Frane Milčinski Moj narobe svet V hiši številka 203 se godi sto stvari. Zunaj je sonce, zunaj je dež, ti pa mirno mimo greš, mimo greš in nič ne veš, da v hiši številka 203 se godi sto stvari. Janez vesel je, ker danes latinščino šprica, s Petrom preudarjata. kdo bo v nedeljo dal gol, dol v pritličju pa deklica solzna ima lica, kaj bo z otrokom, to njena je velika bol. Stari profesor narobe oblekel je hlače, in Pepca je rožam na oknu prilila vode, Lojz pa že tri dni popiva, zapil bo vso plačo, otroci so lačni, kar nekam tja predse strme. Micka je fanta soldata v omaro zaprla, ker vrag je nenadno od nekod prinesel gospo, gor na podstrešju je mamica stara umrla, nikogar bilo ni, ki bi ji zatisnil oko. V hiši številka 203 se godi sto stvari. zunaj je sonce, zunaj je dež, ti pa mirno mimo greš. Mimo greš in nič ne veš, da v hiši številka 203 se godi sto stvari. 342 HIŠA ŠTEVILKA 203 343 Moj narobe svet DARVVIN Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne! NIMA PRAV Danvin nima prav! Ne, ne, ne, ne, ne! Človek ni eden, človeka sta dva, eden špancira, a drugi gara. Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne! Danvin nima prav! La-hop v sedlo in že je gospod, drug se rodi in ostane odspod. Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne: Danvin nima prav! Na veji opica sedela, bilo je v davnih, davnih dneh in zeha tam, ker nima dela in se ozira dol po tleh, pa v travi palico opazi, to je orodje, primojdun! In koj z drevesa dol se splazi in s palico si služi kruh. Ne, ne, ne, ne, ne, ne ne, ne: Danvin nima prav! Saj na sosednji rogovih je opica številka dve in čas se ji prav nič ne smili, saj z njim začeti kaj ne ve. Pa v travi palico zagleda, to je špancirštok, ni hudir! In že na tleh je ta soseda in s palico gre na špancir. Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne! Danvin nima prav! Človek ni eden, človeka sta dva, eden ima puf, drugi mošnjo zlata. Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne: Danvin nima prav! Eden rodi se za čast in oblast, drug za trplejne, ki božja je mast. Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne! Danvin nima prav! A zdaj vprašanje se postav, a zdaj vprašanje se postav: Kdaj bo imel ta Darwin prav? ZAKAJ? Komaj sinek skobaca se zjutraj k meni, že začne se ta njegov: Zakaj? Zakaj ne umrje tudi žlica? Zakaj drevo cvete, zakaj? Zakaj miličnika sred ceste ne zapiše policaj? Zakaj? Zakaj? Ta tvoj - zakaj -pesem je nikdar izpeta, v njej se kot nitka prepleta življenja slaj. Le daj, le daj, vprašaj me, sinek moj zlati, ampak veš, tale tvoj ati tak malo ve. 344 Frane Milčinski 345 Moj narobe svet Le to vem, da tako je, življenje je na dvoje: na eno plat je sreča, na drugo stran - gorje. Kaj vem, zakaj, kaj vem, zakaj to tako je, vendar živeti lepo je, kaj vem, zakaj. Sinek, zemlja ni okrogla, zemlja velik je vprašaj in zato nič ne zamudi. Le sprašuj: zakaj? zakaj? Zakaj ne umrje tudi žlica? Zakaj drevo cvete, zakaj? Zakaj miličnika sred ceste ne zapiše policaj? Ta tvoj - zakaj -pesem je nikdar izpeta, v njej se kot nitka prepleta življenja slaj. Le daj, le daj, vprašaj me, sinek moj zlati, ampak veš, tale tvoj ati tak malo ve. Le to vem, da tako je, življenje je na dvoje: na eno plat je sreča, na drugo stran - gorje Kaj vem, zakaj, kaj vem, zakaj to tako je, vendar živeti lepo je, kaj vem, zakaj. 346 Frane Milčinski Odkrijte se, umrl je klovn. Le trije gredo za pogrebom: Marjana, ki karte prodaja, Ben Ali, ki meče požira in pes, ki številke zalaja. A vsi, ki so se mu smejali, zdaj manjkajo v žalostni vrsti. Nikomur nič več ne pomeni tak klovn, ki je mrtev v krsti. A včasih to vam bil je smeh ha, ha, ha, ha, ha! Valjali smo se po klopeh - ha, ha, ha, ha, ha! Cel vrček piva zlil je v žep, ha, ha, ha, ha, ha! In z nosom konju šel pod rep, ha, ha, ha, ha, ha! Na zadnjico je sedel v škaf, ha, ha, ha, ha, ha! In oslu rekel je: Herr Graf! - ha, ha, ha, ha, ha! Ne smejte se, umrl je klovn. Tak žalosten pes njegov cvili, Marjana oči si otira, Ben Ali, ki meče je žrl, zdaj komaj še solze požira. Današnja predstava odpade, trapez bo spokojen nad mrežo, le zvezda skoz strgano plahto bo gledala v temno manežo. Odkrijte se, umrl je klovn. REOUIEM ZA KLOVNA