272. št. — 5> leto. Poitnlna pavSadrana.
Posamezne številne 1 D.
VL1
v soboto, 25. novembra 1922
Naročnina za kraljevino
SHS
*a#ečno 15 D Letno 180 D.
Inozemstvo:
•fcaečno 30 D. Letno 360 D
Oglasi : enostolpna mm vrsta *akrat 50 para, večkrat popus
JUGOSLAvi
mh
Uredništvo:
Woltova ulica 1/1. Telefon 300
Uprava:
Marijin trg 8. Telefon 44
Rokopisi se ne vračajo.
Vprašanjem je priložiti znamk« za odgovor.
Dr. Niniifev optimizem slede Italije.
SMERNICE KONČNE UREDITVE JADRANSKEGA VPRAŠANJA 2E
UGOTOVLJENE?
Lausanna, 24. nov. (Izv.) Tekom razgovora z nekim poročevalcem italijanskega časopisja je dejal jugoslovanski minister zunanjih del dr. Ninčič, da je
Popolnoma prepričan o tem, da bi pri Slo do zbližanja med Italijo in Jugosla^ Vljo, ko bi bil dogovor v St. Margeriti bolj poznan. Najvažnejše v sedanjem trenotkn je čimskorajšnja izvršitev po-Sodbe. Nadeja se v bližnjem času do-
govora radi posebne pogodbe med obema državama. Obenem je mnenja, da so smernice za tako pogodbo v splošnem že ugotovljene. Nadalje je izrazil dr. Ninčič svoje zadovoljstvo o nameri Mussolinija, ki hoče razmerja med Italijo in Jugoslavijo poglobiti in je zanikal vesti, da hoče Jugoslavija na konferenci razviti solunsko vprašanje.
OriJentska konferenca.
Eansanne, 34. novembra. (Izv.) Švicarska brzojavna agencija je zaznala ta sledeče podrobnosti glede predlogov Turčije v teritorialni komisiji: 1. Vzpostavitev meja izza leta 1913. 2. Kolodvor v Odrinu naj se odstopi Turčiji. lL Demilitarizacija cone ob reki Marici, Bačin katere naj določi posebna komisija. 4. Bolgariji naj se prizna gospodarski dohod k morju vzdol reke Malice. Tudi o načinu rešitve tega vprašanja naj razpravlja posebna komisija. 5. Ljudsko glasovanje v zapadni Tra-kiil
TURŠKI delegat zanika kema-Ustično propagando v južni
SRD) JI.
Beograd, 24. nov. (Izv.) Glasom ve-•tt »Politike« iz Lausanne je Ismet paša
pred včerajšnjo sejo in v navzočnosti ostalih odposlancev govoril z našim zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Ismet paša je povdarjal svoje zadovoljstvo, da se mu je nudila prilika spoznati zastopnika beograjske .vlade, do katerega goji globoko spoštovanje. Uverjal je dr. Ninčiča, da so vse vesti, glasom katerih naj bi angorska vlada netila v naši državi nemire in vodila kakršnokoli propagando v Južni Srbiji med našimi državljani mohamedanske vere, popolnoma neutemeljene. Niti vlada niti kema-listi si ne laste kakih pravic do delov naše države. Ismet paša je nadalje zja-vil, da je pripravljen zahtevati od svoje vlade tudi formalno izjavo o resničnosti svojih navedb.
Kadile«! nsmenf.
ŠESTMESEČNO ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINE, VSTOP RADIČA V NOVO VLADO?
Beograd, 24. novembra, (Izv.) Kakor Jtvlja »Politika«, zahteva Radič od opo-Bicijonalnih strank, kakor tudi od Stojana Protiča in Davidoviča garancijo, da bo sedanja skupščina delovala naj-manje šest mesecev, da morejo poslanci hrvatskega bloka s svojim delom v Parlamentu pridobiti svoje volilce za Bovo politično orijentacijo. V Zagrebu
je baje tudi že sestavljena lista novega kabineta, ki naj se sestavi takoj po prihodu hrvatskega bloka v Beograd in po zaprišežcnju istega. Glasom teh zagrebških poročil bi sestavil novo vlado Ljuba Davidovič ali Stojan Protič. V kabinet bi vstopil tudi Radič sam, ki bi prevzel portfel ministra za prosveto.
Pred ©dstopo&sra pomožmika Pla^liia
NEZADOVOLJNOST Z DOSEDANJO VALUTNO POLITIKO. RAZBURJENJE BEOGRAJSKIH TRGOVCEV RADI PONESREČENE AKCIJE POMOČNIKA PLAVŠICA.
razburjenje in se zlasti uvozničarji in Izvozničarji pripravljajo k novi ostri kampanji proti finančnemu ministru dr. Kumanudiju in njegovemu pomočniku Plavšiču, ki sta njim na razpolago stoječe dolarje in zlate krone vtaknila v bančne posle, nista pa poskušala dvigniti izvoza in ostati pri starih nezvišanih tarifih.
Zagreb, 24. nov. (Izv.) Kakor se doma va iz Beograda, namerava pomoč-Blk finančnega ministra Dušan Plavšič S ozirom na svojo ponesrečeno spekulacijo, da dvigne tečaj našega dinarja, zapustiti svoje mesto In se vrniti v Zag-Teb, kjer nastopi zopet svoje mesto pri Balkanski banki. V beograjskih prido-bitvenih krogih je Vsled ponesrečene akdje Dušana Plavšiča opažati veliko
Debata e mazivu države.
VLADNE STRANKE PROTI NAZIVU »JUGOSLOVANSKI«, KER PO-MENI REVIZIJO USTAVE.
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora se je sklepalo o predlogu Vidakoviča glede spremembe dnevnega reda. Kot prva točka je prišlo na dnevni red porodilo pododseka o vrnitvi člena 2 odseku. Pododsek je predlog Angjeliča, da naj se nazivu »država Srbov, Hrvatov in Slovencev« doda tudi še beseda »jugoslovanska«, odklonil. V debato so posegli tudi Gjonovič in Barič. Vsi so stali na stališču, da pojem »jugoslovanska« ne stoji v nasprotju z ustavo in da v bistvu to ne pomenja nikake re-
Sijajiem sftmd Jugoslovanske zaiednlce za koEizelski okraj.
Snoči se je vršil ob številni udeležbi shod Jugoslovanske Zajednice v salonu pri Levu. Na shodu, kateremu je predsedoval g. učitelj Ambrožič je govoril dr. Ravnihar o škodljivi politiki klerikalcev in mladinov za Ljubljano in pokazal na posameznih zgledih, koliko škode so ti prizadjali ljubljanski občini. Obsojal je njihovo teroristično in koruptno agitacijo, ki je na las podobna koruptnim metodam sedanjega režima. Arhitekt Costaperaria je po-vdaril, da v sedanji demokratični dobi hoče ljudstvo samo odločati o svoji usodi in ne prenese nobene strahovlade posameznikov. Tako hoče tudi pri sedanjih občinskih volitvah samo odločati, komu bo poverilo zastopstvo svojih interesov v ljubljanski občini. Razvil je v jasnih potezah komunalni program Jug. Zajednice. Posl. Brandner je nato govoril o politični situaciji v državi in pokazal je, v kako ozki zvezi je občinska politika s politiko režima. Mi vsi se borimo proti sedanjemu koruptncmu režimu v državi, pod katerim trpi tudi naša bela Ljubljana, ki je zelo interesi-rana na tem, da se sedanji režim vrže. Zato je Jugosl. Zajednica napovedala boj proti sedanjemu terorističnemu režimu v Beogradu in v Ljubljani. Naš boj pa ni proti državi, temveč proti sedanjemu režimu, ki nam ruši državo. Naša opozicija ni destruktivna, ampak konstruktivna.
Govorili so še R. Juvan, obrtnik Majce in drž. nameščenec Logar, ki so vsi odobravali komunalni program Jugoslovanske Zajednice, za katero bo šla po splošnem mnenju velika večina ljubljanskih volilcev. Izvajanja govornikov so zborovalci spremljali z živahnim odobravanjem. Po izrecnem konštati-ranju obilne.udeležbe na shodu je predsednik zaključil ta- sijajno uspeli shod.
vizije ustave, kakor to trdijo vladne stranke. Trifkovič svojega mnenja o tem vprašanju ni podal. Pri glasovanju je bil ta člen v stari reviziji sprejet. Od 29 členov je glasovalo 19 za in 10 proti. Nadalje je sledilo sklepanje o točki 7. člena 4, ki ga je sekcija vrnila še strejšega, kakor je bil preje. Besedo so imeli zopet Gjonovič, Angjelič in Barič, nakar se je z ozirom na 12. uro seja zaključila, čeprav je bilo priglašenih še več govornikov. Prihodnje zasedanje je odrejeno na ponedeljek ob 10. uri dopoldne z istim dnevnim redom.
Sela ministrskega sveta.
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Danes ob 10. predpoldne je sklical predsednik vlade Pašič sejo, ki naj bi razpravljala o izvozu svinj. Ker pa bi se razprava predolgo zavlekla v očigied različnim mnenjem, je vlada sklenila, da se to zadevo izroči ožjemu komiteju, čigar članom so bili imenovani dr. Žerjav, Pucelj, Markovič, Vukičevič in Svetoslav Popovič. Nato je stavil minister za šume in rude predlog, da se mu dovoli kredit od 344.000 dinarjev, Idi naj bi se porabil v svrho prispevkov 2a geodetske študije. Ministrski svet ie ta kredit odobril. Finančni minister ie podal osnutek novega zakona proti 'Iraginji in je bilo sklenjeno, da naj finančni minister svoj ekspoze predloži v skupnem klubu vseh vladnih strank.
Balkanska zveza In orilentskl problem.
Minister za socijalno preskrbo dr. Žerjav je razpravljal o vprašanju invalidnega zakona. Ker pa se pred zakonodajnim odborom nahaja sedaj uradniški zakon, je ministrski svet sklenil, da se razprava tega zakona prične šele prihodnji teden. Kar se tiče stočlanskega odbora invalidov, ki se tačas nahaja v Beogradu, je ministrski svet predlagal invalidnemu udruženju, da ostane samo pet članov v Beogradu, radi neposredne zveze z ministrom za socijalno politiko. Ostali invalidi dobe prosto vožnjo domov. H koncu seje se je še razpravljalo o izvanrednem kreditu sto milijonov dinarjev, ki ga je predlagal minister za javna dela v svrho naprave mostov čez Savo in Donavo. Odločitev o tem pade na prihodnji seji.
UREDITEV PROMETA Z MADŽARSKO.
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Od-fettlnnci v železniških zadevah naše in
madžarske države se bodo dne 25. t. m. sestali v Osijeku v svrho ureditve prometa med obema državama.
DR. KOROŠČEVO OPLETANJE OKOLI PAŠIČA.
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Predsednik vlade je sprejel vnovič vodjo slovenske ljudske stranke dr. Korošca, s katerim se je dalj časa razgovarjal
o	splošni politični situaciji.
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Kakor javlja »Politika«, se pogajanja med Pašičem in dr. Korošcem nadaljujejo. Obstoji malo upanja, da bi dobil jugoslovanski klub vabilo za vstop v radikalno demokratsko koalicijo, posebno, ako bi prišel v Beograd Radič s svojo stranko.
"Borzna poročila.
Curih, 24. novembra: Berlin 0.075, New York 537.50, London 24.17, Pariz
38.45, Milan 25.10, Praga 16.90, Budimpešta 0.225, Zagreb 1.90, Bukarešta
3.45, Varšava 0.035, Dunaj 0.0074, avstrijske krone 0.0076.
Zagreb, 24. novembra. Devize: Dunaj 0.0925—0.0975, Berlin 1.05—1.25, Budimpešta 2.65—2.95, Bukarešta 39.25 do 0, Italija 292—296, London 280.50 do
285.50, New York 62.50—63.50, Pariz
448.50—453.50, Praga 198.50—201.50, Sofija 44—0, Švica 1163—1173, Varšava 0.50—0. Valute: ameriški dolarji
61.50—62.50, bolgarski levi 43—45, češkoslovaške krone 195.50—198.50, angleški funti 277—0, francoski franki
442.50—447.50, nemške marke 1.05 do 1.25, romunski leji 40—0, italijanske lire 290—294.
Beograd, 24. novembra. New York 63, London 288, Bukarešta 45, Berlin 1.15, Milan 295, Amsterdam 2550, Sofija 50, Pariz 451, Varšava 0.05, Varšava 0.12, Pariz 451, Praga 200, Ženeva 1168, Solun 109, Bruselj 425, Budimpešta 2.76.
Dunaj, 24. novembra. Devize: Zagreb 249.25—249.75, Beograd 997—999, Berlin 10.25—10.55, Budimpešta 30.35 do 30.45, London 325.400—326.000, Milan 3366—3374, New York 72.425 do 72.575, Pariz 5154—5166, Praga 2277— 2283, Sofija 539.50—540.50, Curih 13.460 do 13.490. Valute: amerikanski dolarji 72.000—72.300, bolgarski levi 518—522, nemške marke 10.45—11.25, angleški funti 324.900—325.900, francoski franki 5085—5115, italijanske lire 3332.50—
3337.50, jugoslovanski dinarji 982 do 986, romunski leji 462 —464, švicarski franki 13.370—13.430, češkoslovaške krone 2260—2270, madžarske krone 29.80—30.—.
Berlin, 24. novembra: Dunaj 9.92, Budimpešta 306, Milan 33.166, Praga 22.949, Pariz 50.373, London 31.570.87, New York 7044.84, Curih 131.710, Beograd 10.174.
Nova situacija na Balkanu, katero Je Stvoril po grškem porazu nov položaj Turčije na Balkanu, Je moral obrniti nase pozornost vseh evropskih držav, predvsem seveda držav balkanskih.
Turčija, ne le, da vztraja pri svojih 2e stavljenih zahtevah, temveč svoje zahteve prej povečuje, kakor, da bi popuščala. Ravno vsled intrasigentnega turškega stališča pa zna biti orljentsko vprašanje rešeno nekoliko drugače, kot so sl to rešitev še pred nekaj tedni predstavljali evropski vodilni politiki. Sprememba bo šla na vsak način na škodo Turčije, ki Izgublja s svojim! pretiranimi zahtevami na strani velike antante simpatijo za simpatijo- Znano je, da simpatije Anglije v zadnjem konfliktu sploh nikdar niso bile na strani Turčije, zadnji čas pa je jasno vidno, da postaja tudi razmerje Franclje, ki je stala do pred nekaj tedni odločno na strani Kerna! paše, do Turčije vedno hladnejše.
Ta situacija se kaže tudi na konferenci v Lausanne. Turški delegat izmet paša je s potekom pogajanj nezadovoljen in je celo že zagrozil s svojim odhodom. Dobro pač čntl, da je Turčija na konferenci popolnoma osamljena in da nima pričakovati od nikogar pomoči, kot od ruske deložacije, ki pa pride v Lausanno šele čez dober fcdcu dnf.
Največjo pozornost so drižoe posvečati poteku pegaianj o or!’en‘skem prohle-mu, katerega bistveni del tvori uravnava medsebojnega razmera med fca’kansk!mi silami ravno te zadnje. Gre predvsem za konsolidacijo medsebojnega razmcr’a med evropejskimi balkanskimi državami, torej med Jugoslavijo, Bolgarsko, Grško in Ru-
raunsko In pot bolgarskega ministrskega
predsednika Stambolijskega v Beograd In Bukarešto kaže, da Je ta politik pravilno zapopadel interese evropskih balkanskih držav. Jasno Je, da Je šlo pri tem predvsem za zbližanje med Jugoslavijo In Bolgarsko, In dasi se še ne da reči točno, ▼ koliko je Stambolijskl v Beogradu uspel, kažejo vendar pogajanja v Lausannl gotovo zbližanje med obema, zadnje leta tako neprFateljsklma državama.
Zbližanja balkanskih narodov prot! Turčiji si je treba samo želeti. Bolgarska se hoče po vsem videzu ogniti vsemu, kar bi moglo to zbližanje ovirati. Hoče Izpolniti obveze, ki jih je prevzela s podpisom mirovnih pogodb in brez pridržkov Je prepustila Makedonijo Jugoslaviji. StambollJ-ski sc celo ni ognil vprašanju enotne države vseh štirih jugoslovanskih narodov In je odgovoril na adreso Srbov:	»Ce	to ▼
resnici hočete, ver'emite, da se Vam to posreči, ker usoda Vam Je prijaznejša, kakor nam.
NrdaFevaiFe teh Stambolljskijevlh nastopov so sedank konference med glavnimi zastopniki Jugoslavije. Bolgarske, Grške in Romunske, ki se vrše pod predsedstvom našega zunanjega ministra dr. Ninčiča v Lansanni. Rasi ni do sedaj pri teh pogajanjih prišlo še do nobenega končnega rezultat. vendar je upati, da bo zveza hal-kansk h držav nastopila enotno že na Lau-sannrki konferenci in da bo s podporo male antnte tvorila Jeziček na tehtnici, na kateri morijo svoje sile na eni strani Turčija in Rusija na drugi strani pa Anglija, Francija In Italija.
Preganjanca re£k’h državljanov*.
DVESTO REŠKIH DRŽAVLJANOV ODPUŠČENIH IZ OBČINSKIH URADOV. NEMARNOST NAŠE VLADE, KI NOČE ZAŠT1TITI JUGOSLOVANSKE NARODNOSTI NA REKI.
Reka, 24. novembra. (Izv.) Preganjanje naših ljudi se tukaj od dneva do dneva nadaljuje. Fašisti so vnovič naslovili na vsa privatna podjetja, kakor tudi na mestno občino in druge javne urade ultimatum, v katerem zahtevajo, da se nemudoma odstranijo vsi uradniki brez ozira na njihova službena leta, ako niso reški državljani, kakor tudi vsi oni reški meščani, ki se niso vdi-njali fašistom. Vsled tega je bilo tekom tega meseca odpuščenih preko dvesto
naših' ljudi iz občinskih uradov, in sicer; samo iz oddelka za javno službo. O tem postopanja fašistov je bila obveščena naša vlada, od katere se je energično zahtevalo, da ukrene energične korake v tej smeri. Pripominjamo, da je bila naša vlada že pred nekoliko meseci opozorjena, da naj se stavi vse podanike jugoslovanske narodnosti pod zaščito kakega inozemskega konzulata, kar pa se še do danes ni zgodilo.
SENATOR SONNINO UMRL.
Rim, 24. nov. (Izv.) Svoječasni italijanski ministrski predsednik in minister za zunanja dela, senator Sonnino je vsled možganske kapi včeraj umrl.
D’ ANNUNZIO POLKOVNIK »ČRNOGORSKE« ARMADE.
Rim, 24. novembra. (Izv.) Kakor javlja »Idea Nationale« je sprejel včeraj v Gardoni neki črnogorski »minister« v uniformi polkovnika črnogorske armade D’ Annunzia v avdijenci. Omenjeni črnogorski diplomat je baje prišel v zelo važni politični misiji radi Dalmacije.
UTEMELJITEV ODGODITVE PARLAMENTARNEGA ZASEDANJA.
Beograd, 24. nov. (Izv.) Včerajšnja »Pravda« piše, da je vlada odgoditev parlamentarnega zasedanja odredila iz vzroka, ker niso bili pripravljeni za plenum nikaki načrti in predlogi, dočim bo ministrski svet med tem časom reševal invalidski zakon, ki bo dovršen še tekom tega tedna, kakor tudi o zakonu glede prehrane in produkcije.
NAČRT ZAKONA O DIREKTNIH DAVKIH.
Beograd, 24. novembra. (Izv.) De-mokartski klub je danes dopoldne imel sejo, na kateri je državni tajnik v finančnem ministrstvu Svetoslav Popo-viš predložil članom kluba načrt zakona o direktnih davkih. V klubu se je glede tega vprašanja razvila kratka diskusija, ki se nadaljuje jutri dopoldne ob 10. Novi proračun za leto 1923-24 je šele predložen in se bodo na njem podvzele brezdvoma še nekatere spremembe, radi tega se mora šele presojati, ali je potrebno, da se davki zvišajo.
ODPOSLANCI INVALIDOV PRI KRALJU.
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Včeraj je sprejel Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander v avdijenci odposlance invalidov in se z njimi dalj časa razgovarjal. Predvsem se je zanimal za invalidski zakon in za splošni položaj invalidov,
PAŠIČ NA AGITACIJSKEM POTOVANJU V VOJVODINI. Beograd, 24. novembra. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič se odpelje danes v Novi Sad, da prisostvuje jutri ob 11 uri dopoldne maši zadušnici po pokojnem Jaši Tomiču. Najbrže ostane Pašič tudi preko nedelje v Novem Sadu, ker se bo tam vršilo veliko zborovanje radikalne stranke.
ROMUNSKI PRESTOLONASLEDNIK
V	BEOGRADU.
Beograd, 24. novembra. (Izv.) Jutri dospe iz Bukarešte v Beograd brat naše kraljice romunski prestolonaslednik.
NAVDUŠEN SPREJEM FRANCOSKEGA DRŽAVNIKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Boston, 24. nov. (Izv.) Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau je danes po kratkem bivanju v Newlan-du, kjer je bil deležen navdušenega sprejema, dospel v Boston. Ceste v mestu so okrašene s francoskimi trobojnicami in nepregledna množica je prirejala bivšemu francoskemu ministrskemu predsedniku in francoski republiki viharne ovacije. Zupan mesta je poklonil Clemenceau krasno vezano francosko zastavo in kip malega pozlačenega tigra. Guverner je slavil Clemenceau, ki je odgovarjal, da namen njegovega prl-hc Ja ni za Francijo kaj zahtevati. Pač pa se obrača na amerikanska srca. V Evropi ni mogoče priti do nikakega sporazuma brez sodelovanja Zedinjenih držav.
WASHlNGTONSKI RAZOROZITVENI DOGOVOR IN FRANCIJA/ Pariz, 24. novembra. (Izv.) »Chicha-go Tribune« poroča iz Washingtona: Kakor se doznava bodo Zedinjene države v kratkem stavile francoski vladi vprašanje o njenem stališču glede wa-shingtonskega dogovora, ki vsebuje razorožitev velesil na morju. Visoko stoječe vladne osebe so izrazile svoje začudenje glede izjav Leyguesja in izjavila, da se bo vashingtonski dogovor s Francijo ratificiral le z gotovimi pH» držki
«tnm «
»JUGOSLAVIJA* 25. novembra I02S.
■ ■ ■■■■ m n	M	|-|	f	.	 ...„
ftev. 272*
Nemoralna SLS.
»Jugoslavija« od Četrtka Je prinesla »vodnik o strankini nemoralnosti, v ka-terem je lapidarno naslikana nemoralna politika SLS. Pripomnili smo, da je taka stranka neobhodno obsojena na smrt. Pokazali smo pri tem na JDS kot na konkreten vzgled. Krščansko-socL Jalno, agrarno, obrtniško, industrijsko itd. glasilo »Slovenec« je zaradi tega čisto iz sebe. Ogriznil se je v svoj lastni rep, ki ga je po programatičnih načelih lovil z veliko spretnostjo skozi cela desetletja. Pa že pregovor pravi, da včasih tudi največjemu mojstru spodleti. Tako se je pripetilo tudi klerikalni stranki. Na podlagi čisto konkretnih dokazov smo ugotovili, kako klerikalci varajo stanove, ki Jih vabijo v svojo SLS in jim v enomer zatrjujejo, da SLS in edino SLS more dobro zastopati interese vseh stanov. Dokazali pa smo, da je v resnici ta stranka prisiljena v praksi obljubljati in dati enemu stanu to, kar drugemu vzame. Kot klasičen dokaz za to smo navedli 2 interpelaciji poslancev SLS. Poslanci iste SLS zahtevajo v eni interpelaciji, »naj se carino na živino odpravi in s tem 2aščiti kmeta«, v drugi Interpelaciji pa zahtevajo poslanci iste SLS, naj se carina na živino zviša in s tem zaščiti delavski In uradniški sloj. Jasno Je, da noben minister in nobena vlada na svetu ne more tem zahtevam obenem ustreči. Kajti, če ustrežem zahtevi, da se carina na živino odpravi, ne morem ustreči zahtevi, da se ta carina še zviša. In če resno zahtevam eno, ne morem obenem zahtevati dm-go. Eno In drugo obenem Je nemogoče.
Ker poznamo klerikalce kot premetene ljudi, o katerih vemo, da znajo biti zelo pametni, kadar gre za njihove lastne interese, si ne moremo misliti, da bi poslanci SLS to dvolično politiko delali v dobri veri. Zato smo Jo oznaTili kot stranko nemoralnosti In pri tej priliki smo pribili dejstvo, da se interesi slojev, ki jih hoče ta stranka zastopati križajo in nasprotujejo. »Slovenec« pa, mesto da bi nam to dvolično pr litiko svoje stranke pojasnil, se je raje postavil v pozo moralno ogorčenih ljudi, razlaga, da SLS zastopa nesebično interese vseh stanov in pravi, da smo le ml nemoralni, ako trdimo, da ena in Ista stranka ne more odkrito in pošteno zastopati več stanov z nasprotujočimi si interesi. Mi trdimo, da imajo stanovi kljub mnogim skupnostim še svoje posebne velevažne interese, po katerih sl nasprotujejo in se po političnem boju med seboj izravnavajo. Zato pa ena in ista stranka ne more obenem zastopati več stanov z nasprotujočimi si interesi, favno tako, kakor ne more eden in isti advokat obenem zastopati dveh nasprotnih si strank, častito gospodo pri »Slovencu« pa v njihovem moralnem ogorčenjem prav nič ne moti dejstvo, da Je pred kratkim izbruhnila stavka pri katoliškem tovarnarju K. Pollaku, katerega interese zastopa SLS. Ta stavka je seveda izbruhnila le vsled soglasnih interesov delavcev in pobožnega tovarnarja in pa zato, ker krščansko-socijal-
no prepričanje katoliških mož zabra-njuje, da bi interesi stanov si kdaj resno nasprotovali. Ker se SLS zavzema, kakor »Slovenec* trdi, za vse stanove in za vse njihove upravičene zahteve, nastane le vprašanje, kako SLS zastopa v tem slučaju interese stavkujočega delavstva, obenem pa tudi interese svojega tovarnarja Pollaka. Jasno je namreč. ko beli dan, da, če so zahteve stavkujočega delavstva upravičene, mora biti ravnanje tovarnarja Pollaka, ki se brani ugoditi zahtevam delavstva, neopravičeno, in jasno Je dalje, da SLS ne more nastopati v tem slučaju kot zas^ptfca stavkujočega delavstva in podjetnika, ampak k večjemu kot razsodnik!
»Slovenec« si hoče iz svoje zagate pomagati s sofistiko, v kateri je res pravi mojster. Skril se je za »Jugoslovansko Zajcdnico« in izza njenega hrbta kriči v javnost, češ. poglejte jih nc-moralnežcv. ki hočejo na skupni listi priti v občinski svet in zastopati vse stanove. Tu pa klerikalna gospoda vodoma in namenoma zamenjuje stvari, ki so pa povsem različne, zato jih na sledeče opozarjamo:
1. SLS je politična organizacija z enotnim programom,,v katerem je začrtano stališče stranke napram vsem vprašanjem javnega žlvPenja, in z namenom v okvirju svojega programa zastopati in delovati v blagobit vseh stanov, kakor da bi med interesi posameznih stanov ne bilo nobenih bistvenih nasprotij. To pa je zastarelo patriarhalno stališče, ki se je v sedanjem demokratičnem času preživelo.
2. Narodno-socljalistična stranka Je enotna organizacija enega samega razreda, to Je organizacija delovnega ljudstva. s povsem skladnimi interesi, ki jih hoče zastopati dosledno in povsod. Zato pa ji ni treba uganjati nemoralne politike, kakor jo uganja SLS. ki mora varati delovno ljudstvo, ako hoče resno up- števati interese veleposestnika ter pod:etnika, in narobe.
3. »Jugoslovarska Zajedn‘ca« ni( nobena stranka, marveč politična zveza, ki se jo ustvarila z čisto konkretnim ciljem in na podlagi konkretnega dogovorjenega delavnega načrta, ki obsega le to, na kar so se zjedinili kompacis-centi kot stranke, ki zastopajo lastne sloje.
To pa v polni zavesti, da nasprotujoči si interesi zastopanih slojev pri dogovorjeni skupni akciji, pri izvrševanju dogovorjenega delavnega programa ne pridejo vpoštev. V slučajih konflikta med interesi stanov pa nastopajo njih stranke kot njih odkriti reprezentanti, ne pa politična »zveza«, v takih slučajih ima tudi narodno-socljalistična stranka povsem nevezane roke.
Na podlagi teh točk smo pripravljeni razgovarjati se s častitim »Slovencem«. V njegova razmotrivanja o skrivnostih »politične svete Trojice«, ki jo baje predstavlja SLS, pa se načeloma ne spuščamo, ker nas to sploh ne in-teresira.
Politične vesti.
»Jutrovci« v delirija.
V	smrtnem strahu se nahajajočo tKko okoli »Jutra« je včerajšnji članric »slanca Antona Brandncrja tako pretresel, da se je v svoji zbeganosti brzojavno obrnila na predsednika demokratskega kluba Ljubo Davidoviča in zahtevala brzojavno pojasnilo glede njegovega razgovora s poslancem Brandnerjem o ljubljanskih občinskih volitvah. V svoji nedalekovidnosti sl je
mislila, da bo Davidovlfi v tem krlfč-n?m času dal zanj kako neugodno izjavo, ki bi jo mog’i Pribiievičcvci proti njemu izrabljati. Toda Ljuba Davido-vič je preveč spreten politik, da bi se dal od mladinov speljati na le J. To je
v	svojih Izjavah v zadnjem času že večkrat pokazal. Posebno spreten pa je bil njegov odgovor, ki ga Je baje dobilo včerajšnje »Jutro« in od katerega se mladini nadeja io, da se rešijo neizogibnega pogina. 2e oko'nosti same dovolj
Jasno povedo, koliko je »Jutrovccm«
verjeti. Stilizacija namišljene brzojavke pa je sumljiva.
Torej: Davidovič Je govoril s poslancem Brandnerjem o - ljubljanskih občinskih volitvah, kakor poroča »Jutro«, na potu jugoslov. parlamentarno delegacijo v Prago. To ja bilo torej takrat, ko Je bil paLt med narodnimi so-cijalisti In dr. Ravnlharjevo skupino že sklenjen in je moral Davidovič tudi že vedeti za proglas Jugoslovanske zajed-nice. Gospod Brandner torej ni mogel Davldoviču pripovedovati, da se narodni socijalisti šele nameravajo pri občinskih volitvah koalirati, ker je bil ta dogovor takrat že celi jugoslovanski Javnosti znan. Najmanj pa je mogel poslanec Brandner pri tisti priliki govoriti o zvezi z dmokratsko stranko, ker je bila takrat zveza z dr. Ravnikarjevo skupino že sklenjena.
Kakor iz vsega sledi, se nahajajo »Jutrovci« res v hudih škripcih. Čitate-IJi si lahko na podlagi te konstatacije ustvarijo lastno mnenje o celi stvari. Naši javnosti pa prepuščamo sodbo o tem, kdo uganja politične lopovščine ali »Jutrovci« alt pa poslanec Brandner.
Proti Izrabljanju beguncev.
V	popolnem razpadu se nahajajoča demokratska stranka mladinov se je poprijela zadnje bilke:	nesrečnih	be-
guncev, katerih se hoče posluževati v boju proti novim poštenim silam, ki hočejo napraviti konec nemoralnemu in koruptnemu režimu, ki ga vzdržuje Pribičevič-2crjavova klika. »Begunec* iz Trnovega dr. Puc, ki pa med primorskimi begunci hoče Igrati tudi vlogo primorskega begunca, si je nadei nalogo, da vse begunce pridobi za tisto stranko, katera nasprotuje sporazumu med Srbi in Hrvati In katera hoče razdelitev Slovenije v ljubljansko In mariborsko oblast, kar ni v Interesu laše neosvobojene domovine. Demokrati so vedno bičali begunce in še nedavno se je izkazalo, da so se v narodni skupščini zadovoljili z neko resolucijo, ne da bi vztrajali pri tem, da se odškodnina Primorcev in Korošcev uzakoni. Vsega dosedanjega trpljenja beguncev so kri-
vi	demokrati, ki so bili vedno na vladi, a niso za begunce ničesar storili. SeJaj, ko stoji njihov režim neposredno pred padcem, ko ne morejo več pospešiti prihoda Hrvatov v Beograd, si hočeio s pomočjo beguncev utrditi svoje stališče. Oni hočejo, da begunci volijo tiste, ki jih bičajo. Odločno protestiramo proti vsakemu izrabljanju beguncev, kateri že vedo, koga imajo voliti. Ako je dr. Puc zadovoljen s sedanjim režimom, že ve zakaj. 5Ai ž njim nismo zadovoljni. Končno priporočamo dr. Pucu, da na bodočih sestankih pojasni zadevo glede koroškega fonda. Dokler ta stvar ne bo razčiščena, ne more biti za begunce mesta v dem. stranki. Oni, ki so se okoristili na račun naše nacl-Jonaine stvari, begunci že iz protesta ne morejo oddati niti enega glasu.
Primorski in koroški begunci. Klerikalci bodo poraženi tudi na deželi.
Iz dežele dobivamo vsak dan poročila, da povsod pazno s'c:lijo borbi, ki se vrši v LJubTJani med napredno Jugoslovansko zajcdnico in nazadnjaško klerikalno stranko. Brezdvoma bo odločitev v Ljubljani hudo vplivala tudi na odločitev na deželi. To, kar so klerikalci v Beogradu pripovedovali, da so namreč vsi kmetje prišli v klerikalni tabor, Je laž, ki služi klerikalcem samo v to svrho, da bi lažje prišli na vlado, kjer so izvajali ravno takšen centralizem kot sedaj Pribičevič. Res je, da so nekateri nezadovo^nežl zapustili Samostojno kmetijsko stranko, toda odpadniki SKS niso šli h klerikalcem, ker jih dobro poznajo še izza časa njihovega vladanja. Detela se na novo ori-
i	jentira. Kakor v Ljubljani, bodo tudi
na deželi klerikalci razočarani Ljudstvo je že do grla sito njlliove dema-goške politike. Ono ve, da jim gre samo za oblak, ne pa za koristi ubogega ljudstva. 3. december bo torej važen tudi za deželo.
»Naprej« In zagrebški kongres.
Ker najnovejši »Naprej« ponovno zanika trditev poslanca Brandncrja, da so pripisovali tudi socijalni demokrati veliko važnost zagrebškemu kongresu, smo primorani opozoriti »Naprejevce«, da naj čitajo svej lastni list, v katerem je njihov poslanec dr. Korun pisal o zagrebškem kongresu. Dr. Korun je takrat priznaval v polni meri veliko važnost tega kongresa, a postavil sc »c na stališče, da socijalno demokratična stranka ne more sodelovati z buriu-azijo. Torej socijalni demokrati nočejo sodelovati pri akciji, ki je naperjena proti sedanjemu režimu, dasi priznavajo poircbo akcije v smislu zagrebške rczolucije, pač pa so sodelovali v vladi z največjimi kapitalističnimi strankami in celo nekaj časa skupno z demokrati absolutistično vladali brez parlamenta. To smo hoteli pribiti
Zakaj se borimo?
Na to nam je odgovoril nosilec demokratske JDS liste gospod Milan Vidmar, ki je strmečemu občinstvu razložil v 20 tih vrsticah N. L. vsa zamotana vprašanja naše mestne uprave. Pravi, da naši občinski problemi so v prvi vrsti gospodarskega značaja, da mora postati Ljubljana industrijsko in trgovsko središče naše države, industrija in trgovina potrebujeta ureditev prometa, kolodvora, carinarnice, delavstvo in uradništvo mora dobiti stanovanja, urediti je treba finance našega mesta, kar tudi najbolj premetenemu Ljubljančanu gotovo ni bilo znano. Gospod Vidmar je morda dober šahist, toda čisto gotovo Je slab politik, ako se upa po vsem tem, kar je demokratska stranka v vseh zgoraj naznačenih točkah grešila proti Ljubljani, stresati po Ljubljani take vsakdanje resnice, ki jih že branjevke za vodo ponavljajo. Gospod nosilec JDS liste menda ne ve, da je Jugoslovanska zajednica vse to že zdavnaj v svojem komentarnem programu povedala in najbrž tudi ne ve, da je ravno centralistični režim, ki ga drži JDS v Beogradu, uničil naš promet, da nam ta režim uničuje našo industrijo in trgovino in da je s svojimi večnimi šikanami občinskega sveta ljubljanskega zakrivil tudi slabo stanje mestnih financ. V teh razmerah govoričiti o separiranju Ljubljane od države je bedarija, ki ne dela našemu šahovskemu mojstru nobene časti. Zato pa lahko rečemo, da bo gospod Vidmar, četudi je izvrsten šahist, dne 3. decembra svojo partijo sigurno izgubil, ker njegove »poteze« v Napredni Ljubljani razsodnemu ljubljanskemu voiilcu prav nič ne morejo inponlrati.
Sijajni shod JDS pri Lozarju.
»Jutro« ve poročati o »sijajnem« shodu svoje stranke v 5t. Jakobu pri Lozarju. Udeležnik shoda nam poroča, da je bilo navzočih vsega skupaj 64 ljudi. Med temi je bilo 19 pristašev »Jugoslovanske zajednice«, ki so izvajanjem JDS govornikov ugovarjali. Bilo je tudi še 21 mož stalnega kadra JDS, ki ga Je videti na vseh shodih JDS v Ljubljani. Ta kader ima namreč to nalogo, da skrbi za udeležbo slabo obiskanih JDS shodov in da pritrjuje JDSarskim govornikom ter žejnim pivcem plačujejo vino. JDS kličemo: le krepko naprej po začrtani poti, da vas bo ljubljansko ljudstvo še pred
3.	decembrom spoznalol 2ivio shodi JDS!
Praprotnikov volilni fond za JDS.
Izvedeli smo Iz zanesljivega vira, da je dal znani Avgust Praprotnik, ki je
Katoliška cerkev in stavka.
Splošno je znano, da se takozvanc krščanskosocijalne organizacije, politične in strokovne, ki so zasnovane na temeljih katoliških načel, dosledno branijo stavk. Kjerkoli so krščanskosoci-Jahie organizacije v manjšini, tam se v slučaju delavske stavke zadrže pasivno. kjer pa so v večini, tam zopet se postavljajo proti stavkam razredno zaveJnega delavstva in po svojih političnih činitcljih mešetarijo za zbo jša-nje svojih plač. Ta taktika krščanskih socialistov }e značilna poteza v vseh mezdnih gibanjih delavstva, posebno pa v letu 1920, ko so krščanskosoclial-ne organizacije, sveste si zaščite klerikalne vlade, očitno In odločno nastopile proti stavkam socialističnega delavstva v posameznih tovarnah, kakor tudi proti splošni železničarski stavki. Njih časopisje, na čelu mu »Slovenec« in »Večerni list« Je divje napadalo stavkujoče delavstvo, posebno železničarje, ki jih jo psovalo z delomržneži, ki hočejo vleči samo mastne plače pa nič delati; zmerjalo jih je a najogab-nejšimi psovkami, kakor tatovi, verli-»iiir. in podobnimi izrazi »Slovenec« la
pisal v času Železničarske stavke o »si-jajnh plačah železničarjev«.
V	pojasnilo tega zadržanja krščanskih socijalcev hočemo podati stališče katoliške cerkve napram stavki, kakor ga je zavzela papeška stolica v svoji okrožnici »o delavskem vprašanju« leta 1S91. Ta okrožnica nam bo pojasnila marsikaj, kar je bilo doslej na postopanju krščanskih socijalnili organizacij skrivnostnega.
Papcžka okrožnica namreč pravi: »Ne redko delavci skupno ostavijo delo, da bi s tem pritiskali na delodajalce, ako se delavcem zde zahteve pre-težavne, čas za delo predolg, plačilo pa premajhno. To postopanje, ki je danes vedno pogosteje, ki se vedno bolj razširja, zahteva od javnega oblastva, da se postavi v bran; kajti to praznovanje ni v škodo samo delodajalcem in delavcem, v zelo občutljivo škodo je tudi kupčiji In obrtnijl, sploh vsemu javnemu blagostanju; sploh je to, kakor skušnja uči, rado povod sili in nemirom, ter krši mir v državi«. S temi stavki se ' torej papežka stolica odločno postav'a proti stavki, ki jo ne samo teoretično 7-vrač", marveč celo zahteva od držas e obla-M, da jo s silo zatre. Ako pomislimo, de je stavka edino obrambno sredstvo delovnega ljudstva proti kapitalističnim IrVorličeval-
cem, je povsem jasno, da to stališče katoliške cerkve onemogočuje vsako resno socijalistično gibanje razredno zavednega delavstva, ker mu izbija iz rok edino obrambno orožje (stavko) proti kapitalističnemu izkoriščanju.
Cerkev se Je s tem, da se je izrekla za nasilno postopanje ob’asti proti stavkam postavila na stran brezvestnih kapitalističnih izkoriščevalcev ln jih vzela v zaščito proti zatiranemu in Izkoriščanemu de^vstvu. Jasno je, da pod zaščito cerkve ne more nobeno delavsko gibanje uspevati in da od cerkve razredno zavedno delavstvo ne more pričakovati nobene opore v svojem razrednem boju za, uresničenje socijall-stičnih Idealov
Iz tega pa jasno sledi tudi to, da Je kako resno delavsko gibanje na katoliških načelih nemogoče. Zaraditega je smatrati takozvan! krščanski socijali-zem za povsem neresen pojav, da, treba ga je smatrati celo za načelnega nasprotnika vsakega pravega socijall-stičnega gibanja. Saj papeška okrožnica sama pravd, da je treba snovati krščanske delavske organizacije proti socljalistom In komunistom. Krščanski sociiaiizem, katerega de’ovanje se mora gibati v strogo začrtanih mejah katoliških načel, je torej v svojem bistvu reakcija proti socljalizmu, reakcija, ki
se skriva pod krinko socijalizma. — Krščanski socijalizem je delavskemu gibanju tem nevarnejši, ker je zakrinkan z gesli krščanske dobrodelnosti in ker s praktičnim delom karitativnosti skuša pridobivati nezavedne delavske množice. Kakor je krščanski socijalizem načelen nasprotnik stavke, tako tudi ne priznava razrednega stališča iz enostavnega razloga, ker ga cerkev zavrača. Zaraditega so krščanski socijal-ci, kakor vidimo, povsod organizirani del v katoliških političnih organizacijah. Tako je v Italiji, tako je na Nemškem In tako je v vseh osta’ih deželah, kjer obstojajo katoliške politične orga-nizacije, v katerih imajo nadzorstvom končno odločilno besedo cerkveni krogi, posebno Škofje, ki Imajo glasom pa-pežke okrožnice nalogo, da uveljavijo v njih katoliška načela in naziranja papežke stolice v delavskih vprašan lih.
Iz vsega povedanega pa sledi, da velja proti krščanskemu socijalizmu izvajati nače’en političen bojkot s strani vseh resnično socialističnih strank. Vsako sodelovanje s krščanskimi socl-Jalistl, od katerega imajo korist v prvi vrsti le krščansko socijalne organizacije, je proti interesom razredno zavednega delavstva. To naj bi naše socila-listlčne organizacije v bodoče £oU upo-štovale, kakor so doslej
bil zaradi svojega poslovanja in zvet z mladini iz službe pri Jadranski bank? odpuščen, dal JDS stranki za liubljai> ske volitve 4,000.000 kron na razpolsr go. Ljubljanski volilci bodo v teh čfc sih »7 kumarnih let* gotovo veseli Pr*-protnikove pomožne akcije, toda ostali bodo vkljub tem nemoralnim agitacijskim sredstvom toliko značajni in *** vedni, da bodo dne 3. decembra pokazali pred (1) skrinjico »JDS« figo in šli k (4) skrinjici J>goslovanske zajednice, ki s takimi sredstvi ne deluje, ker si je napisala na svoj prapor poštenje, red in delo za blagor ljubljanskega prebivalstva. Komur to ne zadostuje, za teg» glas se ne potegujemo.
Koruzni socijallstL
Dve socijaldemokratični stranki imamo v Ljubljani, Bcrnotovo in Peričevo. Obe skupaj sta imeli zadnjič pet občin* škili svetovalcev. Bernotova je pri vsej svoji konfuznosti bolj simpatična kot Peričeva, to pa predvsem za to, ker j* začela v stranki čistiti s koruznimi socijalisti«, kakor jih je nekoč nazival Golouh, ki je sedaj presedlal mend* sam med koruzne sociialiste, ki se zbir rajo za g. dr. Peričem. Gospod doktor Perič misli, da mora na vsak način pO“ stati župan ljubljanski. To so mu zagotovili klerikalci, zato gre z njimi če* drn in strn Ln izdaja socijalističui program, kateri Je bil vedno nasprote* klerikalcem. Dan za dnevom vlada rit* di tega med soc. dem. delavstvom ve* čje nezadovoljstvo. Zvezo s klerikalci bi se niti v tem slučaju ne dalo dobro zagovarjati, ako bi se Gosarjeva skupina, takozv. krščanski socijalisti odeo* pili od kapitalistov ala Polak, oz. od SLS, ker bi v jedru še vedno ostali nar zadnjaški. Nikakor pa se ne da zagovarjati zveza z SLS, ki vodi vel» agrarno in kapitalistično politiko in vi* da v njej strogo protidelavski duh. NI ga delavca, ki bi se mogel navduševati za tako zvezo, izvzemši koruzne socfc* jaliste. Razlika med koruznimi socijalisti od prej in danes pa je samo ta, da so bili za časa Toneta v zvezi z demokrati, kateri so Jih denarno podpirali, danes pa so v zvezi s klerikalci, od katerih dobivajo sredstva, v slučaju zmage pa županski stoL 2ivel koruzni socijalizem 1
Zahteve reške konstituanta.
Dne 18. novembra le zborovala f* Kraljeviči reška konstituanta. Pri tel priliki se je obravnavala splošna situ** cija, ki je nastala vsled izpremembe vlade v Italiji. Z ozirom na to |e reška konstituanta storila nastopne sklepe, ki obenem vsebujejo temeljne zahteve so* danje legalne reške vlade. Konstituanta reške države jemlje z zadovoljstvom na znanje izjavo predsednika Mussolinija, da namerava brez pridržka izv*-sti rapallsko pogodbo in sanmargerit-skl sporazum. Konstituanta poziva italijansko vlado, naj stori primerne kolike, da se odpravijo nasilstva in zločink ki se vrše na Reki nekaznovani, in Id Jih je zakrivila pasivnost tamoinjJk oblasti in pomanjkanje varnostne službe. Reška konstituanta se obrača n* Italijansko in jugoslovansko viado, d* v najkrajšem času vzpostavita na Reki normalne razmere, ki naj omogočijo povratek vlade na Reko in njeno mirno delovanje. Istočasno zahteva konstit** anta, da se zaščiti osebna varnost 10 imuniteta njenih članov in njihovih družin, kakor tudi varnost beguncev, ki so se zatekli v Inozemstvo. Konstituant* proglaša vse sklepe političnega ali administrativnega značaja, ki so se storili po 3. marcu 1922 za neveljavne. Ostro obsoja uradnike, ki so te protizakonite določbe izvrševali ln s tem kršili svojo prisego. Končno izrek* konstituanta vladi in načelniku ZanelB zaupanje in priznanje za dosedanj* delo.
Mirovni pogoji zapadnlh držav TurčilL
Zavezniki so stavili Turčiji nastop* ne mirovne pogoje:	1. Brezpogojh*
svoboda morskih ožin. Dardanele h*1 bodo tudi v vojnih časih proste za ver ne ladje. Utrdbe ob morskih ožinah razderejo. 2. Kapitulacije se formel®^ odpravijo. V kapitulacijah Evropi *8' jamčene predpravice ostanejo v veh*' vi. 3. Mezopotamija, Sirija ln Paiestio* ohranijo dosedanjo oblast. 4. Vse koncesije, ki Jih je Turčija storila tujim žavljanom pred vojno, ostanejo v v*D so že zapadle. 5. Dodekanez se P0"*! ital. kontroli, dokler zavezniki n* ključijo o končni pripadnosti tega čja. 6. Turška vojska v AnatoUJi se zm ža. V Evropi sme vzdrževati s®10® brovoljce. 7. Zaščito krščanskih miuu-šin bo izvrševala medzaveznlška trolna komisija. 8. Turčija °3ko .
Je državljane za škodo, ki jim m prizadeta tekom vojne. 9. Turciti ^ odreka reparacijam za škodo, K* vor storila Grčija v Mali Aziji. 10* premirja v Mudanijl obdrži velja ^ ratifikacije mirovne pogodbe. 0t>. in nevtralni pas morskih o* ^ drže zavezniki do ratifikacije pogodbe po zveznih parlamcn
Gospodarstvo
+ Izplačevanje ŽIvIJenskIh zavarovalnih polic dunajskih zavarovalnih
•fruib. Usoda pri dunajskih zavarovalnicah zavarovanih glavnic prizadjala je PO preovratu zavarovancem v naši državi radi nizkega tečaja avstr, valute mnogo težkih skrbi. Tisoči zavarovancev so bili mnenja, da so njihovi dolgoletni prihranki ogroženi. Največji del Zavarovanih glavnic, katere so od leta 1919 zapadle v izplačilo, ostal ie do iones neizplačan, ker se v tem pogledu na večkratnih mednarodnih razpravah ni moglo v zaščito zavarovancev dosedaj doseči nobenih pozitivnih uspehov. — V tem položaju nastala je *tdaj razveseljiva sprememba, katera bode gotovo obradovala mnogoštevilne zavarovance. Kakor narn zavarovalna družba na življenje »Feniks« poroča, deponirala je ista celotne premijske rezerve za svoje zavarovance v kraljevini SHS brez vsake državne pripomoči
9	zakonito predpisanih vrednostnih pa-Vitjih jugoslovanske veljave. Jednako založila je zavarovalna družba na življenje »Feniks* premijske rezerve za Vse one zavarovance v naši državi, kateri posedujejo police naslednje navedenih zavarovalnih družb: Allianz, Atlas, Allgemeiner Beamtenverein, Gise-lavereln, Januš, Universale, Wiener Statlsche Versicherungk-Anstalt, vse na t)unaju in Erste MilitSrdienst-Versiche-rungsanstalt v Budimpešti — Skupne Premijske rezerve znašajo približno 20,000.000 jugoslovanskih kron. Vsled tega je v naši državi dvignjen sekve-ster nad imetkom zavarovalne družbe Ba življenje »Feniks«, ter se je njenim Podružnicam v naši državi podelilo dovoljenje za sklepanje novih življenjskih 2avarovanj„ Vsi zavarovanci zgoraj navedenih zavarovalnih družb, katerih Police so vsled smrtnih slučajev ali dospelosti medtem v izplačilo zapadle, Pozivajo se tem potom, da se zglasijo Pri ravnateljstvu zavarovalne družbe na življenje »Feniks« v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1, oziroma pri njeni začasni poslovalnici v Zagrebu, Prankopanska ulica št. 2, kjer se jim bodo na temelju predloženih potrebnih dokumentov zapadle glavnice v celoti Izplačale v jugoslovanskih kronah. Vsi drugi zavarovanci zgoraj navedenih družb, katerih police še niso dospele, Baj se istotako javijo pri omenjenih poslovalnicah na življenje »Feniks« v svr-bo oznake na policah, da se jim bodo zavarovalne glavnice svoječasno v celoti Izplačale v naši državi v jugoslovanskih kronah.
+ Statistika o Izvozu svinj. V svr-00 pravilne presoje vprašanja izvoznih Carin na svinje je naročilo finančno ministrstvo direkciji carin, da sestavi podatke o Izvozu svinj. Po teh podatkih •e je izvozilo v pretečenem letu: 212 tisoč 260 svinj, masti 1,234.905 kg, prekajenega mesa 827.260 kg. V prvi polovici letošnjega leta se je izvozilo 66 tisoč 312 živih svinj, masti 881.006 kg, izdelkov Lz svinjskega mesa 727.224 kg.
V	juniju se je izvozilo 4371 svinj, ki so tehtale pod 50 kg. Svinj v teži nad 50 kg se je izvozilo junija 4603, julija 16.112, avgusta 21.985 komadov.
+ Tečaji na novosadski produktni boril dne 23. novembra. Pšenica bačka 400, sremska 405, ječmen bački 263, sremski 268, oves bački 260, sremski 265, koruza 325, moka št. 0 575, za kuho 550, št. 6 500, pšenični otrobi 165, bačko zelje v glavah 135. bosanski ore-ki 500, čebula 340.
+ Stavita rudarjev na Češkoslovaškem. V revirjih v okolici Mosta na Ceikoslovaškem stavka preko 24.000 rudarjev. Izvršujejo se samo ona dela, ki so potrebna, da se vzdržijo rovi. V revirjih vlada popoln mir In red.
+ Promet a premogom deloma prost Ministrstvo za šume In rude Je Ukinilo vsako izdajanje odobrenj za nabavo premoga iz bosanskih rudnikov. Konzumentje se morajo odslej obračati neposredno na rudarski odsek v Sarajevu, Uprava rudnika »Vrdnik« sme sprejemati naročila konzumentov direktno. V Sloveniji bo odobrenja izdajal še nadalje oddelek za premog v Ljubljani, Do sedaj Izdana dovolila veljajo samo kot prijave za maksimalno količino do 100 vagonov premoga.
-f~ Obvezni polletni tečaj na držav-Jfi podkovski šoli v Ljubljani se prične dne L januarja 1923. Za vstop v tečaj ie vložiti na vodstvo državne podkov-ske šole v Ljubljani do 10. decembra 1922 prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni ki krstni list, 2. domovinski list, 3. zadale šolsko izpričevalo, 4. učno spričevalo, 5. ubožni list, 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državne Podpore ter imajo prosto stanovanje v Zavodu, skrbeti pa morajo sami za "rano in potrebne učne knjige. Poleg l*odkovstva se poučuje kot neobvezen Predmet ogledovanje klavne živine in *hesa. Prošnjo je kolekovati z 13 Din, vsako prilogo pa z kolekom za 1 Din. "odstvo državne podkovske šole v Smiljani, 21, novembra 1922.
Dnevne vesti.
— Ugotovitev. Na notico včerajšnje ; »Napredne (?) Ljubljane* izjavlja podpisana uprava, da »Jugoslavija« ne plačuje »Jadranski banki« niti vinarja niti za papir niti za tisk, pač pa plačuje svoje račune »Zvezni tiskarni«, redno in točno. Uprava »Jugoslavije«.
— iz zdravniških krogov. Za II. okr. zdravnika pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti s sedežem v Gornji Lendavi je imenovan dr. Albin Gregorec.
— izpremembe na progi Jesenice— Kranjska gora. Obratno ravnateljstvo državnih železnic nas obvešča, da sta počenši z 8. novembrom ukinjena na progi Jesenice—Kranjska gora mešana vlaka 931 in 932 in da vozita mesto teh mešana vlaka 931-a in 932-a. Med Kranjsko goro in Trbižem vozita vlaka 931 In 932 še nadalje. Vlak 932-a odhaja iz Jesenic ob 9.35 in pride v Kranjsko goro ob 10.26. Vlak 931-a odhaja iz Kranjske gore ob 17.04 in prihaja na Jesenice ob 17.53.
— Ponarejeni stodinsrskl bankovcL Te dni so prišli v Budimpešti na sled nekemu trgovcu, ki je s pomočjo ve-čih drugih oseb ponarejeval 100 dinarske bankovce. Falzifikati so bili precej slabo narejeni. Policija je aretirala devet oseb, med temi dve ženski.
— Radiopostaja v Novem Sadu. V Novem Sadu bodo zgradili palačo za pošto in brzojav in pa radiopostajo. Materijal bo došel iz, Nemčije na račun reparacij.
— Naš konzul v Marseille. Za našega konzula v Marseille je imenovan dosedanji konzul v Munchenu, dr.. Veli-zar Ninčič.
—	jugoslovanska akademska menza v Grazu. V Grazu se nahaja okrog 600 jugoslovanskih dijakov, ki so prisiljeni študirati v inozemstvu. Toda neznosna draginja, ki vlada v Avstriji, grozi onemogočiti vsled tega idealni mladini nadaljevanje študij. Zato so si ustanovili »Jugoslovansko menzo«. Brez vsakega kapitala ter uverjeni, da država ne more dati lake podpore, ki bi zadostovala, se obračajo jugoslovanski akademiki v Grazu tem potem ria vsa društva, rodoljube in prijatelje naše omladine za pomoč. S svojo moralno in materialno podporo boste dali poleta omladini, da vstraja pri začetem delu in vidno manifestirali svojo ljubezen do omladine in njenih vzvišenih ciljev. — Prispevke sprejema tudi naše uredništvo ali pa direktno podružnica ljubljanske kreditne banke Maribor.
— Starešinska zveza jug. ak. društva »Triglav« ima svoj letošnji redni občni zbor dne 9. decembra 1922 ob 20. uri v restavraciji Halbvidl, Jurčičeva ulica Maribor, s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo odborovo, 3. sprememba pravil, 4. volitev nov. odbora in dveh revizorjev, 5. slučajnosti. Račun za to priobčilo izvolite poslati na naslov: Jakob Cimermanu, profesor na gimnaziji v Mariboru.
— Bolezen bivšega ItaPjanskega ml-ulstrskega predsednika. Bivšega ministrskega predsednika in ministra zunanjih poslov barona Sonnina je zadela kap. Sonnino je na smrtni postelji.
— Potop Italijanske ladje, Italijanski parnik »Sara« je zadel ob drugo ladjo in se je potopil. Posadka se je Tešila.
— Eksplozija v ameriškem rudniku. Iz Birminghama poročajo: Vsled eksplozije v rudniku je bilo 70 oseb ubitih in 60 ranjenih.
. — Protest vnukinje Franca Jožefa. Kakor poroča »Korrespondenz Herzog« je bivša kneginja VVindischgratzova, vnukinja pokojnega cesarja Franca Jožefa ter hči in kot taka edina dedinja prestolonaslednika Rudolfa, protestirala proti objavi političnih pisem njenega očeta, ki jih je izdal Julij Szeps, in je predlagala njihovo zaplembo.
— Kaj se vse zgodi na svetu, V Sault St. Marie, Mich. v Ameriki je rodila 16 letna Margareta Hill v bolnici dete, čegar očeta Pa dekle sprva nikakor ni hotela Izdati Bivala je pri svojem dedu, starem Jožefu Bartonu, ki pa jo je za časa poroda prepeljal v bolnico. Mlada mati je imenovala nekega svojega bratranca kot otrokovega očeta, katerega imeria pa se ni mogla več spominjati. Pretekli teden pa je prišla na policijo, kjer je izpovedala, da jo je zapeljal njen stari oče. Jožef Barton, bogat farmer, ki gre na 70. leto, trdovratno taji to očetovstvo, toda vkljub temu so ga vtaknili v luknjo Vsa zadeva bo seveda prišla pred sodišče, kjer se bo imel priliko zagovarjati Barton kot oče in kot pradedek.
— Predrzna roparska druhaL V Ko-smajskem srezu v Srbiji je pred par dnevi vdrla tolpa neznanih roparjev v stanovanje kmeta Milana Bogdanoviča v Lisovcu. Tolovaji so najprej zvezali vse hišne prebivalce, nato pa pokradli vse kar je imelo količkaj vrednosti. Pri odhodu so vzeli s seboj tudi hišno gospodinjo ter jo zunaj vasi ustrelili. Za divjaki ni doslej še nikakega sledu.
— Svojega moža okradla. V Travniku je Marija Jurič ukradla svojemu možu 50.000 kron vredne uhane in 10.000 kron denarja. Po tatvini je pobegnila neznano kam.
— Voz In konja Je pofuffl izpred Verbičeve gostilne na Logu Tomaž Tavčar iz Sp. Šiške. Z ukradenim blagom se je peljal na Vrhniko. Tam pa so ga zalotili orožniki in ga vtaknili v iuknjo.
— Razne tatvine. V Predvom je bilo Antonu Brolihu ukradeno 5400 kron vredno kolo. Mariji Gabrovšek s Pet-kovca pri Rovtah je bilo pokradeno za več tisoč kron obleke. — Alojziju Uon-tarju iz Vodic so neznani tatovi pokradli obleke v vrednosti 2000 do 3000 kron.
— Izi?on. Ludvik Grum, rojen leta 1893 v Idriji in tja pristojen je po prestani 6 letni težki ječi izgnan iz Jugoslavije za dobo 5 let.
— Ženo je prodal. Josip Adalič iz Darc'e je prodal svojo ženo nekemu gostilničarju — za dve vreči krompirja. Ko je žena za ta »kšeft« zvedela, se je nad svojim »dedcem« tako razjezila, da mu je namešala v juho strupa. Mož pa je že pri prvih požirkih čutil, da je juha zastrupljena in je ženo ovadil. »Prodana« žena je bila sedaj radi po-skušenega umora obsojena pred sodiščem v Bajl ra 6 mesecev zapora.
— Radi nezvestobe je ustrelil 22 letni Živko Ivkovič 20 letno Milico Markovič v Zavoju. Morilec Je po storjenem zločinu pobegnil.'
— Korenit samomorilec. V Krnjajl sl je 26 letni Mitar Dlmitrovič prerezal žile ter se je, da bi preje ušel iz te solzne doline, povrh tega še ustrelil.
— Visoka starost. Te dni je umrla v Kostanjevici gospa Elizabeta Gatsch, rojena Sever, v visoki starosti 90 let.
— Grožnja malega bratca. »Ljuba Angela! Ako se v osmih dneh ne vrneš, bom povedal vsem tvojim prijateljem tvojo pravo starost!«
— Invalid, pošten in vesten Išče službo kot sluga pri kakem večjem podjetju v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Invalid« na uredništvo tega lista.
Shodi .Jugoslovanske zajednlce”.
V SOBOTO, DNE 25. NOVEMBRA:
Ob 8. url zvečer za dvorski okrni v gostilni »pri Ruparju« na Tržaški cesti.
Ob 8. uri zvečer za šentjakobski okra* v gostilni »pri Lozarju« v Rožni
ulici.
Ob 8. uri zvečer za šentpeterskl okraj
v gostilni »Pua« na Vidovdanski cesti
Ob 8. uri zvečer za trnovski okraj v gostilni »pri Sokliču«, Pred konjušnico.
V NEDELJO, DNE 26. NOVEMBRA:
Ob pol 11. url dopoldne za šentjakobski okraj v gostilni »pri CeJnovarJu«
na Dolenjski cesti
VOL1LCI, VSI NA SHODE!
Ljubljana.
— Razpis Dragotin Žagarjeve ustanove. Mestni magistrat razpisuje Žagarjevo ustanovo. Razpis je nabit na deski na mestnem magistratu.
— Korošcem. Udruženje koroških Slovencev priredi priodnje tri sobote, t. j. od 25. t. m. dalje vsako soboto predavanje v salonu gostilne »Mrak« Rimska cesta. V soboto dne 25. t. m. bo predaval 2. dr. Ložar o slovenski zgodovini, me 2. decembra dr. Arnejc Vzroke našega poraza na Koroškem, dne 9. decembra pa g. dr. Gavazzi univerzitetni profesor Gospodarske razmere v Sloveniji. Korošci ter prijatelji Korošcev pridite v obilnem številu. Vstopnina prosta.
= Grem!] trgovcev v Ljubljani vabi vse svoje člane manufaktume, modne in konfekcijske stroke na razpravo o novi uvozni carinski tarifi, ki se bo vršila v soboto, dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer v gremljalni pisarni. — Načelnikov namestnik.
= Imenovan Je Franjo Sič, suplent na trgovski akademiji v Ljubljani, za profesorja istotam.
as= Umrla je v Trnovski ulici št. 13, po daljšem bolehanju soproga posestnika in trgovca gospa Marija Kranjc. Pogreb se vrši jutri popoidne ob polu
4.	url. Naj počiva v miru!
= Za zimske mesece preskrbljen bo sluga Trgovskega in bolniškega podpornega društva France Kotlušek, ker Je pristojbine inseratov, v znesku 13.003 kron, katere je kasiral, obdržal zase in ves denar •»zabunkal«. Obsojen ie na 4 mesece težke ječe.
= Poželjenje mesa je zadobil neki neznan vagabund, zato je dne 19. t. m. ukradel na Galjevici izpred hiše štev. 5 mlado srno, vredno 5 do 600 kron. Srna je stara okrog 6 mesecev in je imela okrog vratu kraguljčke.
= Nagla smrt. Na dvorišču Kerši-čeve gostilne je dne 21. t. m. umrl berač Pavel Lampelj. Zadela ga je kap.
= Če Je človek predober. Zidarski pelir Ivan Oblak je posodil nekemu znancu kolo, katero je znanec obljubil te* par ur vrniti Toda minil Je dan,
dva, tri, a znanca s kolesom ni bilo
več nazaj. Kolo je vredno 8000 kron.
** Kino Tivoli Samo še do nedelje 26. t. m. »Atlas« I. del. Od 27. do 29.
L m. »Atlas« II. del. Velikanska pusto-lovna senzacija v 10. dejanjih. Senzacija nad senzacijo. Prednaznanilo 30. novembra do 3. decembra. Nad vse priljubljen komik Maks Linder v 5. dejanjih burke: »7 let nesreče«. Salve smeha!
Maribor.
Denar Je pozabil doma neki Franci, ko je šel v gostilno, kjer je »ferklčkal« toliko časa, da je pozabil, kako se piše. Ko pa Je bilo treba plačati — n' bilo der-arja. Na zahtevo gostilničarja je vzela policija brezdenarnega pivca kot zastavo za neplačano vsoto s seboj.
Cez Jugoslavijo je zabavljal neki umirovljen skladiščnik, ko si ga je malo preveč naložil. Obdarovan je z 14-dnevnim zaporom.
Društvo stanovanjskih najemnikov se ustanevi v kratkem v Mariboru. Pravila so že potrjena.
CoBio.
Mestno gledališče v Celja. V sredo dne 29. novembra ob polu 20. uri gostuje v našem mestnem gledališču oso-bje mariborskega narodnega gledališča v Gogoljevem »Revizor«. Predstava se vrši ob polu 20. uri.
Koncert »Kola jugoslovanskih sester v Celju« se vrši danes v soboto i)b 20. uri v veliki dvorani Narodnega dd-ma. Spored je obširen in raznovrsten. Cel čisti dobiček je namenjen Miklavževi obdaritvi revnih otrok in je vsled tega želeti obilne udeležbe
ObIča(nI Andrejev sejem se vrši v četrtek, dne 30. novembra v Celju.
Dražba obleke In obutve se vrši v ceijski javni bolnici dne 30. novembra ob S. uri zjutraj.
Opustitev ceste. Po novem regulač-nem načrtu Dolgega polja se opusti cesta v Dichlovem drevoredu. V nadomestitev te ceste se otvorl nova pot v smeri višine mestnega mlina.
Na ljudskem vseučilišču bo v ponedeljek 27. t. m. nadaljeval svoje zanimivo predavanje »o razmerju srednjeveških Srbov do Katoliške cerkve« gospod vladni svetnik Emil Lilek. Ker je bilo že njegovo prvo tozadevno predavanje minuli ponedeljek zelo zanimivo, je tudi za ponedeljek želeti obilne udeležbe. Pristop imajo vsi odrasli.
Požarna bramba v Gaberju priredi v nedeljo skupno vajo okoliških gasilnih društev, po isti pa ljudsko veselico v prostorih gostilne Pristovšek v Spodnji Hud. lji.
Gledališče in glasba.
Opera. Na četrtkovi predstavi Ja-načkove »Jenufe« se je zopet izredno odlikovala ga. Vilma de Thierry-Kav-čnlkova v težki in naporni vlogi cerkov-nice. Nje muzikalna inteligenca, obsežen In poln glas ter vseskozi preštudirana igra so pomagali do ustvaritve umetniške krcacije, s katero bi moral biti sam avtor popolnoma zadovoljen. Lahko trdimo, da praška interpretinja cerkovnice ob premijeri »Jenufe« leta 1916 zdaleka ni dosegla vrlin g. Thier-ryjeve. — V poročilu o prvi predstavi »Jenufe« na našem odru, smo pozabili omeniti našo domačo pevko gdč. Sfili-gojevo, ki je začela letos nastopati v operi. Vlogo stare Burjevke pevsko zadovoljuje. Zdi se nam pa, da ti mladi pevki stare vloge ne pristojajo posebno. Morda bi razvila svoje zmožnosti lepše v mladostnejšlh vlogah. — Opero »Jenufo« pojo in Igrajo tudi pri reprizah častno, kar svojčas pri obnovitvah novouprizorjenih oper žal ni bila navada. Posebno orkester obvlada svoj nelahki part s potrebno ambicijo in se ze-
lo	vestno trudi za točno izvedbo, kar ni nemala zasluga ognjevitega kapelnika g. Matačlča, ki dirigira delo z globokim umevanjem in veliko skrbnostjo. Zbor je ta večer parkrat zdrčal iz tira, pa zasluži drugače za petje in posebej še za živahno igro pravtako pohvalo kot vsi ostali sodelujoči. Opažamo, da izvajajo »Jenufo« z ljubeznijo in spoštovanjem, ki ga tudi povsem zasluži. — Občinstvu se Je opera prikupila, morda več zaradi svoje dramatične efektne vsebine, kot zaradi glasbe. Ker »Jenufo* je treba poslušati večkrat (celo glasbeniku, kaj šele lajikul), da more pronikniti do bogastva glasbenih lepot gosto nanizane partiture. Vsekakor je uprizoritev »Jenufe« na našem odru dosedaj največji in najuspelejši umetniški dogodek v letošnji operni sezoni, ki obenem dokazuje resno stremljenje vodstva po uprizarjanju glasbenovred-nih del, pa tudi priča o dovoljnih zmožnostih, vestnosti in nemalem trudu vsega opernega personala. Vsaka opera »Jenufe« ne zmore.	—o—
Marljonctno gledališče v Mestnim domu igra v nedeljo 26. t. m. ob 15. in 18. uri literarno znamenito igro za lutke »Doktor Faust«. Predprodaja vstopnic se vrši pri blagajni marijonet-nega gledališča v Mestnem domu v soboto od 15. do 17. ure in nedeljo od 10. do 12, ure.
It pisarne Šentjakobskega SMaft*
Ikega odra. V soboto, 23. Ja v nedeljo
26. novembra se Igra prvič v Ljubljani patrijotična dr. Lahova zgodovinska igra v treh dejanjih: »Noč na Hraeljni-ku«. Vrlo zanimivo dejanje se vrli v časih francoske okupacije na Dolenjskem v gradu Hmeljnlku pri Novem mestu. »Noč na Hmeljnlku« Je žela predlanskem na mariborskem gledališču zbog svojega velikega patriiotizma veliko priznanje ta bo gotovo ugajala tudi v LjubljanL Zasedena je z najbolj. Šimi močmi Cisti dobiček gre v korist »Gosposvetskemu Zvonu«. Predprodaja vstopnic od četrtim dalje v kavami Zalaznik.
Rimi io minut
»Mala Pesmarica« se je v pevskih krogih tako priljubila, da so nekatera številke popolnoma razprodane in bo treba oskrbeti ponatis. Izšla je trinajsta številka, ki prinaša staro, popolnoma pozabljeno, pa res lepo »Podoknico« Avgusta Lebana. Zbori in kvarteti je bodo gotovo veseli. Naročajte ir Zvezni knjigami v Ljubljani, Mariji* trg 8.
Josip Pavč‘č: Narodna nagrobntoa
za moški zbor. Borno Število lahkih na-grobnic je pomnožil skladatelj PavČfc z narodno pesmijo »Spomladi vsa se veseli«, katero je odel v žalne turobna akorde in je primerna za petje pri pogrebih. Tiskana partitura stane 1 Din in jo prodaja Zvezna knjigarna v Ljubljani. Vsako pomnoževanje (jULtograflr* nje glasov) je prepovedano.
rrnmm------ -------'  £■■■»■ 1111 ■ ’»I »I.M.-M
Društvene vesti.
Redni občni zbor »Druitva stara*
sklh leposlovcev« se bo vršil da« Ul
decembra t. L ob 5. uri zvečer v PO*v* tovalnici »Slovenske Matica«. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
Udruženje Jugoslovanske omladlM Iz Italije, srednješolska podružnica V Ljubljani, vabi vse svoje člane In Slanice na redni občni zbor, ki se vrli f nedeljo, 26. t. m. ob 10. uri zjutraj v Dijaškem Domu (arena Narodnega dto-ma). Dijaki Primorci, pridite vsi! Odbor.
Kurz zgodovine umetnosti. Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v
zimskih mesecih ciklus predavanj bc zgodovine umetnosti. Ciklus bo obsegal poleg glavnih faz razvoja svetovna umetnosti, zaključni temi o umetnosti na Slovenskem in o modernih umetnostnih stremljenjih. Pogoji udeležbe ta natančen program se objavita prihodnji teden.
Društvo »Soča« vabi svoje člane la
prijatelje na predavanje, ki se vrši ▼ soboto, dne 25. t m. v salonu »pri Lovu«. Predava tajnik »Trgovske In obrtni zbornice« gospod Ivan Mohorič o temi: »Gospodarske razmere v Slov#-niji«. Začetek ob osmih in pol Vstop prost.
»Bratstvo«. Vabimo vse člane, ki ae nameravajo jutri vdeležlti zborovanja In manifestacije v Trbovljah, da danes zvečer sigurno pridejo na sestanek pri Zlatorogu, kjer dobe izkaznice za Znižano vožnjo. — Odbor.
«.m«.	    <	i	■	■—ij^tl
Šport in turlstika.
S.	K. Primorje raz. : S. K. Svoboda Ljubljana. V nedeljo, dne 26. t. m. Igra rezerva Primorja prijateljsko nogometno tekmo z ljubljansko Svobodo. Ker se je Svoboda v zadnjem času precej ojačila, bode boj zanimiv. Predtekmo, ki bode tudi zanimiva, igra hazena (rokomet) Primorja proti Svobodi Mosta; Začetek predtekme ob pol 14. url, tekme ob pol 15. uri. Obe tekmi se igrata na igrišču S. K. Primorja ob Dunajski cesti
... i i - ■	    •--- —........——*
E. Adamič:
16 japMb uoili pesmi
II. del (m?šanl zborO
je Izšel
In te dobiva
u Zvezni knjigarni, Ljubljana
Marijin trg 8.
Cena Pf«t
IIllilillllMIi .IIIIIIIIH Prodala po
zimsko perilo, pletene (opice, rok* vice, nogavice itd.
lillUmllSB
LJUBLJANA, Mestni trgitev. lfc
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
»Ne, ne, vaša milost. Jaz govorim čisto resnico. Ljubki otrok se imenuje Mary Jenkins in stanuje v Nelsonovi ulici. Zadovoljni boste, vaša milost, na mojo častno besedo.*
^ Baron je napravil nejevoljno gesto.
»No, ker bo najbrže preteklo vseeno nekaj časa, predno spravim Elen Morrisevo zopet v svojo oblast, mi pripeljite to drugo dekle. Toda nikar me ne potegnite zopet za nos, Clliford, ker v teh stvareh ne razumem nobene šale!«
»Še danes jo obiščem!« je zatrjeval Clliford, ki je bil vesel, da se je vse tako srečno izteklo. »Vaša milost se bo začudila, ker Mary Jenkins je skoro tako krasna, kakor Elen Mor-riseva. Rjava glavica s temnimi, nekoliko melanholičnimi očmi.«
»Ne klepetajte toliko, temveč pripeljite jo rajše! In sedaj glejte, da Izginete, ker drugače me zna zopet popasti besnost in potem storim morda kaj, česar mi bo pozneje žal.«
Clliford ni čakal, da bi baron ponovil svoj nasvet, temveč je zginil po bliskovo. tako da je njegova naglica zbudila celo pri besnem baronu lahek nasmeh.
Potrt je stopil stari lopov na električno železnico, s katero se je pripeljal v bližino Nelsonove ulice.
»No, danes ne odneham preje, dokler ne privoli Mary Jenkinsova v vse, kar hočem od nje. Beda mora biti itak na vrhuncu — kar vesel bodi Clliford, krasno dekle ti je gotovo.«
Zopet se je s težavo plazil stari lopov po trhlih stopnicah. Ko je prišel pred sobo, v kateri je prebivala še pred nekaj dnevi Mary Jenkins, je potrkal na vrata. Toda nobenega odgovora ni dobil in nikdo mu ni odprl vrat.
»Ali mar Mary ni doma? Saj vendar ni mogla pustiti bolnice same!«
in zopet je potrkal na vrata, sedaj tako silno, da so se odprla različna sosedna vrata.
»H komu hoče gospod?« je vprašala z hreščečim glasom neka ženska.
»Ali veste morda, kje da se nahaja Mary Jenkinsova?«
»Ta -*-?« je prezirliivo dejalo ženšče. »Ta je postala naenkrat gosposka dama in se je preselila drugam. Zadnjič zvečer jo je obiskal neki elegantno napravljen gospod — in ostalo si lahko sami mislite. Saj poznamo taka krepostna dekleta ...«
Vrata so se zopet zapela in Clliford ie ostal sam na hodniku. Bil je ves Iz sebe. Torej ga je prehitel nekdo drugi Za vraga, ali naj mu uide še ta tolažba za barona iz rok? Sklenil je, da obišče Mary kljub vsemu v njenem novem stanovanju.
Hitro je vprašal vratarja, kam da se je preselila Mary in ta mu Je pokazal neko hišo v bližini. Tamkaj je zvedel, da stanuje gospodična Jenkinsova v drugem nadstropju, kjer si je najela majhno stanovanje.
Brž je bil starec pred vrati. Tz stanovanja je stopilo ravno nekaj mož, ki so očividno prinesli nekaj pohištva. Clliford je vsaj videl, da poskuša Mary, ki je preslišala njegov prihod, ključe k posameznim predalom.
Ko Je zaslišala njegov glas, se je deklica hitro obrnila. Mimo je stopila proti njemu in ga hladno vprašala,:
»Cesa želite?«
»2e vidim, da se vas je usmilil nekdo drugi. Najbrže je plačal bolje, kakor pa moj gosposki prijatelj, kaj? —«
»Nobene besede več! Sicer mi je res nek plemenit mož dal sredstva, da si pomagam iz bede, toda zahteval ni ničesar od mene, kar bi me spravilo v obup, kot vaše zahteve.«
»Samo kdo bo to verjel?« je zaničljivo dejal Clliford.
Mary je odprla neko škrinjico, vzela iz nje torbico in jo dala Cllifordu.
»Tukaj imate nazaj, kar je vašega. Manjka samo en ovitek in papir, katerega vrednost sem nadomestila. 2e je bilo napisano pismo, s katerim sem prodala svojo čast, toda v zadnjem trenotku je prišel plemeniti pomagalec.«
»Plemeniti pomagalec!« se je zaničljivo smejal Clliford. »Jaz poznam te plemenite može!«
Mary je molčala, dasi je zardela od jeze in sramu. Hitro je predala Cllifordu zapečateno pisma
»Kaj je to?« je vprašal ta.	.
»Namenjeno je vam! — Izročil mi je to pismo za vas moj rešilec, ki je dejal, da vas dobro pozna in da naj vam Izročim to pismo. — Toda sedal uporabim svojo pravico. Z vami nimam ničesar več govoriti. Zapustite takoj moje stanovanje!«
Ukazovalno mu je pokazala vrata. Nikdar se ni zdela Cllifordu tako lepa, kot v tem trenotku.
»Vf boste svoje dejanje še obžalovali!« je dejal in besen zapustil sobo.
Zunaj na hodniku je odprl pismo.
»Od mojega znanca — hm, čudno —Gotovo le kdo zapazil moje obiske pri Mary in me sedaj prihitel. Sedaj se mi hoče najbrže še rogati. No berimo, kaj da pravi.
Bilo je dobro, da je bil Clliford naslonjen na hodnikovo ograjo, ker sicer bi se od strahu gotovo sesedel. Mrtvaško bled, trepetajoč po vsem telesu je strmel na listič v svoji roki, katerega vsebina ga je tako strašno prestrašila.
Pismo je glasilo:
Lopovu Cllifordu!
Varujte se me! — To dekle stoji v mojem varstvu!
Jak.
V pristanišču »Terrorja«.
Krmar Tom se ie nastanil v mali hišici v Pobrežni ulici št. 19, kjer se ie nahajala podmornica. Pošteni pomorščak je bil na konju. Se nikdar ni tako dobro jedel, kot sedaj in tudi vino, katerega je dobival, je bilo neprekosljivo.
Tako je ležal Tom na divanu v svoji sobi, medtem ko je sleguga pospravljal z mize ostanke večerje.
»Da se dolgočasim, tega bi ravno ne mogel reči. toda prokleto rad bi vedel, kdo da je moj novi kapitan kapitan »Terrorja«. Hahaha, tako ladjo se lahko zaman išče na vseh morjih.«
Služabnik je zapustil sobo.
»Pripraven fant, to se mu mora pustiti. Razume svoj posel kot najbolj izvežbani ladijski natakar. Toda škoda je, da se ne zateče semkaj kako tak6 lepo dekle, kot sem jo videl doli v kapitanovi sobi. No, sedaj bi me morala slišati moja Kata — takoj bi mi Izpraskala oči.«
Z zadovoljstvom je spuščal iz svoje pipice oblačke dima proti stropu.
»A vendar je vražje čedno dekle. Ta stas, te polne roke, nežni, ljubezniivi obrazek — mislim, da je kapitanova ljubica. Sicer pa spada k njemu. To je par, kot ga še nisem videl v I svojem življenju.«
V tem trenotku je potrkal na vrata in stopil v sobo sluga, ki je javil:
»Gospod kapitan čaka na vas.«
Tom je takoj skočil z divana in dejal: »2e grem!«
Sluga je takoj zginil, Tom pa si je posadil na glavo svojo mornarsko pokrivalo in z velikimi koraki odšel po stopnicah.
»Najbrže bom prvikrat krmaril »Terrorja«,« si je mislil. »Res radoveden sem, kako se bom spoznal na železno stvar. No nekako bo že šlo.«
Kapitan je že čakal nanj v veži. Prijazno ga je vprašal#
»No, ali ste se že vživeli v svojemu novem domu?«
»Hvala, gospod kapitan, izborno!« je odgovoril Tom. »Tako življenje se človeku že lahko dopade.«
»Pojdimo! Peljali se bomo s »Terrorjem« po reki, da spo* znate svojo novo ladijo. Videli boste, kako lepo se da voziti pod vodo.«
Medtem ko je to dejal, je tajinstveni mož že odprl vrata, ki so vodila v podzemeljsko pristanišče. Nekaj trenotkov po* zneje sta že stala oba poleg podmornice. Kakor prvikrat sta vstopila vanjo in se podala k krmilu. Tod je s svojega mesta lahko pregledal vodno površino.
»Tako krmar, sedaj pritisnite na ta-le gumb, nakar se bo Iadija pogreznila v primerno globino. Potem lahko pričnemo vožnjo.«
Tom je ubogal. Zaslišalo se je čudno šumenje in takoj S® je ladija pogreznila v Themso. Začuden je videl krmar, kako se je pričela na povelje brzo premikati pod vodo in kako j® bila vsa pot razsvetljena.
Kapitan je stal poleg Toma.
»Sedaj smo v Themsi. Sedaj držite ladijo na sredi ThemsI* Kakega trčenja se Vam ni bati, ker plovemo pod ladijami.«
Tom se je hitro znašel pri svojem novem poslu in upO' rabljal je krmilo tako spretno, da je kapitan parkrat zadovolr no prikimal.
»2e vidim, da vam lahko mirnega srca zaupam vodstvo svoje ladije,« je dejal čez kake pol ure. »Sedaj obrnemo. Držite se tesno desnega brega reke in zagledali boste rdečo Ih* ki označuje mesto, kjer je vhod v naše pristanišče.«
Tom je sledil navodilom in po nadalini poluri se je prik*' zala v vodi rdeča luč. Takoj n: -o se je ladija ustavila in se * Tomu že znanim šumenjem dvignala na površino.
»To je pa res ladija, nad katero Ima človek lahko svoje veselje,« je radosten dejal Tom. »Z njo se lahko peljemo skcp vsa morja, zanjo ni nikakih ovir!«
»Nobenih!« je dejal tajinstveni mož. »Z njo se pride pd" vsodi, celo tjakaj, kjer najmanj pričakujejo takšen obisk.«
Tom se je ozrl na svojega novega gospodarja, toda ta s* je že obrnil in odšel po stopnicah venkaj.
»V prihodnjih dneh nastopimo daljšo vožnjo.« je dejal Tomu, ki mu je sledil. »Do takrat se pa dobro imejte!«
»Hvala lepa, gospod kapitan. Lahko noč!«
Zadovoljen je Tom odšel po ozkih stopnicah, ki so vodila v njegovo' sobo. Kapitan je trenotek gledal za njim in mrmral/
»Zelo dober, porabljiv pomorščak, na katerega se lahko zanesem.«
Nato je odprl vrata k svojim dragoceno opravljenim sobam in je vstopil.
Njegove oči so gorele sedaj v naravnost demonskem ognju. Sedaj so prišle ure njegove strasti, v katerih je pozah"
na vse, celo na Elen. ljubeznjivo svoje dekle. Sedaj je bil samo še tajinstveni mož, pred čegar voljo se je moralo vse ukloniti-
(Dalje Prihodnjič.)
HALI f OGLASI |p
PRODAJA:
KITARA. dobro ohranjena, Se proda. Naslov v upravi Ista,
žaga z mlinom in pol orala posestva v gozdnem kraju K 1,600.000. Posestvo, 35 oralov veliko, obstoječe lz 18 oralov
travnikov, 2 orala vinograda, 6 oralov gozda, ostalo niive K 2,600.000. kakor druga posestva od 3 do 150 oralov pri Mariboru.
Gostilna pri Mariboru z 2 orala zemljišča.
Vila, po ktrou 4 sobe proste. Stanovanlske In trgovske Mie, med temi hiša 8 sob oo kuou prosto REALITETNA PISARNA ZAGORSKI. Maribor, Barvarska ulica 3.	864
MOBILJE od danes naproj do pondeljka, v novi hiši,
Koritkova ulica, poleg gostilne Pavšek. Maitlnnva c. !n sicer: 10 postelj s peresnimi madracl. 10 visokih omar za perilo. 10 ponočnih omaric, 6 miz, velikih in malih. 4 stolčki za kuhinje In ena kredenca.	856
EN VAGON finih, suhih, mehkih drv. Cena po dogovoru. Ponudbe pod poštno ležeče »Mehka drva«, Ribica. Dolenjsko.	863
MALO POSESTVO tekom ? mesecev. Naslov prt upravi lista.	852
nVA VAGONA lepih iabolk po ugodni ceni Naslov v upravi lista.	861
OPEKARNO v bil lini kolodvora Mokronog. Naslov prf upravi lista.	854
SUJZBE:
KROJAŠKI POMOČNIK se takoj sprejme za malo In veliko delo. Anton Medvešček. krolač. Loke 20, Trbovlje.	855
KOT SKLADIŠČNIK ali v pisarno želim vstopiti v več-
ie podjetje v Ljubil anl s 1. Jan. 1923. Star 27 let, zmožen knjigovodstva, strojepisja, slov., nemškega in srbohrv. Jezika ter cirilice. Ponudbe do 1. dec. pod: »Zanesljiv 1923« na Uprave lista.	858
vanje z event. prehrano. Ceni. osebne ponudbe na g. Wolf, Zvezna	tiskarna,
Volfovd ul. 1. (od S.---.’ in od 2.—6. ure).	862
M7N0:
KDO BI POSODIL mlademu podjetniku-obrtniku kron 30.000 za pol eta proti dobrim obrestim. Naslov v upravi lista.______865
ČRKOSTAVEC, soliden tn miren. Išče za takoj stano-
’5% plača solidno nudJetie za posojilo od Din J00POO na eno leto. Garancija prvovrstna. Ponudbe na upravo pod »prvovrstno«. 859
KOMPLETNO TVORNICO SODAVODE iščemo z navedbo anarata tvrdke, količino velikih in malih steklenic, kakor tudi pokalic In navedbo Cene. Cenjene po-
nudbe na Zadrugo gostilničarjev, kavarnarjev in krčmarjev, Sis^k	''(•.J
Lepi trgovski
lokali s sl lidišči
takoj na razpolago kupcu dvonadstropne hiše s staro, dobro vpeljano trgovino v sredini mesta Ljubiiane na zelo prometni točki. Ponudbe pod »Zmerna cona* na an. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna 5.
OradliBno rodjetje
It Mii a
se priporoča za vsa v to stroko spa^a' joča dela.
Alojzi] Lenček
Meni in galanterijski klepar
Ljubljana
Sv. Petra cesta 29
se priporoča za vsa v njegovo J stroko spadajoča dela in popravila. : Solidna postrežba! ss Zmerne cenel j
'MlWMWWimiMMWM»«MMM ......... MMM ••
i
Potrdilo,
Potrjujem, da gospa Učakar Avgusta, babica v Hrastniku ni nič zakrivila pri porodu gospe Zofke Logar. Ona je delala, kakor mora delati babica. Bolezen gospe Logarjeve ima popolnoma drug vzrok, kar so dognali tudi zdravniki v bolnici.
Hrastnik, 20. novembra 1922.
Dr. Kumar
okrožni zdravnik.
Priporoča se
Min n mii n
Brata EBERL
Ljubljana, Igriška ulica št. 6.
Trgovec v Ljubljani t dobro idočo trgovino ne eni najbolj prometnih ulic, želi dobiti
posodilo
V znesku 200.090 K od privatne osebe proti primernemu obrestovanju v mesečnih obrokih. Cenj. ponudbe pod šifro „Točno odplačevanje" na Aloma Comp., anončna družba * o. z., Ljubiji Kongresni trg št 3/L
Zdrave, na zraku sušene Štajerske
orehe
nudi po najnlijl ceni
1 OREL imovi niim Hun
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7.
Naj stare) ia ipediclfska tvrdka v Slovenili
R. RANZINGER
"Si
Ljubljana
špedlcijsiia pisarni!
Jesenice
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni pro met iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva.
Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.
Brzojavi: Ranzlngtr.	mterurban telefon 60..
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD
v LJUBLJANI
registr. zadruga z omejeno zavezo, IHarijin trg 8 ob Ljubljanci.
Podružnica v MURSKI SOBOTI obrestuje hranilne vlose na knjižice po
5V|o
čistih brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se jbr«
Telefon Stev. 54.
obrestujejo tudi višje po
ogovoru.
Čekovni račun St 11.525.
w Agenturna In komisijska tvrdka v Ljubljani sprejme
milim polnita
za Slovenijo, za nekaj dobrih predmetov. Tozadevne ponudbe je poslati pod šifro „Lepa provizija" na Aloma Comp , Ljubljana, Kongresni trg 3/L
pozori
Proda se zaradi odpotovanja dvonadstropna?hlSa v sredini mesta Ljubljane v najboljšem stanu s staro vpeljano dobro-idočo trgovino s špecerijo in dež. pridelki na zelo prometni točki.
Kupcu so trgovski lokali s elegantno opravo vred Is trdega lesa In skladišča
tako] na razpolago.
Lokali pripravni za trgovino z manufakturo, konfekcijo, ielaznlno. usnjem, mesarilo In Industrijo.
Ponudbe pod ..Eksistenca zasigurana" na an. zavod Drago Beseljak. Ljubljana.
Sodna 5.
Premog in cement
stalno i
pri
tvrdki
I Petne, ul.,...,
Dunajska c. 33, skladišče JUHAH".
3^
vsaki čas po najnižjih cenah pri
Izvoz divjačine in perutnine
CRKOUEC, medjimurje
(Jugoslavija).
Brzojavi: Vajda, Čakovec — Telef.
J
Proda se
rcčjfl množina tiskovin porabo®
ouijalni papir.
Vprašati v upravi „3ugosla*ll® 1
Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
tedaj« »Jugoslov, noviosko d. d-*
Tiska »Zvezna tiskarna* %