezovanje z raziskovalnimi inštitucijami, sodelovanje v mednarodnih združenjih in iniciativah za zavarovana območja, pripravljanje
projektnih nalog za mednarodne razpise in še bi lahko naštevali.
Soline so, zaradi svoje občutljivosti, velikokrat na udaru javnosti in posameznikov, ki se na vsak »premik« na tem območju odzovejo z veliko nezaupanja. V zadnjem obdobju je bilo nemalo prahu dvignjenega ob domnevnem odlaganju gradbenega materiala na dveh lokacijah na obrobju solin, na Leri in pri rudniku.
»Prav se mi zdi, da je javnost nezaupljiva do vseh dogajanj v solinah. Tudi sam bi bil. Zatrditi pa moram, da se v solinah, odkar jo je v upravljanje prevzela ta ekipa, ni pripetila nobena nepravilnost. Nasprotno, nekatera območja, ki so bila v zelo slabem stanju, smo sanirali. Denimo pri rudniku smo rešili želvo sklednico, edino slovensko avtohtono želvo.«
Sovine se kot nara-vovarstvenik odločno postavlja po robu načrtom, da bi podaljšali letališko stezo.
»Podaljšanje steze bi pomenilo uničenje solin. Ne le, da bi zaradi tega prišlo do večjih gradbenih sprememb na škodo solin, nastalo bi ogromno ekološke škode, večja letala bi namreč s svojimi nizkimi leti spuščala na sol večji delež škodljivega kerozina. Da o hrupu ne govorim. l/se to bi močno poslabšalo kakovost bivanja v celi občini. Trenutno so načrti ustavljeni, vendar moramo biti vseskozi na preži, ker jih lahko spet obudijo. Hkrati pa nekateri še kar naprej sanjarijo, da bi v solinah uredili marino. Tudi tem zamislim se bo morala lokalna skupnost odločno upreti.«
Sečoveljske soline so najsevernejše sredozemske soline, ki pridobivajo sol na tradicionalen, to je ročni način in prav zaradi tega so biser brez primere.
»Zaradi razmer na trgu, ki ga obvladuje cenena afriška sol, nima smisla, da bi šli v masovno pridelavo soli in s tem v aktiviranje
novih polj. Naša sol je resda petkrat dražja kot industrijsko pridobljena, vendar je hkrati neprimerno kakovostnejša. Povpraševanje po naravni soli in ostalih proizvodih je vse večje. Zato se naša dejavnost tudi poslovno vse bolj splača. Sami se na nek način zgledujemo po solinah Guerrande na Atlantiku v Franciji, kjer so s trdim delom in medsebojnim združevanjem kljub tradicionalnemu načinu pridobivanja uspeli zadržati vodilni delež na francoskem trgu. Tu tiči dokaz, da se tudi v naših solinah odpira še veliko novih možnosti, zlasti glede razvoja trajnostnega turizma. Kajpada, nikoli na škodo tega edinstvenega okolja, na katerega smo lahko upravičeno ponosni,« je sklenil Sovine.
Pripravil: Andrej Žnidarčič
vstaja istra v novo življenje
Spomladi je bilo v Bertokih ustanovljeno Civilno združenje Istre. Ob vse drznejšem nasilju kapitala se državljani povezujejo v skupnem boju za svoj življenjski prostor. Proti pozidavi Portoroža, tretjem pomolu v Kopru, podaljšanju letališke steze v Sečovljah, obalni cesti čez hiše in njive, proti uničevanju solin, sekanju dreves, divji glasbi, dirki motornih čolnov, za varovanje školjčne sipine v Ankaranu, za ureditev nove struge reke Rižane... V Civilno združenje Istre so se povezale številne krajevne skupnosti in skupine (Ekološka koordinacija obale EKO, Umetna inteligenca, Gibanje odgovornih ljudi GOL, Gibanje za Sečovlje, Društvo za trajnostni razvoj Istre, Civilna iniciativa za ohranitev doline pod Belvederjem, Društvo za zdravo srce, Gibanje za Izolo...).
(nk)
t li.i<l,t!|<'V.iii)c \ 1 ',11.1111
znašala okoli 114 000 00 tolarjev medtem ku je bila v "daljni- občim Železniki samo okuli 76 tisočakov1 Kolikšno Imanćno breme pred stavlja /a mlade družine taksna ra/lika v ceni ce pri tem odmislimo drugi problem, da se v nasi občim rodi čedalje manj otrok si lahko izračunate sami1 Tako visoke cene v občini s plačami pod republiškim povprečjem1 S kančkom cinizma bi rekli, da bi si ljudje najbrž želeli nekoliko slabsi standard, toda sprejemljivejše cene storitev Toda problem je seveda drugje - v monopolnem položaju javnega sektorja (kai vključuje upravljanje z odpadki, kanalizacijsko infrastrukturo, vodo ipd.), ki - v odsotnosti resnega nadzora m konkurence - lahko udobno živijo na račun čedalje revnejših občanov.
Odprt lov za dobičkom: gradnja počitniških apartmajev
Ste kdaj, ob prebiranju astronomskih cen, ki jih v piranski občini dosega kvadratni meter stanovanjske površine ali gradbenega zemljišča, pomislili, koliko mladih, pa tudi manj mladih občanov si v svoji občini sploh lahko privošči spodobno stanovanje? Ste se vprašali, zakaj so cene celo višje kot v centru prestolnice? Vrtoglavemu naraščanju nepremičninskih cen najprej botruje občina Piran, oziroma gospa županja kot najodgovornejša, s prodajo svojih zemljišč po - nadstandardnih cenah (saj ste brali o licitacijah zemljišč v Portorožu, Luciji, Fiesi!), kar je seveda sprožilo rast cen vseh drugih nepremičnin. Temu je treba dodati še podatek, da zaračunava občina Piran enega najvišjih komunalnih prispevkov v Sloveniji. Tako je očitno, da se je - ob realno vse nižjih plačah - socialni položaj večine prebivalcev občine Piran občutno poslabšal. Občina Piran, razen obstoječim lastnikom nepremičnin, prebivalstvu radikalno znižuje premoženjski standard! Županjina politika, brez kančka globlje refleksije, bodisi mladim kot delu srednjega sloja dejansko odreka možnost, da bi dosegli sodoben stanovanjski standard, si ustvarili družino, se odločili za otroke, dobili zaposlitev, ki jim ne bi zagotavljala zgolj golega preživetja... Nove stalne in občasne prebivalce bomo v naši občini lahko našli predvsem med od drugod dospelimi nepremičninskimi špekulanti in raznimi mešetarji, ki jih ne zanima dobro skupnosti. Zato vsiljujejo razvoj, kakršen ustreza njihovim koristim. Posledica zgrešene prostorske politike, temelječe na hlepenju po velikih in lahkih zaslužkih, je vse težje dosegljivo stanovanje. Edina možnost so neprofitna stanovanja, ki jih je na žalost pre-
čas za spremembe
malo nižjim slojem pa ostajajo nedosegljiva saj so najemnine zanje previsoke Posledice sprevržene prostorske politike se kažejo tudi v nastajanju divjih barakarskih počitniških naselij kakršno je v strunjanskem in v manjSi men tudi tieškem avtokampu. v neobičajno gostih pozidavah pritiskih gradbenega lob-byja ki sproža nenehno zidanje novih (počitniških1) stanovanj, v spreminjanju kmetijskih zemljišč v zazidljiva, krčenju zelenih površin, kaotični gradnji prizidkov, nadzidkov V takšnem vzdušju prvobitne akumulacije, ko
pokušajo nekateri zase nagrabiti čim več, se ni čuditi gostincem, ki vidijo edino možnost donosnega preživetja v podaljševanju obratovanja pozno v noč ali jutro, s čemer - zaradi neizogibnega kršenja javnega reda in miru - prihajajo s prebivalstvom, v konflikte. Občina Piran je primer nekoč cvetoče lokalne skupnosti, ki stagnira, če ne celo nazaduje. Neuspešen gospodarski in socialni položaj se prevaja v družbeno in socialno patologijo, ki se kaže v slabem zdravstvenem stanju prebivalstva (kot je pokazala zdravstvena analiza iz leta 2003, je v naši občini - glede na ostalo regijo in celotno Slovenijo - nadpovprečna obolevnost za rakom, o čemer smo v Portorožanu že večkrat pisali), najbrž pa še bolj eksplicitno v naraščajočem številu odvisnikov od nedovoljenih drog. V Piranu se poraja klasična socialna bomba: na eni strani brezposelna mladina, ki ob sedanji gospodarski strukturi zase ne vidi nobene perspektive, v najboljšem primeru slabo plačano delo v turizmu, na drugi strani pa majhna gospodar_portorožan ft, 6_
ska elita katere edini cilj je v svoj žep spraviti čim večje profile, pa Čeprav za ceno pozidave vsakega še prostega kotička s pogledom na morje Trend dosedanje občinske politike, ki ji - če je ne zajezimo, m videti konca - je pozidati pokrajino do onemoglosti Potemtakem ni težko predvideti ekološkega uničenja temeljev dolgoročnega obstoja in razvoja naše občine1
Avtizem piranske občinske elite
Trditev, da deluje županja s svojo stranko Socialnih demokratov, v tesni povezavi z LDS, zadnjih osem let kot servis turizma, bi bilo treba jemati dobesedno Kako sicer drugače razumeti lanski odpis podjetju Metropol Group za okoli 800 milijonov tolarjev komunalnega prispevka ter donacijo v obliki blizu 40 000 kvadratnih metrov prvovrstnih zemljišč na polotoku Seča. po aktualnih cenah vrednih več kot tri milijarde tolarjev9! Pri Portorožanu od gospe Štularjeve, njene stranke ter liberalnih demokratov že od lanskega meseca novembra zaman pričakujemo pojasnilo, zakaj tolikšna radodarnost. Kot bi postali vsi avtistični! Nasprotno, preko Nadzornega odbora občine Piran je županjina ekipa raje uprizorila inkvizicijsko farso za javnost, s katero je poskušala brezobzirno oblatiti prostovoljce pri Portorožanu ter pri krajevni skupnosti Portorož. Nikoli ni ovrgla naših očitkov v zvezi z neupravičenim odpustkom Metropolovi družbi ali podarjenimi zemljišči. Ker očitno ni bila sposobna javnega soočenja argumentov, se je odločila za poskus eliminacije aktualnega sveta portoroške krajevne skupnosti in njenega časopisa (o čemer ste več lahko prebrali v prejšnjih številkah Portorožana). Županja se tako z vsemi silami trudi prikriti nezadovoljstvo mnogih prebivalcev, če je treba tudi z dobrikanjem volilnemu telesu, na primer z zastonjsko delitvijo z davkopla-čevalskim denarjem kupljenega cvetja, vina ali sardelic.
V luči zgodovinske primerjave bi lahko predvideli, da se je čas sedanjega županova-nja iztekel, na kar kaže tudi primerjava volilnih rezultatov iz leta 2002 in 2004. Medtem ko je bila Štularjeva leta 2002 za županjo izvoljena že v prvem krogu, je bila dve leti kasneje njena kandidatura za državni zbor deležna presenetljivo slabše podpore, zgolj osemnajst odstotne. Modri politiki znajo presoditi, kdaj je njihov čas potekel in kdaj je napočil čas, da mesto prepustijo novim ljudem, z novimi zamislimi. Modreci pač znajo ohraniti dostojanstvo, za nekatere pa je oblast kot gostilna, iz katere ne zmorejo izstopiti trezni.
Marko Zorman
Katastrofalno zdravstveno stanje posledica stresa zaradi hrupa
konec posiljevanja?
So tri mrtva dekleta izmodrile lokalne oblasti?
Peticija Portorožank in Portorožanov je potrdila naše prepričanje, da so za hrup, ki presega dovoljene jakosti, odgovorni lokalni oblastniki. Vsa štiri ministrstva (za okolje in prostor, za javno upravo, za notranje zadeve in zlasti za zdravje) so potrdila, da je hrup zdravju zelo nevaren.
Na poziv ministra za zdravje nam je Inštitut za varovanje zdravja RS poslal dopis z dne 2.12.2005, v katerem potrjuje:
-	»Hrup je pomemben dejavnik tveganja za nastanek bolezni in bolezenskih stanj...«
-	»Izpostavljenost hrupu jakosti 50 decibelov (db) v času spanja in 60 db v budnem stanju poveča odzivnost avtonomnega živčevja, vpliva na frekvenco srca, periferni upor in krvni tlak, poveča nivo hormonov Dolgotrajna izpostavljenost hrupu jakosti od 65 db do 70 db lahko povzroča povišan krvni tlak in veča pogostnost ishemične bolezni srca. Hrup te jakosti veča nivo lipidov, sladkorja, poveča viskoznost krvi, veča število trombocitov...«
-	»Otroci so najbolj dovzetni za hrup v času razvoja. Pri otrokih, ki živijo v hrupnem okolju, lahko pride do motenj razvoja in učenja «
-	»Kot sami pravilno ugotavljate, je najbolj moteč presežen nivo nočnega hrupa. Posebno moteč je nočni hrup, tako kontinuiran kot tudi konične vrednosti...«
-	»Raziskave kažejo, da motenje spanja povzroča že hrup 30 db (WHO*, Ženeva 2000)«
-	»Menimo, da mora biti nočni nivo hrupa v bivalnih naseljih v najnižjih mejah, ki veljajo za bivalno naselje, opredeljene v Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju«.
Tudi iz raziskave Zdravstveno stanje prebivalcev Občine Piran citiramo samo nekaj dejstev:
-	na 28. strani: »... število prvih kurativnih obiskov na 1000 otrok v starosti nad 6 let v obdobju 1998 do 2001... je strmo naraščala... Štiriletno povprečje Občine Piran je bilo za približno 15% nad regijskim in 30% nad slovenskim povprečjem... Med vzroki za obiske otrok od 0 do 6 let starosti zdravstvenega varstva (ZV) na primarni ravni so bile v občini Piran na prvem mestu bolezni dihal«.
Komentar: Pri predstavitvi v Avditoriju smo slišali, da je to zaradi tega, ker imamo bolje urejeno zdravstveno službo, več zdravnikov... To »pojasnilo« je lahko resnično, čeprav ni sigurno. Vsekakor pa dokazuje, da nekaj ni v redu pri otrokih to, da obolevajo na prvem mestu zaradi bolezni dihal. Bolj zdravega naravnega okolja, kot ga ima Občina Piran, nima nobeno drugo področje v Sloveniji. 0 tem je pisal dr. Lojze Medved, ko je bil vodja Palaceovih Term. Saj smo vendar zdravilišče!
-	Na 43. strani - sladkorna bolezen: »Povprečna letna SDR (stan-darizirana stopnja umrljivosti) je za približno 74% nad slovenskim povprečjem za ženske in 71% nad slovenskim povprečjem za moške«. To pojasnjujejo izdelovalci študije na strani 48: »Pri vseh odraslih prebivalcih Pirana moramo omeniti izrazito višjo umrljivost zaradi sladkorne bolezni (poudarek je v Poročilu), kije približno 70% slovenskega povprečja. Eden od pomembnih faktorjev pri poteku sladkorne bolezni je prehrana, oziroma življenjski slog, kar kaže, da prebivalci Občine Piran nimajo zdravega načina življenja (poudarek je naš).«
Komentar: Res je! Nimamo zdravega načina življenja! Pa ne zato, ker bi bili večji požeruhi in pijanci, marveč zato, ker živimo pod stal-
nim stresom zaradi hrupa. Ponovno citiramo Inštitut za varovanje zdravja: »Dolgotrajna izpostavljenost hrupu... veča nivo lipidov, sladkorja! «
Obširneje bomo analizo raziskovalne naloge Zdravstveno stanje prebivalcev Občine Piran predvidoma objavili v naslednji številki.
_Dušan Puh
OBREMENILNI PODATKI
Za občinske organe (svet, županja in nadzorni odbor) in seveda tudi za naše občinske uradnike so podatki raziskave obremenilni. In obenem zavezujoči. Več kot 15 let se portoroška skupnost pritožuje zaradi neprespanih noči. Spanje, ki je fiziološka potreba kot hrana ali pijača, nam kradejo gostilničarji in gostinci ter njihovi valpti disk jockeyi in razni»bendi«. Prilaščajo si naš življenjski prostor. Njihov račun je enostaven: tu je lep kraj, lep prostor. Dalo bi se zaslužiti. Brezobzirnost teh zaslužkarjev je brezmejna, kar je pač značilnost primarnega kapitalizma.
Nismo proti kapitalizmu, kakršen se je oblikoval v zadnjih 80 letih na Zahodu. Današnji kapitalist je obziren do okolja. Bori se za dobrega delavca, skrbi za njegovo zdravje in telesno ter duševno kondicijo. Skratka, moderni kapitalizem je sprejemljiv. Na žalost je naša vrnitev v kapitalistični sistem preskočila normalni razvoj tega gospodarskega sistema in ga začenja »od manufakture« z vsemi Hlapci Jerneji (Cankar), Železnimi petami (Jack London) in se požvižga na to, da ljudem krade življenjske sile, samo da bi»obogatela«.
Svetniki Občine Piran, ki ste zastopniki vseh občanov, poglobite se malo v portoroško peticijo zoper hrup! Gospa Županja Občine Piran, zagotovite svojim občankam in občanom ter njihovim otrokom nočni mir! Preprečite kriminalno početje skupaj s svojimi redarji in državnimi inšpektorji! Kajti kriminal je (grdo ravnanje po 146. členu Kazenskega zakonika) jemanje spanja. To je mučenje zelo hude vrste, če ti ne dajo spati. Spominjamo vas vse na Atilija Romula, ki so ga mučili do smrti tako, da mu niso dali spati. Da ne omenjamo gestapovskih in podobnih »Pravilnikov o mučenju brez dotika« za kakršnega je bila v ZDA pred nedavnim izrečena huda zaporna kazen zaradi mučenja »brez dotika« v Abu Graibu«.
Nočne zabave ne morejo biti na »open air discos«, kot je zapisal mag. Wolfgang Kucher iz Celovca. Nočne zabave so drage. Zahtevajo zvočno popolnoma hermetizirane stavbe, daleč stran od naselja. Naš Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za gostince zahteva za plesišča čisto enake pogoje kot v New Yorku. Le da jih tam spoštujejo in tam nihče ne poplesava v lokalu, ki nima dovoljenja za ples, »ki pa precej stane, kar gre na rovaš lastnikov dragih «plesnih« nočnih klubov« kot poroča Polet z dne 18.8.2005 iz New Yorka.
Brez spanja ni življenja. Brez normalnega spanja ni zdravja. Preprečite torej hrup!
D.R
AK
proti plinskem terminalu v 0 čem so sejali občinski svetniki tržaškem zalivu	25. maja 2006
Civilna zdruzenja Istre se med drugim borijo tudi proti načrtovani gradnji dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, enega v morju in drugega na kopnem v Zavljah
Mofski tiMMiiii.il bi ai segrevanje plina uporabljal morsko vodo kai bi ohladilo moije za čiščenje cevovodov pa (ji uporabljal veliko kenn kali) lo bi usodno vpliv.ilo na celotni morski in obmorski rkusistrm ter na yospodaistvo (ribištvo, turi/lmii ) lerminala bi bila umeščena bli/u slovanskih teritorialnih voda tei morskih in kopnih naravnih spomenikov (Debeli f 11C. Škocjanski /atok Strunjan. SeCoveljske soline) Povečal bi se tudi promet velikih plovil
Plinski terminal je grožnja /a slovensko morje, postaja pa tudi grožnja za Hrvaško Zato Hivatje napovedujejo mednarodno konferenco o nacrtovanil) plinskih terminalih v Omišlju
Plinski terminal na morju pred Livornom je za polovico manjši od načrtovanih terminalov v Tržaškem zalivu in bistveno bolj oddaljen od obale (20 km), na bistveno globljem morju (110 m) Italijansko ministrstvo za okolje je prepovedalo plovbo okoli terminala v polmeru 2 morskih milj za večja plovila, znotraj cone pa mora nadzorna ladja patruljirati 24 ur na razdalji polmera 1 milje
Če bodo navedeni varnostni predpisi uveljavljeni tudi v Tržaškem zalivu, bo nadzorovani pas segal približno 3 km v slovensko morje, patruljna ladja pa bo nadzirala dober kilometer pasu ozemeljske vode RS. V razdalji 1 km od terminala naj bi bila prepovedana vsaka plovba.
(nk)
Prava sreča ne stane veliko. če je draga ni dobre vrste. (Rene Pratiqois)
fj.i dnevnem ledu je hil predlog sprememb občinskega statuta /akljui.ni raiun (Jburie z a leto i'OU'j odlok o vaistvu urejanju in videzu okolja odlok o spremembi komunalnih taks navodila za opremljanje površin z elementi urbane opreme urejanje centra za starejše občane v Luciji pogodba med Občino in Istrabenz hoteli Portorož Napovedano je povišanje denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka (J lanskem delu in letošnjem programu poročajo Športni in mladinski center l&l Koper in javno podjetje Ukolje Nekaj zemljišč bo menjalo lastnika nekaj pa ji bo zaokroženih Muzej luristum predlaga najem stavbe nekdanje uprave Droge Ugo Fonda predlaga odstranitev table z Valete
skrivalnice
•Želel bi povedali, da je bila velika napaka storjena, ko smo za člana Nadzornega odbora imenovali Vojka Mlakarja Vemo, da je Prokurist izvajalca -močeradaosebno prizadet, saj Krajevna skupnost Portofož nasprotuje tej gradnji Toliko o tem saj bomo nadaljevali naslednjič<■. je predlog portoroškega krajevnega sveta o razrešitvi bodisi predsednika občinskega nadzornega odbora, Jožeta Uten-karja, bodisi njegovega člana Vojka Mlakarja, komentiral letošnjega 11 aprila občinski svetnik, pripadnik Zveze za Primorsko, gospod Bogdan Lulik na seji občinske Komisije za imenovanja, katere član je tudi sam Ni nam znano, zakaj predsednik omenjene komisije, dr Patrick Vlačič, pobude, za katero se je tudi sam strinjal, da bi o njej razpravljali na naslednji seji, potem ni uvrstil na dnevni red, kakor so se soglasno dogovorili člani komisije.
v
Ženske se delijo na vdove in tiste, ki delajo na tem.
GEA College -CVŠ, d.o.o.
Kidričevo nabrežje 2, Piran
L'	;;; INFORMATIVNI DAN
'r*
Računovodja
Komercialist
vsak prvi petek v mesecu
ob 14.00 uri
Poslovni sekretar
Informacije: eva.cervar s gea-college.si • telefon: 05/67 10 257.05/67 10 252 • www.gea-college.si
NEGA NOG NA DOMU
NIMATE ČASA ALI PREVOZA?
(medicinska pedikura, striženje nohtov, otiščanci, kurja očesa, trda koža, vraščeni nohti, boleče noge...)
primerno za diabetike in nepokretne osebe
STROKOVNO 0SKRBIM0 NA VAŠEM DOMU
Vincec Karim s.p
med. sestra, pedikerka TEL. 031/ 851-242
Kdaj preselitev belokriške antene?
sodna poravnava
Svet Krajevne skupnosti Portorož je na svoji 18. redni seji obravnaval problematiko preselitve antenskega sklopa z Belega križa. Obljuba RTVS oktobra 2003, da bo anteno preselila v razumnem roku, še ni uresničena, zaradi česar so krajani vse bolj zaskrbljeni in ogorčeni.
Svet KS je direktorju RTV Slovenija Antonu Guzeju, ministru za gospodarstvo Andreju Vizjaku in županji Občine Piran Vojki Štular poslal pismo, v katerem poklicane pozivajo, da storijo vse za čimprejšnjo preselitev antenskega sklopa na nenaseljeno območje. Pismo objavljamo v celoti:
»V prilogi vam pošiljamo kopijo sodne poravnave o preselitvi antenskega sklopa z Belega Križa nad Portorožem (dokument je na ogled v tajništvu KS Portorož, op. ur.), kije bila podpisana na Okrožnem sodišču v Kopru dne 15. 10. 2003 med tožnikom KS Portorož, toženo stranko, Javnim zavodom RTV Slovenija, in stranskim inter-venientom, Občino Piran. Poravnava je bila podpisana po dolgotrajni sodni obravnavi, ki jo je spodbudila peticija s podpisi 689 prizadetih občanov. Dvomov o škodljivosti antenskega sevanja ni več, saj tudi Svetovna zdravstvena organizacija priporoča državam, da močnih elektromagnetnih sevalnikov ne postavljajo v naseljenih okoljih in zakonsko omejijo najvišje dovoljene moči sevanja.
Škodljivost sevanja antene priznava tudi Javni zavod RTVS v izreku te poravnave. Ljudje se z vsemi silami upirajo postavljanju anten mobilne telefonije v bližini njihovih domov, ki se po inštalirani moči ne morejo primerjati z anteno na Belem Križu. Ta antena je relikt iz časov ideološke propagande na meji z zahodom, ko se o množičnih zastrupljanjih ljudi z azbestom in drugih kršitvah temeljnih človekovih
S SEJE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI PORTOROŽ
Tudi na 19. seji Sveta KS Portorož, v ponedeljek, 22. maja, je bilo živahno. Razpravljali so o dopisu piranske županje Vojke Štular, ki obvešča Potorožane, da bo ustavila financiranje portoroške KS s proračunskimi sredstvi, če bo ta še naprej uporabljala sredstva od oddajanja poslovnih prostorov v najem za izdajanje lokalnega časopisa Portorožan. Županja bo s tem kršila občinski statut, ki v svojem 62. členu izrecno pravi: Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. V 57. členu pa piše, da krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina za obveznosti krajevne skupnosti odgovarja subsidiarno. Po 16 letih izdajanja časopisa na prostovoljni osnovi brez tolarja dotacije iz občinskega proračuna, se je skupina prostovoljcev krepko utrdila in verjame, da bo dočakala čas, ko bo občinsko vodstvo prepoznalo časopis kot pomemben prispevek k demokratizaciji življenja v piranski občini.
Na seji so obravnavali tudi predlog krajana Antona Kovšče, da bi namestili dodatne table s hišnimi številkami in imeni ulic, nadalje prošnjo Balinarskega kluba Antena za podporo pri organizaciji državnih prvenstev, predlog Nataše Vesel, da bi prepovedali delovanje letalskih šol na portoroškem letališču, pobudo krajanov Fizin, ki bi radi travnik za bencinsko črpalko preuredili v parkirišče ali v zelenico, član sveta Dušan Puh pa je poročal o sprejemanju ureditvenega načrta za območje hotelov Metropol.
pravic ni smelo govoriti in ne pisati. Kljub vsem tem okoliščinam antena še vedno stoji, tu, nad glavami občanov Belega Križa.
Analiza o zdravju ljudi v občini Piran, ki je bila šele na odločno zahtevo KS Portorož pred nedavnim predstavljena javnosti, o zdravju ljudi ob anteni molči. Nedostopnost podatkov o zdravju ljudi ob anteni v tej analizi in tudi obravnava na sodišču, nas še posebno skrbi in spominja na čas, ko je bil zapovedan molk o morilskem azbestu.
Javni zavod RTV Slovenija je v tej zakonsko zavezujoči poravnavi podpisal obveznost, da bo anteno v razumnem roku preselil z Belega Križa. Po 30 mesecih od poravnave je RTVS poslal KS Portorož le obvestilo, da je izdelal projekt preselitve in ga poslal Občini Piran. Občina, kot podpisnik poravnave z upravnimi pristojnostmi nad prostorom iz poravnave, doslej ni izkazala nobene aktivnosti za uresničitev pravic njenih občanov na Belem Križu, ki so zapisane v sodni
poravnavi. Tožnik se je v poravnavi obvezal, da iz naslovov, ki so predmet poravnave, ne bo uveljavljal zahtevkov, toda samo v primeru, če bo tožena stranka spoštovala zaveze iz te poravnave.
Naslovnike prosimo, da storijo vse kar je v njihovi moči, da bi skladno s podpisano sodno zavezo čim prej prišlo do preselitve antene iz Belega Križa in da se ne bi zgodila množična kršitev temeljnih človekovih pravic zaradi neizvršitve sodno podpisane zaveze v razumnem roku.«
(JČ.AŽ)
cvetje in propaganda
ležeči policaji
Navadili smo se že na vsakoletno brezplačno majsko pode Ijevanje cvetja, ki ga je piranska županja prevzela od svoje popularnejše izolske kolegice Akcija naj bi ljudi vzpodbudila k okraševanju okenskih polic, balkonov, teras ali zelenic njihovega doma s cvetjem, s čemer naj bi prispevali k lepšemu videzu celotnega kraja, kjer živijo.
Način deljenja sadik, br/enje sko/i kraji4 naši; občine kjer županja s svojim spremstvom ob določeni un ljudem ra/deljuje rožice, pa vse preveč spominja na obredja, s katerimi so se presvitli vladarji -občasno poskušali milostno približati svojim podloznikom Za tiste ki so v/hiceni, da lahko od blizu vidijo županjo se morda celo z njo rokujejo, izmenjajo besedo ali dve. povrhu pa i L njenih rok prejmejo še »zastonjsko- cvetje, je to najbrž poseben dogodek Za druge pa pomeni uprizarjanje cenenega cirkusa, za katerim se skriva čisto navadna politična propaganda, kakršni so stari Rimljani brez ovinkarjenja rekli »kruha m iger- za ljudstvo Lahko bi zgolj zamahnili z roko, enako kot se nasmehnemo nad reklamo, ki nam obljublja, da bomo z uporabo tega m tega razpršila osvojili katerokoli moško (ali žensko, kakor pač kdo) srce, češ reklama kot vsaka reklama, ne gre je jemati resno. (Skoraj) vsi vemo. kaj je njen edini cilj prepričati nas. če hočete - preslepiti, da je izdelek vreden nakupa1 Tako je tudi s politično propagando, poskuša nas prepričati, da je kandidat za neko funkcijo vreden našega zaupanja, da bo deloval v našem interesu. Medtem ko modri razlikujejo med videzom in bistvom, vedo torej, da z uporabo neke znamke razpršila ne bodo osvojili niti enega samega moškega ali ženskega srca, pa drugi vse zamešajo in verjamejo, da je reklama resnica, da je videz bistvo.
A naj se, preden dokončno zamahnemo z roko, povrnemo k piranski paradi - ops, karavani - cvetja, ki je namenjena bolj ali manj samo ozkemu delu prebivalstva, predvsem županjinim privržencem ter tistim, ki se ji morajo udinjati, da obdržijo svoje položaje. V resnici ima akcija pozitivne konotacije, saj bi - če bi se z njo identificirala večina občanov, lahko zares prispevala k lepši podobi naših krajev (česar po osmih letih, odkar enkrat letno obide občino, ni občutiti). Toda najprej bi morala izgubiti primesi agit-propovske horukarske akcije. Za začetek tako, da bi bile sadike okrasnega rastlinja na voljo vsem občanom na stojnicah (kot recimo letos v Ljubljani), delili pa bi jih, denimo, prostovoljci hortikulturnega, turističnih ali drugih društev. Lahko tudi županja, zakaj ne, vendar ne na dosedanji način, ko je prvotni smisel akcije, vzpodbujanje sajenja okrasnega rastja, spodrinil drugi, propagandni, da ne rečemo cirkusantski značaj.
(L.S.Z.)
EINSTEINOVE ŽIVLJENJSKE MODROSTI
üM	T _\
»»Ležeči policaj ovire. (Foto: Ai	jj« so v veliko primerih nujno zlo. Na sliki hitrostne i)
Da bi umirili promet na cesti Obala v Portorožu, je Občina Piran napovedala postavitev ležečih policajev na treh točkah v središču naselja. Na žalost se zdi, da ne gre brez tega. Tako kot ne gre brez sodišč, zaporov, prometnih znakov in zakonov.
Vse to je potrebno v družbi, ki ne spoštuje zlatega pravila Ne stori drugemu, kar ne želiš, da drugi stori tebi. veljavnega v vseh civilizacijah tega sveta
Na portoroški cesti Obala je kulturnemu človeku povsem jasno, da mora voziti počasi. Ne potrebuje dodatnih preprek, kakršni so ležeči policaji. A kaj, ko je vse več divjih brezobzirnih voznikov. Ko so avtomobili vse bolj podobni oklepnikom, ki ščitijo vozeče, a ogrožajo druge. Ko je vse več prestrašenih in povoženih pešcev. Ko tisti, ki so zadolženi za varnost na cesti, te ne zagotovijo. Zakoni so milostni do kršiteljev in ti se rogajo vsem po vrsti.
Tako imamo okolje onesnaženo z opozorilnimi znaki, naši avtomobili pa se kobalijo čez ležeče policaje. Najlažje je postavljati talne ovire - ležeče policaje in na pločnike, trge in druge površine, namenjene pešcem, take in drugačne stebričke.
Ali bi šlo drugače? Težko v družbi nebrzdanega lova na materialno imetje, hlastanja po prevladi nad drugimi in uzakonjeni tekmovalnosti.
(nk)
Če mi posödis sto evVov, bom tvoj dolznik.YSß življenje. ______ '
A J » u.
9(pzsnetJca ^ала (ffovak b.p.
i ,(.p.i cL-u :. »i "01 P '-t. .r- .;■
Nega in ultrazvočna terapija obraza
Nega telesa Ultrazvok in vakum terapija telesa Elektro stimulacija obraza in telesa Depilacija Manikura Pedikura Refleksna masaža Tui-na masaža Solarij Infrardeča savna
*	Teorija je, ko se vse ve, a nič ne deluje. Praksa je, ko vse deluje, a nihče ne ve zakaj.
*	Življenje je kot vožnja s kolesom: nikoli se ne smemo zaustaviti, če nočemo izgubiti ravnotežja.
*	Nobeno odkritje, noben napredek, nobena znanost se niso nikoli ozirali na to, če je kje kakšen otrok nesrečen.
*	Nikoli ne mislim na prihodnost, kajti tako in tako pride še prekmalu.
Maj/Maggio 2006
portorožan št 6
zj
spremenjena prometna ureditev v portorožu
rekordno hitri gradbeniki
Portorož je trenutno veliko gradbišče, (foto: až)
Družba Istrabenz hoteli Portorož d.o.o. obvešča, da bo zaradi del na javni komunalni infrastrukturi v okviru prenove starega hotela Palace predvidoma do sredine junija popolna zapora Koprske ceste od križišča pri restavraciji Tomi do križišča Koprske ceste s cesto Obala. Obvoz za središče Portoroža bo urejen na križišču pri restavraciji Tomi v smeri proti Piranu oziroma skozi Lucijo. O poteku del in nadaljnjih zaporah cest bodo javnost obveščali sproti.
Zaparkirano taksi postajalisce - Na fotografiji je lepo prikazan običajen dan na taksi postajališču pri portoroški pošti. Parkirana so vsa mogoča vozila, med njimi pa se morda »stiska« tudi kakšen taksi. Portoroški taksisti, ki jih že tako tarejo številne težave, se sprašujejo, kdaj bo konec prometnega kaosa (foto: Andrej Susman).
MATON
PVC IN ALU OKNA - UGODNE CENE IN HITRA DOBAVA RAZSTAVNI SALON - OBALA 127 LUCIJA
BREZPLAČNI TELEFON: 080 9880
Mercator je v rekordno hitrem času prenovil pritlične objekte ob glavni plaži nasproti starega Palača in jim dal novo vsebino. Obogatili so predvsem butično ponudbo, nekaterih trgovin pa ni več. Portoro-žanom je žal zlasti za trgovino s spominki, ki je bila med turisti zelo priljubljena.
internautica spet lepo uspela
V portoroški marini je bila sredi maja 11. mednarodna navtična razstava Internautica 2006. Letos je bilo na morskih in pokritih površinah na ogled več kot 150 plovil (najdaljša so presegala 26 metrov) ter obilica raznovrstne navtične opreme domačih in tujih proizvajalcev. Udeležba razstavljavcev sicer ni bila rekordna, zato pa je Internautico obiskalo okrog 42.000 ljudi, kar je precej več kot lansko leto. Ob sejmu so se nizale raznovrstne prireditve, od jadralskih regat, razstav in posvetov, do dviga modre zastave. Vse to Internautico še naprej uvršča med najpomembnejše navtične prireditve v tem delu Sredozemlja. (foto: arhiv Internautice)
avditorij
Sobota, 1. julija, ob 21. uri: G. Puccini: opera La Boheme v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana.
portorožan it 6
Mai/Maggio 2006J
8
Portorožanova reportaža
šentjanski sejem
Krajevna skupnost Portorož in Društvo za trajnostni razvoj Istre sta 29. aprila uspešno izvedla prvi Šentjanski sejem. Potekal je v Domu družbenih organizacij na Belokriški cesti 56 v Portorožu ter v njegovi okolici. Glavni organizator je bil sosed Edi Fuks, sodelovalo pa je nad 70 prostovoljcev. Sejem je finančno podprla Občina Piran ter nekaj sponzorjev.
Namen sejemske prireditve je bil razširiti turistično ponudbo v portoroško zaledje m hkrati okrepiti socialni kapital domačinov Naprodaj so bile sadike, suho sadje, sladice po starih istrskih receptih, zeliščne soli, domače vino, v žganje namočena zelišča in sadeži, naravna kozmetika, vino, oljčno olje, ročna dela m strokovna literatura V prostorih balinarskega kluba Antend so obiskovalci pokusili tritaje, solinarsko jed, palačinke z doma skuhammi marmeladami, vino m zeliščni čaj, v pisarni Adria Classic pa sladoled iz domačega sadja Strokovnjaki so predavali o ekologiji ter o naravni in kulturni dediščini, mini živalski vrt je razveselil otroke in osvežil spomin odraslih na pristno Istro, vokalna skupina Portorož je zapela, če se je kdo želel razgibati, pa se je sprehodil po Šentjanah
Kljub dežju je sejem privabil okoli 500 obiskovalcev. Ob koncu dneva so prihajali ljudje, ki so si želi zaplesati, spomnili so se, da je imela nekdaj v Domu družbenih organizacij gostilno Angelca Staniša iz Šentjan.
Boris Fras, predsednik združenja ekoloških kmetov Slovenije Biodar, je govoril o razvoju in pomenu ekološkega kmetovanja v svetu in pri nas, Valter Pikel o elementih kulturne krajine Šentjan, Slobodan Simić - Sime o pešpoteh in bodočem muzeju Turistum, Jani Forte o ekosistemih in trajnostnem razvoju, ekološkem kmetovanju, upravljanju z vodnimi viri in rabi obnovljivih virov energije, Dino del Medico pa o stari kulinariki in kuhinji piranskih solinarjev.
Pod streho Doma družbenih organizacij in okoli njega so bili na prodaj izdelki, ki jih ne vidiš drugod - Društvo za trajnostni razvoj je pripravilo kise iz sedmih sadežev - lige, kakija, feijoe. skorša, kutine, drnulje in žižole
Med sadikami so bile stare vrste iz domačih semen, pa figa, japonska nešplja, poprova meta, kaprovec in drevesni paradižnik. Zvonko Sadar je prinesel vejice dreves, ki rastejo na šentjanskem pobočju in drugod po Istri.
Deklica je prišla iz Pirana, ker je slišala, da bo Ženja Konjajeva pripeljala oslička, konja in kozo. Ženja je ponudila tudi sveže namolženo kozje mleko in puranja jajca.
Reportažo pripravila:
Nada Kozina, Ivan Zupančič - Župa.
Maj/Maggio 2006
portorožan ŠL 6
ü
današnji bogataši ne puščajo dr0btin na mizi
Slišati je, da so hoteli na Bernardinu lani zaslužili več, kot kdaj-koli prej. Dobička je za 400 milijonov. Čestitamo!
Ob tem se spomnimo, da smo se nekdaj novic o uspehu domačih podjetij razveselili vsi v kraju: delavci, občina, komunala, cestno podjetje, šole...
Danes je drugače. O razdelitvi dobička ne odločajo več tisti, ki ga ustvarjajo, ampak lastniki podjetja. Ne več delovna skupnost (direktor, delavski svet...), torej domačini, ampak velike finančne družbe. Mali delničarji so tudi občani. Večinski lastniki pa so državni skladi, ki odločajo o usodi dobička, ustvarjenega v našem kraju. Ti niso od tu. Slišati je, naj bi dobiček porabili za naložbe v hotelu - za obnovo stavb in novo opremo, prizidke, bazene. Nič za delavce, nič za kraj.
Ali pač? Veseli bomo, če bodo sporočili, kako so se oddolžili za dober uspeh kraju, v katerem se je nabral tak dobiček. Kajti dobiček ni le sad dela, ampak tudi pogojev, v katerih deluje podjetje: dobička ne bi bilo brez pridnih domačinov, lepe okolice in ugodnih naravnih pogojev. Naj poskusijo ustvariti tak dobiček v Sibiriji!
Dobiček so bernardinski hotelirji ustvarili tudi v škodo domačinov. Pozidali so jim obalo, z novo kongresno dvorano so jim zastrli razgled, z asfaltom so zalili njive, z glasbo in ognjemeti jih mečejo iz sna.
Lani je v Tartinijevem gledališču Marino Antolovič iz bernardinskih hotelov na Forumu o turizmu pel slavo Piranu in se hvalil z ustanovitvijo posebnega sklada za obnovo mesta. Se je hecal?
Pomolček pred Piranom. Žalostna podoba javnega kopališča v občini, v kateri hotelirji kujejo visoke dobičke in opevajo lepoto Pirana. Kakšna drobtina, kakšen procent dobička bi šel za obnovo pomola?
novi prostori morske biološke postaje
V petek, 19. maja so na piranskih Fornačah svečano odprli nove prostore Morske biološke postaje (MBP). Površina novih raziskovalnih površin je 2.700 kvadratnih metrov, naložba pa je znašala poldrugo milijardo tolarjev. MBR ki sodi pod okrilje Nacionalnega inštituta za biologijo, bo poslej še bolj suvereno skrbela za spremljanje in preučevanje morja, okrepila pa bo tudi mednarodna sodelovanja. Danes je na MBP zaposlenih 28 ljudi, med njimi 14 raziskovalcev (kar 12 z doktoratom znanosti), izobražujejo šest mladih raziskovalcev itd.
(až)
ščurki
Poklical nas je Pirančan in povedal, da ljudje v mestu opažajo povečano število ščurkov, zlasti v prostorih od Zelenjavnega trga proti Punti. Pravi, da ga je strah poletja, kajti ščurki se v vročini še množijo.
društvo obzorje piran
nudi svetovanje vsem ljudem v duševni stiski. Na osebni pogovor se lahko prijavite vsak delovnik od 10. do 14. ure.
Tel.: 041/954-769.
NEPREMIČNINSKA DRUŽBA Z 10 - LETNO TRADICIJO
Ulica svobode 65, 6330 Piran Tel.: 05/ 673 02 50, Fax: 05/ 673 02 55 Stanislava: 041 687 075, Daniel: 041 784 750
e-mail:i nfo@casabela.net
www.casabela.net
Končno, brez svobode izražanja bi državljani hitro izgubili možnost vplivanja na dnevni red odločitev oblasti. Molčeči državljani so morda dovršeni podaniki avtoritarnega vladarja, so pa prava katastrofa za demokracijo. (Robert Dahl, I. 2000)
»Naj ljudje svobodno izražajo svoje misli in naj se njihovo ogorčenje razplamti kakor ogenj po površini; pogovarjajo in razvnemajo se kakor raztreseni smodnik - toda eksplozija ni ne glasna ne nevarna; če pa jih držiš pod prisilo, so kot podtalni ogenj, ki deluje nevidno, dokler ne izbruhne kot potres ali vulkan«. (Thomas Erskine, ko je leta 1793 pri zagovoru avtorja besedila Rights of Man (Človekove pravice) Thomasa Paina, branil svobodo govora)
Skrivnost sreče je svoboda in skrivnost svobode je pogum.
čikole čakole urejajo piranske trge
l aiiskega SeplellibU jI- Iiii.MiU'!,!'.(I. ч.-fiij [JIM' 'Ml Il'i/V.M
Cikole Cakole dobilo v uporabo r 11, i jr i • - * pni-,in- i ,i 1 h.lOm • м i •; v Piianu nasploh rЛ .1 v f .k i j«- Verdi (J.iuk i- društva mi ir.l'nm icstaviacije Verdi gospo Andelo razmišljale kako tu uredili njen
Trg »Člkole Čakole« v Piranu - Nekdaj se je trg imenoval Largo Salvore. Ali je oprema v skladu z občinskimi Navodili za opremljanje površin z elementi urbane opreme? Ali Občina res financira ureditev vrta zasebnega gostinca iz proračunskega (našega) denarja? Ali je prav, da javno površino odda zasebniku? Kje je še kaj prostora, da bi postavili klopi za meščane? (foto: nk)
.p'eC i nji i'M ,	por, it if Mrdsha mi /hirali vet kot pul
<-',i ' -ipif	, i t t i r n{i \pnmiadan\kt (islilin akujt Ifij u^jjiHu
11 (I I (i i j I (' (] i' i |JN'.,idlIl Ml 1.Г IMllit' kaf ahlli|ef eve ( Utk e aSpaUgiJS Turr.il vt vMirodnevnn t(i!u(]fatiiajo Nekateri Pifafiiaiu so nad ii|iili navdušeni (JiugifiiMi l.iko kol vedno Prav t)i prišli še dve klopi da (ji m- mi' i-1 K.i nt) v»- Г i-r t f i /bifala im klepetu Posedeli (ji ludi t L j f i * > T i m (itn udovali bar oi im Iiimi im Irgu A k ( i)o mi podpfli piianska /upanja Vojka Stular JP Okolje ter vt-c posameznikov V društvu /elijo d.i bi nphova akt ija spodbudila druge Pirančane k urejanju svojih vhodov oken uli( in (' elf Ii
Di ušivo je k sodelovanju pri urejanju trga povabilo mestno arhitektko Majdo Skrinar Po njem presoji naj bi bilo v Piranu /elenje m cvetje samo v parkih Ce pa se prebivalci /e tako odloČijo pre-dalaga da jih sadijo v betonska konta Tudi strokovnjak z Zavoda /a spomeniško varstvo meni da rože ne sodijo v Piran Starejše piranske gospe pa zatrjujejo da so jih nekdaj z veseljem gojile in celo tekmovale, katera bo imela lepše Za posebno imenitnega je veljal asparagus V društvu o svojem delovanju sproti seznanjajo pristojne na obcmi. jih prosijo za nasvete in vabijo k sodelovanju Ugodno se odziva denimo Milica Maslo predstojnica urada za družbene dejavnosti Pri svojem delovanju vztrajajo, ker so prepričani, da rože ne morejo škodovati Za cvetlicna korita društvo m dobilo navodil, zbralo jih je po lastni presoji in finančnih sposobnostih O akciji so obvestili tudi urad za turizem, vendar niso bili deležni ustreznega odziva V društvu ne razumejo, kako se lahko turizem v mestu razvija brez prebivalcev
Gordana Mlakar
\bt YOUTH HOSTEL V#UL/ & GARNI HOTEL
DR. HUMAR, d.o.o. PIRAN / TEL.: +386 5 67 32 555
www.hostel-val.com
Če Vas nenapovedano obiščejo sorodniki, sošolci ali prijatelji, kijih komajda poznate in Vam s tem porušijo usklajen vsakdanjik^
nas pokličite.
(Radi Vam 6omo pomagali iz zadrege. Val Hostel Piran
Upanje umre zadnje - brez znanja bo umrlo prej
podjetniško leporečje ali kaj več?
K oglašanju me je vzpodbudil uvodnik marčevke številke Portorožana z naslovom Izven ustaljenega (izpod peresa članice našega uredništva Livije Sikur Zorman, op. ur.) in v zadnji številki objavljeno razmišljanje Sandra Kravanje ("Vpliv prostorskega planiranja na blagostanje in socialni ustroj občanov"), za katera si uredništvo zasluži vse moje čestitke! Po tem kratkem, vljudnostnem uvodu pa raje poglejmo, kaj se je v zadnjem času novega zgodilo v našem ljubkem malem mestu, stisnjenem na kot zašiljen jezik razpotegnjenem polotoku.
Veduto Pirana je v zadnjih tednih skazilo nekaj novih, na strehah zraslih prizidkov: na Prvomajskem trgu se je, denimo, čez teraso restavracije Delfin dvignila ogromna, dvo-kapna progasta plastična streha, gostišča na obali pa vse bolj spominjajo na tople grede kmetijske zadruge... Tik pred predavanjem o letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine smo se v Tartinijevem gledališču bodisi Pirančani bodisi tisti, katerim je usoda starega mesta prirasla k srcu, lahko družili s strokovnjaki in študenti podjetništva. S citiranjem posplošenih navodil o možnostih razvoja podjetništva pa so vrli teoretiki podjetništva pri poslušalcih težko vzbudili zaupanje, da je kaj od povedanega tudi zares uresničljivo. Po petih letih, odkar se je Visoka šola za podjetništvo Gea College umestila v starem piranskem jedru, bi bilo težko govoriti o kakšnem velikem pomenu te ustanove za našo občino. Nenazadnje je omenjena javna prireditev - kot poskus predstavitve možnosti razmaha podjetništva v pogojih zgodovinskega mesta, kakršno je Piran - prva in edina, ki so se je na tej šoli kdaj lotili. Če temu na rob dodamo še govorice o morebitnem umiku šole iz mesta, bi omenjeno okroglo mizo lahko preimenovali v Pesem ptic trnovk (ali, po dalmatinsko, Tiče krepavaju kantajuči...). Svetle izjeme na prireditvi so bile predstavnice društva Zdravi podjetnik z njihovim iskanjem konkretnih nasvetov ter informacij o virih financiranja za razvijanje programa oblikovanja in izdelave izvirnih spominkov, ki bi nastajali v sodelovanju s šolami, Centrom za usposabljanje invalidnih oseb ipd. Sestavek o dogodku, ki ga je potem, s posplošenim povzemanjem izjav nekaj izbranih predstavnikov lokalnih institucij, za Primorske novice spisala novinarka Ilona Dolenc, pa je izzvenel kot anemičen, bled poskus poročanja. In kakšen je pravzaprav ta "pomembni" dogodek, ki ga je Visoka šola za podjetništvo posvetila Piranu in njegovi podjetniški prihodnosti, sploh bil?
Uglajeni dr. Jordan Berginc je občinstvo zasul s prosojnicami ter s "copy-paste"
teksti, kot se pač za sodobna predavanja spodobi, pri čemer ni obdelal niti enega samcatega konkretnega primera iz našega okolja (izvedeli pa smo, da veliko potuje...). Ne gre izpustiti razumevajoče gospe županje in njene vljudnosti ob poslušanju vseh mogočih umnih besedovanj, niti vodje koprskega Zavoda za zaposlovanje, ki je prisotne seznanil s programi usposabljanja za zaposlovanje, ali vodje projekta Piran moje mesto, Borisa Kočevarja. Zadnji je, v času, ki mu je bil na voljo za oblikovanje prve stopnje strategije razvoja mesta Piran, preprosto rečeno,
pokazal predvsem veselje nad vzpostavljenim sodelovanjem s piransko podjetniško šolo in ni skrival optimizma... Od kod naj ga črpamo ostali, naj bi se razkrilo v nadaljevanju projekta Piran moje mesto.
Živo mesto ali mesto muzej?
Kakorkoli že, ob poslušanju piranskega podjetniškega omizja se mi je odprlo nekaj dilem, na katere nisem uspela najti zadovoljivih odgovorov. Na primer, ali naj bi naša občina zares nudila možnost razvoja predvsem domačim podjetnikom, torej tistim iz mesta Piran? Žal tudi nisem slišala ne zagotovila ne skromne želje o tem, kako naj bi Piran ostal živo mesto, z družinami, otroci, in ne mesto muzej ali počitniških stanovanj... In, ali ne bi bilo umestno izboljšati najprej sedanje dejavnosti oziroma ponudbe v mestu, popestriti in kultivirati že obstoječo gostinsko dejavnost - potemtakem pretresti, kar že je?! Presoditi bi, na primer, veljalo, ali sodi v mesto ponudba dvomljive kakovosti,
kakršno najdemo v nočnem klubu Tri papige, pa kotički z igralnimi avtomati (za poker, slote avtomati), ki so v dveh ali treh piranskih bifejih dodatna klofuta desetinam Pirančanom.
Za razvijanje ustreznejših dejavnosti in ponudbe v starem mestnem jedru bi ljudje potrebovali več vzpodbude, izobraževanja, jasnejše vizije. Pridobivanje finančnih sredstev s konkuriranjem na javnih razpisih je lahko uspešno le ob ustreznih, realnih programih, sicer bo ostalo vse samo pri velikih projektih in željah.
Se nam lahko pripeti ustanovitev projektne skupine in uresniči pravljica o Fundaciji Piran ?!
Med posamezniki in skupinami je veliko potencalov in volje, da bi kaj premaknili na bolje, na primer da bi organizirali različne kulturne ali zabavne prireditve, ki pri nas ostajajo bolj ali manj pod okriljem različnih kulturnih zavodov, drugim pa je pot na očarljiva piranska prizorišča "odprta" zgolj z lepimi besedami. Sinergija se vzpostavlja bolj ali manj med posamezniki, redko jo je zaslediti med institucijami! Ali je preveč pričakovati ustanovitev strokovne komisije, ki bi objektivno ovrednotila posamezne prireditve ter tako pomagala pri odločitvi, ali so primerne za staro zgodovinsko mesto? Piran je trenutno odprto lovišče uspeha za vsakogar. Komur se zahoče, ga lahko po mili volji (zlo)rabi za prizorišče še tako abotnih prireditev, saj kljub omejeni dostopnosti za motorna vozila ostaja dobro obiskana turistična destinacija.
Piran je s svojo izjemno arhitekturo ves krhek in ranljiv, zaščiten predvsem in samo na papirju, nezavarovan pred apetiti (nerazgledanih) ljudi z debelo denarnico, brez posluha za enkratnost in neponovljivost tega mesta.
Za zaključek pa še tole v razmislek: danes so na piranskih trgih in ulicah otroci s svojimi igrami z žogo nezaželeni, v časih mojega otroštva je bilo veliko manj gostišč, otrok pa je bilo v vsakem osnovnošolskem razredu toliko, da bi danes zapolnili tri ali štiri izmene...
Zora Mužinič
Danes je pomembnejši videz kot duhovnost. Videz, ki zbuja pozornost
videti ali zaznati
Primerjajmo žensko z arhitekturo. Umetnike še danes navdihuje grški tip ženske lepote Kipi so iz trdega kamna. Lasje so speti, pogled zamaknjen, ustnice so majhne in stisnjene, telo je skladno. Lepota odseva notranji mir, pogled vabi k razmišljanju. Tak je bil tedanji kanon v umetnosti - arhitekturi, kiparstvu...
Današnji /gled ženske ima kise divje izpuščene, oci poudarjene, Čutno nabrekle ustnice, uhani so v nosu in še kje, prsi so velike in noge Čim daljše Ženska izziva pohotna se ponuja na obcestnih reklamnih tablah Njena bit je zlorabljena do skrajnosti Izničene so moralne, estetske, osebne vrednote in nasploh človeško dostojanstvo
Tudi hiše izdajajo čas Stari mojstri so stremeli po skladni lepoti, se ravnali po pravilu zlatega reza, po človekovih razmerjih, ki je narekovalo značaj prostora, konstrukcij in gradiva. Pročelje je obraz hiše, okna so oči, vrata usta, streha lasje, dodatki so nakit. Vsak oblikovni dodatek ima več nalog: funkcionalno, estetsko, statusno, simbolno. Omet je obleka, ki ščiti zidno konstrukcijo. Hiša je grajena trdno, za mnogo rodov in dolga stoletja. Gradivo je naravno, uporabljeni so tudi kamni iz prejšnjih stavb.
Naselja in posamezne hiše so skladno stopljene s širšo okolico tako likovno, materialno in gospodarsko. Tudi v strnjenih mestih je vedno dovolj prostora za zelenje - vrtovi, ki pa so uličnim sprehajalcem skrite (najbolj zgovoren primer je stari Koper). Kjer je zelenje, je tudi voda - vodnjaki in cisterne, ponekod polni prostor šum tekoče vode. Današnje
hiše nasprotujejo okolju m i/zivajo Prispodoba i razgaljeno m naličeno manekenko sredi zime je podobna marsikateri današnji stvaritvi So energetsko in prostorsko potratne V
t-4
v
ЧЛХ
h*
-ifi1
Hiša v Izoli - čebelnjak (foto: nk)
osnovnih konstrukcijah se uporablja sodobno (umetno) kompozitno gradivo, ki ni preverjeno in zdravju zelo vprašljivo. Uporablja se čedalje več kovine, ki je energetsko zelo drag material, ki izpodriva naravni material tudi pri dekoraciji. Nekoč osnovno gradivo kamen je danes v najboljšem primeru razrezan na tanke plošče in nalepljen na armirano betonske zidove. Detajli na hišah so redki. Dekoracija je največkrat namenjena sama sebi. Estetika je podrejena industrijski tehnologiji stavbnega pohištva predvsem iz aluminija,
stekla m plastike Pročelja - krasijo- naprave, ki brnijo, izpusčajo neprijetne vonjave in vodo iz notranjosti stavb Table s podobami in napisi opozarjajo na značaj in vsebino hiš Hiša je grajena za dvajset let, saj je postala potrošno blago tako kot obutev, obleka, avto
Javni prostor - trgi, ulice, promenada prehajajo v pojavno in zasebno uporabo Na pločniku so gostinske mize. mimo se v zoža-nem prehodu gnetejo pešci, mimo drvijo vozila
Hiša in ženska, dva primera, ki ponazarjata dva različna svetova. Prvi je svet civilizacije, idealizma, občutka za skupnost, spoštovanja pravil, poslušanja in branja. Drugi je svet divjaštva in praznine, mate-rializma, individualizma, gledanja.
Valter Pikel
draga slovenija
Podjetniki vztrajno trdijo, da so slovenski delavci predragi. V primerjavi s kitajskimi so najbrž res. A delavci so v prvi vrsti državljani Slovenije, šele nato so delavci. Živijo in delajo v Sloveniji, razviti državi, članici evropske skupnosti. Kaj pa, če so predragi naši podjetniki, naša voda, naš denar ali naša država. Bomo tudi to uvozili iz Kitajske? Je Kitajska naš zgled?_
CRUISE & FERRY CENTER TURISTIČNA AGENCIJA
Specialisti za križarjenja in vse vrste prevozov: Trajektni, letalski in železniški. Počitnice in hoteli po vsem svetu. Ekskluzivno zastopamo naslednje družbe:
Costa Crociere. MSC Crociere. Louis Cruises. Royal Caribbean & Celebrity Cruises. Carnival. Princess. Cunard. Minoan Lines. Superfast & BSF G&A. Anek. GNV. Corsica & Sardinia Ferries. Moby Lines. Jadrolinija. Tirrenia. SNAV. SEM. P&O. Viking. Trenitalia. Britrail. Amtrak. Finnrail. ...
Cruise & Ferry Center. Obrtna cona - Liminjanska 94b. Lucija Pričakujemo vas od 10.00 - 18.00 ure. Pokličite: (05) 67 10 777 www.cruise-ferry-center.com
Maj/Maggio 2006
portorožan ft 6
id
sestra felicitas nwabuese v izolski knjižnici
Nekaj dni pred svetovnim dnevom kulturne različnosti so v Mestni knjižnici priredili srečanje s sestro Felicitas Nwabuese, redovnico misijonarko iz Samostana sester dominikank v Piranu. Srečanja so se udeležile članice Študijske krožka Skozi druge kulture spoznavamo sebe, ki deluje v okviru Mestne knjižnice Izola, povabile pa so tudi učence, sedmošolce iz Osnovne šole Livade, ki pri pouku med drugim poslušajo tudi izbirni predmet Življenje ljudi na zemlji. V enournem pogovoru so udeleženci lahko izvedeli veliko o Nigeriji, domovini sestre Felicitas ter o tamkajšnjem načinu življenja: o prehrani, oblačilih, šolanju, jezikih, preživljanju prostega časa.
»Čeprav je v Afriki veliko revnih, vsi Afričani zelo radi in z veseljem plešemo«, je povedala sestra Felicitas, zaigrala na bobne ter vse prisotne naučila pesmico Ošeo Baba, Hvala Oče. Skupaj z učenci in članicami študijskega krožka so tudi zaplesali. Sestri so se zahvalili za tople in prisrčne besede, s katerimi jim je v kratkem času uspela predstaviti vrednote, ki so v afriški kulturi še vedno žive: veselje nad življenjem, ljubezen do otrok, spoštovanje starejših. Poslovili so se z besedico Udabu, ki v njenem jeziku pomeni Nasvidenje, ter z željo, da bi se s simpatično in veselo sestro Felicitas še kdaj srečali.
(Š.P.)
Frizerski salon
Šolska 18, LUCIJA 6320 PORTOROŽ Tel.: 6770-260, GSM: 041/671-363
iz kulturnih logov
Nova knjiga Franja Frančiča
Pisatelj Franjo Frančič je izdal novo knjigo, zbirko kratkih zgodb z naslovom Sledi. V njej je 17 zgodb, ki jih je avtor napisal v obdobju 1984 - 2006. Gre za zgodbe v zanj prepoznavnem slogu, ki ga morda najbolj precizno opredeljuje Denis Poniž: »Zaščitni znak tega pisanja je fragmentarna hlastnost, nedokončanost, je pot, a ne potovanje, je smer, a ne tudi cilj, smoter, poslanstvo.« Knjigo je ob podpori ministrstva za kulturo izdala Založba Društva prijateljev zmernega napredka iz Kopra, natisnila pa jo je »Papirnica in tisk Nemarnik« iz Pirana.
Prazni prostori Igorja Bizjana
»Igorja Bizjana smo v njegovi vihravi naravi prehajanja identitet doslej spoznavali kot fanatičnega bralca in interpreta literature, legendo poulične košarke, neutrudnega zapeljevalca deklet, trgovskega potnika, psihoterapevta, publicista, filmskega zanesenjaka, kulturnega upornika, pesnika... In videti je, d a se njegova ključna istovetnost naj-siloviteje odraža prav v slednjem - v brezpogojni pesniški predanosti,«je v študiji ob izdaji nove knjige Igorja Bizjana »Prazniprostori« zapisal Andrej Šprah. In res, Bizjan je tokrat postregel z živimi vrelci poezije, ki govorijo predvsem o tem, da se lahko poezija »zgodi« kjerkoli in kadarkoli. Moraš biti le odprt stvarem, še posebej tistim, ki se zdijo kaotične. Bizjan na luciden način dokazuje, da gre zgolj za red v danih okoliščinah. Knjigo je ob podpori piranske občine in galerije Gasspar izdalo društvo Obzorje. Izšlo je v 400 izvodih. Mimogrede, Bizjan je stalni sodelavec Portorožana.
Juretu Rustji mednarodna nagrada za haiku
Piranski pesnik Jurij Rustja je prejel drugo nagrado na 8. slovenskem natečaju za najboljši haiku za leto 2005. Sodelovalo je kar 90 pesnikov in pesnic iz 13 držav z vsega sveta., s skupno 505 haikuji. Skladno z mednarodno uveljavljenimi merili, se je komisija v sestavi: Ivan Dobnik, Jože Štucin in Alenka Zorman odločila podeliti tri nagrade, za pohvalo je izbrala trinajst haikujev, za objavo pa nadaljnjih sedemnajst. Nagrade za cikel haikujev komisija ni podelila. Drugo nagrado je Rustja prejel za haiku: s cvetnim prahom v kapuci/se Vremščica vtihotapi/ v moj dom.
»Element narave, ključni trenutek v haiku pesmi, odprt univerzalnemu, se v drugouvrščenem haikuju kaže na zelo subtilen, a elementaren, prvinski način v obliki cvetnega prahu, ki prihaja s popolnoma konkretnega kraja, potegnjene gore I/remščice, lepotice med sre-dogorskimi grebeni. Ustvarjena je popolna sinteza med človekom in naravo na način ponotranjenosti doživetja, ki ga vidimo v zapisu »s cvetnim prahom v kapuci«. Prah je ostal tudi v popotniku, vesoljni prah doživetja gore in se nezavedno preselil v njegovo bivališče, ki še zmeraj diši po Vremščici, po doživetju samotne poti in stika s kozmič-nim, davninskim, brezčasnim. Osrednja beseda je ime Vremščica, ki da haikuju konkretno lepoto, okoli te lepote pa je človek odpravljen v ozadje, čeprav je on tisti, ki se mu je posrečil ustvariti ta poklon gori,« je zapisano v obrazložitvi.
Pripravil: Andrej Žnidarčič
originalna
ШШШШШШ^ШК^Ш
LASERSKI TISKALNIK SAMSUN ML-1610
> beli la&eibfci tiskalnik .
iTlTT.T.W ■■■QUiSB
Tel 05 671 07 00 GSM 031 68 34 34 Fa* 05 671 07 16 redoK((i>redox www redox t»i
REDOX d.o.o. P0RT0R0Z
0 t) it l .1 11'«, IP i 6 5 ЛЈ Pui tuiu?-P
I UL I j, ) I t D f O
Urnik 9 00 do 17 00 ure ( ponedeljek - petek )
OBIŠČITE NAS
i
'Prodđja raćunalni&ke strojne (komponent id računalnike osebnih računalnikov prenosnikov strežnikov zaslonov, tiskalnikov, mrežne opreme idr) in programske opreme različnih blagovnih znamk 'Zastopamo HP. Acer in PCX računalnike ter antivirusni program AVG
'Servisni center za garancijska (pooblaščeni servis znamke PCX) m izvengarancijska popravila računalnikov 'Svetovanje, namestitve in vzdrževanje mrež
'Za podjetja vzdrževanje po pogodbi ali na klic. celovito upravljanje informacijskih sistejj 'Razvoj in izdelava programske opreme po naročilu in željah strank. Linux rešitve 'Gostovanje spletnih strani, kolokacije strežnikov, registracija domen 'Ponudba zakupa pasovne širine v internet
'Dostop do breziičnega internet omrežja na obali - AlterNet in G-Spot '2PET - ozvočenje in oglaševanje medsebojno dizlociranih trgovin 'Računalniški video nadzorni sistem, primerni za trgovine in lokale

19" LCD MONITOR ■ ac OAQ cit I 17" LCD monitor SAMSUNG SM940N Г^^Д' J PHILIPS 170B6C (G/S)
17" LCD MONITOR
i MB
ydfdocijd 2 leti
Zakđj yd kupili V Hiter kakovosten o< ofilSje i/ kakovostnih matefijdlov ugodna cena i/piba 1
USB KLJUČ KINGSTON 2.0 DATA TREVELER
3.600 SIT
15.02C
liu4|ivi»Nt 1280 ч 1024 vulikost pik»' 0 244 mm hon/ont.iln.i ln'kvi'iu.» M) vidni kol U>0* 160" konti.ist /00 1 svetilnost .»00 cd m? 16 2 million j h.irv odzivni ćas 8 ms лп.1кч)ш
M.igu 1 uno M.HiicBright2 M.ujii' Color. M.kjh; Jono st obrne b.irvo wirnostni st.iiuliiid TCÜ0J il.u.tiu ijn 3 let.

I0il|i4 0st 1.'8(| ■». 1u.'4 v«-lck.t>r,( piki- O .'(.»-1 umi ; ulnt ko! 1t.li' 140" kontf.ist !4>l> 1 svrtilnust . fU1 t И m: 10 milijon.i Km. odzivni ćas 8 ms •in.ilogni dKj t.Mrn vgr.nrn ;uiiniki
■ 0"
v .III '
f Kir*
[ 256 MB.....octr jI_
I 512 MB......аиоЈГГ)	I
l1GB.............E IBM
12 GB......H

NE ZAMUDITE NEVERJETNE PRLOŽNOSTI
PRENOSNIK FUJITSU SIEMENS AMILO K7610 + NAHRBTNIK EASTPAK
V.irnostni st.Hi.J.iro TCOlM
•	Perti-cl P.ini*l g.ir.inc j.i .'.i mi
•	o.h.uh'ij.j k-!.i
ZAHTEVAJTE VEČ. ZAHTEVAJTE
PRENOSNIK HP ПХ6125 p/n:EK154EA
AMD Sempron 3100+ procesor zaslon 15 XGATFT pomnilnik 512MB x 256MB) trdi disk 60GB
DVD- *RW pogon. Dual Layer integnrana UniCrome grafika ido 64 MBi 56 Kbps modem. 10 100 mrežna kartica brezžična mrežna kartica WLAN802.11 b/g
vmesniki: 4 x USB 2 0. 1 x S-Video. 1 x Type II PC Card. 1 X CRT. izhod za slušalke m vhod za mikrofon operacijski sistem: Microsoft Windows XP Home. v angleškem jeziku
- garancija: 1 leto (doplačilo za tnletno garancijo - 18 480 SIT)
Z mobilno tehnologijo je uspeh zagotovljen! Cenovno dostopni zaštudente, dovolj zmogljivi za poslovneže
Fcnudba je ob|30|ena 26 05 2006 m velja do prođa.e ra og S1 « so s f-cc i-e ce-e - :e-- ir	^ i ."л	."
moine nenamerne napake Vse blagovne znamke so asi n hc. * asf «c-. Cr з,- e-e sc . si г-	--- """"
ft V • n t
AMD Sempron 3100+ procescr
-zasion 15 TFT XGA z oč. .cs',c 1024 • 766
-	pomnilnik 512MB 333MHz DDR SDRAM
-	trdi disk 80GB
-	DVD- *R\\ pogon Dja La>er :efncogi.a
-	integrirana grafika ATI mob i.ty Raceor X30C cc 128 '.'B
-	analogni modem 56 Kbps mrežna «.ai^ca 'C "00 "CvO brezžična mrežna kar. ca WLAN802.11 b/g
-	vmesniki 3xUSB 2 0 VGA PC Cara F гел ге RJ'1 čitalec prstnih odtisov in spominskih kartic. S . cec
-	HP mobile data protection system - ,arc.a <c trdega c s».a pred udarci in tres:ja;
-	ope.sistem: Microsoft Windows XP Home. ANG in SLO
-	garancija 1 leto idopiač-io za 3 e'sc gararc:c - 36 78C SiT
-	Intel Pentium Dual Core D805 2 66C GHz p'oceso-
-	osrc.ra picšča ASUS z .g'3ier\*f^y n-režro m z.očnc f.art cc "" pomnilnik 512MB
-	trdi disk 160GB SATA2
-	grafika Asus 6600 s ercer 256
-	g t»-, e s» \ez
-	D. D- -R.7 pogcr D-a1 La -o^'SeAT/ r,c s'.c-'p
301rapajäiec
-	č ta ec spom - s".r Kar c *C
-	art. -us eTr.s: 7 - OEM
-	gara-c.a " eic-AKCIJA25 p-.':' '00C уjpce; PC/ 'ać^r.ai" dop. '3 T-esce. aocare garai-cje cezp.ačro'
Računalnik za DRZNE. V pomladni ponudbi PCX računalnikov
tuu « 600 op
Odmevno predavanje portoroškega arhitekta Valterja Pikla
šentjane, kulturna krajina
Krajevna skupnost Portorož in Društvo za trajnostni razvoj Istre sta sredi maja pripravila zanimivo predavanje. O »Elementih kulturne krajine Šentjan" je spregovoril arhitekt Valter Pikel.
Šentjane so del Portoroža. V katastru Franca Jožefa iz leta 1818 je z imenom Šentjane označeno ozemlje do morja na južni strani, danes pa Šentjane živijo ob cesti na pobočju hriba nad Portorožem. Ob zgornji in spodnji šentjanski cesti so terase oljčnikov, njiv, vinogradov pa tudi akacij, kanel in robi-
dovja. Čez Šentjane rišejo urbanisti hiše in ceste, ljudje iz bližnjih mest in turisti iz portoroških hotelov pa se tu radi sprehodijo.
Predavatelj je odstrl pravo vrednost Šentjan. To ni prostor za pozidavo. Vrednost bodo Šentjane ohranile, če bodo krajani obnovili škarpe in obdelovali zemljo na naravi prijazen način in pa tedaj, ko bodo portoroški hotelirji spoznali, da jim Šentjane kot zeleno zaledje in sprehajalna pot teršentjančani s svojo ponudbo potrjujejo vrednost zvezdic, pribitih na hotelska vrata.
Številni rodovi kmetov, solinarjev in mlinarjev so skozi stoletja preudarno posegali v naravno okolje, da so si zagotovili gospodarsko osnovo in spodobno preživetje. Da bi lastno energijo, material in druge vire čim bolje izkoristili, so premišljeno opredelili rabo prostora po legi in vrsti tal. Preoblikovali so naravno okolje v kulturno krajino - razpoznavni prostor, ki ga danes skušamo ohranjati kot dediščino vsega človeštva. Kulturna krajina je zelo raznolika zaradi naravnih danosti, ki jih pogojujejo hribi, doline, reke, morje in močvirja. Sestavljena je iz kmetijskih in nekmetijskih površin, komunikacijske mreže (ceste, kolovozi, poti, steze), vodnih virov (izviri, potoki, zajetja - puči, kali in vodnjaki), grajenih elementov (terasaste njive z brežinami ali škarpami) in vsa paleta poljskih hišic in hiš, poimenovanih kažete; rastlinstva, ki dopolnjuje funkcionalno in likovno vrednost krajine.
Večji del slovenske Istre je na flišnem
območju, kjer se izmenjujejo plasti laporja in peščenjaka. Te plasti so najbolj opazne na klifih. Naravni vzorec iz klifa je zato postal vzor za gradnjo škarp. Mehkejše lapornate plasti na površju razpadajo v prst, kamnite plasti pa ostajajo. Kamniti kosi so največkrat romboidnih oblik in so v isti plasti enako debeli, praviloma imajo zgornjo in spodnjo ploskev relativno ravno. Te značilnosti so olajšale gradnjo suhozidnih zidov in škarp. Pri preprostejših konstrukcijah kamnov ni bilo niti potrebno obdelovati.
Zakaj so ljudje v Istri spreminjati pobočja v terase? Če so hoteli pridelovati zelenjavo, sadje, vino in olje, so si morali najprej ustvariti primerne pogoje. V gradnjo terasastih pobočij je vloženega mnogo časa in truda ljudi. Kmetje so morali njive najprej očistiti kamna, da bi kasneje lažje orali, kopali in okopavali z motikami. Pri teh pripravljalnih delih so se ob robovih njiv in teras kopičile gomile kamna. Kam z njim, da ne bo v napoto in da bo celo koristil? Enostavno in zelo učinkovito rešitev so ponudile škarpe v pobočjih pa zidci in gomile na sle-menskih površinah, zložene ob cestah in parcelnih mejah. Kamen, zbran s površine njive, se je samo prestavil na obrobje, kjer so ga pridne roke na suho zložile s konstrukcijsko, funkcionalno in estetsko logiko.
Ker so bile kmetijske površine v preteklosti mnogo bolj obdelane, je bil prostor tudi bolj ranljiv glede erozije. Škarpe
v terasah so pomagale zadrževati prst pred erozijo, zadrževale vlago v zemlji, ob močnih nalivih pa dopuščale odvajanje odvečne vode. Na južnih pobočjih so se tik ob škarpah ustvarili ugodni mikro klimatski pogoji za najzgodnejše in najpoznejše pridelke.
fritaja
Pomladanska fritaja (v slovenske pravopisu piše omleta) je jed iz jajc, zgodnje zelenjave, zelišč in olja. Najbolj znana je špargljeva. Okusne pa so tudi iz različnih vrtnih in divjih rastlin. Na Šentjanskem sejmu so domačini naštevali, kaj vse je dobro v slani ali sladki fritaji: vršički sro-bota, bljušč, lobodika, rman, blitva, komar-ček, meta, regrat, radič, rukola, osočnik, kopriva, cikorija, por, čemaž, česnovi paski, bezgovo in akacijevo cvetje, meta, melisa, šetraj...
ALARIX
V Luciji, na lokaciji kjer ste bili do sedaj navajeni kvalitetne postrežbe ter zanesljivega servisa, smo z novim imenom nadgradili poslovanje Vam dobro znanega podjetja. Od zadnje reorganizacije smo "ALARIX Sistemske integracije", kadrovsko ter storitveno okrepljeni in kot taki vam ponujamo:
Prodajo računalniške opreme
Servis, garancijsko, pogarancijsko in programirano vzdrževanje
računalniške opreme
Sistemski inženiring
Tehnično podporo
Varovanje podatkov
HP Business Partner
HP Supplies Business Partner, Microsoft Solution Provider, CA - Affiliate Partner, Toshiba Authorised Reseller.
Prodaja računalnikov in opreme na 18 obrokov!
Z izrezanim oglasom nudimo 5% popusta na prodajne cene do 30.6.2006
ALARIX d.o.o. PE Portorož, Liminjanska 96, Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6712860, E-pošta: portoroz@alarix.si, splet: www.alarix.si
1. intereuropin menedzerski pohod in tek lepo uspel
V SObutO П lli.ij.l ji; t Ji I v Poltofo/U /ilf Uli IIV SpUftfih dflJ.\lbfll
dogodek Intereuropin menedzerski pohod in tek /iiadinust pn
fedllVL JI.' l/JLMIlllU Illliu/ILIKI IJlU-U-Zb^ (Jdlll Im Olljatlizauja II! SOI il I iO VILM ML' Sta V Pof tlJlOZ pnv.lhll.l kar uOHeZflllfV sallll-ga pullOda III teka pel 'it' Ji: udelrZilo ;ЧЛ) mriU'(l/cf;cv puslovfiih par!iirfjrv рич! stavi H k( j v medijev III zaposlenih Intrrrui ope ml tcga jiti jr HO It-klo iliugi pa so progo pu.'liuditi Ио po/df.iviM'iii nagovoru mag. Andreja Lovšina, predsednika uprave Iiitcieuiopr jr pn Meduzi /at etek teka m pohoda s strelom iz stal tue pištole naznanila izolska /upanja Breda Pečan (Jsem kilometrov dolga pioga je i/ Portoioza vodila sko/i ptedoi v btfunjan od
urejena okolica
ClobJlm logistični servis
!a'.u» .i'." f.! '.i: i liiini^iio vftiuiiji ufejajo /ele
l igo-,jm	H .'dr/uje ' l.lVbe in ll|lllOVO
е*Јм pobil a,o !udi miit-li t epi a v /a to niso plaCani
le (ü i ,f i ( M Ml <• \a • l. ,( oMjiuo livlil.iui,
V vfei Kiil i m- i iiiljci i* mi i iiv.: v:et.»iha ši ipalke :a pt-nlu palCkf Za um" .i (. i k i lampoM ■ pod:.je lii.iif imgaviie in seveda laznolika niiIj.iui.m Mlajši мимктЗип ogovarjajo vrtnarje s spodbudnimi bese dami '.laffjši po* fljno ženske pa nezadovoljne oCitajo zakaj niso prišli .v (Jh:i Hi /a*a) he pndrjo »и ki.it na letu

Za prvi Intereuropin menedžerski tek je bila znalčilna izjemna množičnost (foto: arhiv Intereurope)
tam na Beli križ in mimo pomorske šole. kjer se je spustila k morju in pripeljala do cilja pri Meduzi. Na koncu proge je čakala zdravniška ekipa, ki je udeležencem izmerila krvni pritisk. Najhitrejši med vsemi tekači in pohodniki je bil Marko Žehelj. član uprave in tehnični direktor v družbi BTC d.d., Ljubljana, ki je progo pretekel v 32 minutah in 18 sekundah, pet sekund za njim je v cilj pritekel Branko Vrabec, vodja tiskovnega urada 5. Koridorja v Trstu, tretji pa je bil Ivan Mafli, direktor družbe Tukan d.o.o. iz Nove Gorice. Prva ženska, ki je prišla v cilj. je bila Anja Malusa, direktorica podjetja Armeton d.o.o Sežana. Zmagovalci v posameznih kategorijah ter absolutni zmagovalci teka in pohoda so prejeli medaljo in pokal, prav vsi udeleženci pa so prejeli spominske medalje, diplomo in knjigo »Skrita vojna«, katere avtor ni nihče drug kot prvi Intereuropin mož Andrej Lovšin. V sodelovanju s sponzorji prireditve so bile podeljene tudi posebne nagrade.
»Vsaka pot ima poleg začetka tudi svoj cilj. Cilj našega dogodka je bil sodelovati, družiti se. krepiti dosedanje stike m ustvarjati nova poznanstva. S premagovanjem proge so lahko nekateri preizkušali samega sebe. svojo športno kondicijo in zmogljivost. Verjamemo, da bo prireditev postala tradicionalna.« so prepričani v Intereuropi.
proslava v brkinih
V soboto, dne 20. tega meseca je bila na Kozjanah v Brkinih proslava občinskega praznika Občine Divača. Iz naše občine je šel en avtobus (47 ljudi), gotovo še najmanj toliko z osebnimi avtomobili. Govorila sta republiški poslanec Slovenske nacionalne stranke, g. Srečko Prijatelj in predsednik ZZB. g. Janez Stanovnik. Slednji je pnmerjal Kozjane z gorenjskimi Dražgošami. Naj spomnim: Ko je cela Evropa ječala pod fašističnim škornjem in so Angleži trepetali noč in dan pred Hitlerjevo invazijo, smo Slovenci bili sovraga na vsakem koraku, v vsaki vasi. trgu in mestu! Nismo jadikovali. da nas je malo. Iz naroda hlapcev smo postali narod junakov! Bodimo ponosni na to!	Dušan Puh
Marjan iz vrtnarije CVET kosi travo ob lucijskih blokih (foto: nk)
Okolica enodružinskih his je bolje urejena, jasno je, da mora zanjo poskrbeti gospodar Zato tudi ne odmetuje palčk za ušesa in pobere ščipalke za perilo, če mu padejo na tla
m
» Več kot čistilnica «
•	kemična čistilnica
•	šiviljska popravila
•	vse za šivanje
•	nogavice ^/muilt' in MUU
okrosni trakovi
bordure modni gumbi
nogavice
Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05/677-97-90
V kemični čistilnici MARE že od leta 1994 skrbijo, da so vaša oblačila vedno znova čista, zlikana in dišeča.
Maj/Maggio 2006
portorožan št 6
jj