števHka 32 / letnik 59 / Ljubljana, 21. september 2000 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije SDPZ delodajalcem Plačna politika v EU temelji na kolektivnih pogodbah ajanJa 0 P*a^n' politiki ta torek so propadla lQjJ CCV Posebej Gospodarske zbornice Slo-KotJC^ za razumen dogovor o odprtih vprašanjih, nam je povedal Dušan Semolič, so se tokrat izgovorili, daje treba pred sklenitvijo dogovora videti rezultate pogajanj v tekstilni in usnjarski ter lesarski panogi, kjer so razmere res najtežje in se bo za povečanje izhodiščnih plač najtežje dogovoriti. Predstavniki sindikatov so ta predlog odločno zavrnili. Predstavniki sindikatov se bodo prihodnji teden sestali, da bi uskladili predloge rešitev odprtih vpra-uesef1 , šanj. To je po Semoličevih leta tivj” nu-ino’ ker v položaju, ko delodajalci pol Pošte 'J0 *e’ da n°bcno povečanje plač ne pride v No n ,'n t0rCJ ne Ponujaj° ničesar, sindikati sku-sindip0lS^al' nove predloge možnih rešitev. Med n1(.mhal1 razlike v prepričanju o nujnosti spre-5e ’ arnPak o tem, kako jih doseči, ža d0i,0 Je prepričan, da se bo nepripravljenost k°dor)0 v°r ^cb,claialeem vrnila kot bumerang. Ko Ni k°ncu gospodarske konjunkture, da bi olaj-čutilj i°Ji P°l°žaj, hoteli kaj spremeniti, bodo ob-tov. f 0 'n nepopustljivo stališče vseh sindika- V Sindikatu delavcev prometa in zvez (SDPZ) smo pripravili analizo plačne politike v državah Evropske unije, ki kaže, da v njej ni enotne politike oblikovanja plač. V treh državah je plačna politika centralizirana, kar je predvsem posledica zavestne odločitve socialnih partnerjev za zniževanje inflacije. V večini evropskih držav pa politika plač temelji na kolektivnih pogodbah dejavnosti, kar je tudi kongresna usmeritev ZSSS in SDPZ. Vse bolj se uveljavlja formula oblikovanja plač, temelječa na seštevku inflacije in realne rasti družbene produktivnosti dela. To je tudi okvir pogajanj in možne rasti plač v evropskih državah, to je tudi osnovna usmeritev, ki jo SDPZ predlaga v svojem modelu. V članicah EU uporabljajo absolutne zneske plač, brez motečih količnikov po posameznih tarifnih razredih. Primerjave kažejo, da ima Slovenija poleg Anglije in Španije največje razpone med desetimi odstotki najslabše in desetimi odstotki najboljše plačanih delavcev. Analiza tudi kaže, da so v evropskih državah plače v storitvenih dejavnostih do 30 odstotkov večje od plač v drugih dejavnostih. Ta primerjava kaže pravilnost našega vztrajanja pri nujnosti povečanja plač v dejavnostih telekomunikacij in poštnih storitev ter v dejavnostih prevoza. Plače v evropskih državah se razlikujejo tudi zaradi davčnih sistemov, obračunavanja prispevkov in podobno. SDPZ bo s pripravljeno analizo seznanil članstvo in zanj organiziral tudi izobraževanje. Tako uresničujemo kongresne sklepe in širimo krog usposobljenih pogajalcev pri sklepanju kolektivnih pogodb. Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ P°Po|rV a,a*c'.se verjetno ne zavedajo, da s svojo °bna5- °. nePripravljenostjo za dogovor diktirajo njih0Vo -le sindikatov in jih silijo v radikalizacijo levega boja. v0roenea^nje.tudi delodajalci potrebujejo dogo-liralj .c | acU' za prihodnje leto. Če bodo kalku-Nbohhr P*ade ostanejo kar na sedanji ravnili, j.. ko t0 zel° narobe. Semolič jih želi še spom-kon’Ca j So..se ob sklepanju dogovora, ki velja do eskalacpI'IJa Pr'Podnje leto, zavestno odločili, da vedatj f Za tako dolgo obdobje ne morejo napo-’ at0 1)0 zadnja opravljena januarja 2001. jjKEl protestira zoper "Jitve nafte žitve naff l v celoti uresničeni. F. K. Sedmi oktober - dan trgovcev let e^ukiiški odbor SDTS je sklenil, da bo 7. oktobra, ob deset-l0v 'c* ustanovitve sindikata, pripravil slavnostno akademijo in Vesari^° srečanje. Ta dan bo dan trgovcev, ki ga bo sindikat slo-p0 n° zaznamoval vsako leto. Akademija, na kateri bodo zaslužni Bezniki prejeli priznanja sindikata, bo v Kulturnem domu pa lC' ^kreativne prireditve in družabno srečanje članov SDTS 0 v športno-rekreativnem centru Šešče. Ni nobenega razloga za zmanjšanje soupravljalskih pravic delavcev Dušan Semolič je Evropsko konfederacijo sindikatov obvestil o nameri naše vlade, da spremeni zakon o gospodarskih družbah in tako zmanjša možnosti udeležbe delavcev pri soupravljanju, določene v zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Te dni je iz Bruslja prejel odgovor, ki ga objavljamo v celoti. Zmanjšanje delavskih pravic Dragi Dušan! Najlepša hvala za tvoje pismo z dne 6. junija 2000 o zmanjšanju pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju v Sloveniji. Imate vse razloge, da ste ponosni na zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki ga Slovenija ima že od leta 1993. Pravica zaposlenih, da imenujejo svoje predstavnike v nadzorne svete ali odbore, je ena od najbolj pomembnih za moderno, inovativno upravljanje podjetij. Zaradi vstopanja Slovenije v Evropsko unijo ne obstaja nikakršna, niti najmanjša potreba, da se popravi zakon iz leta 1993 in zmanjša število predstavnikov zaposlenih, ki so upravičeni, da so v nadzornem svetu. V državah članicah Evropske unije ni nobenega takšnega pravila, ki bi omejevalo število delavskih predstavnikov v nadzornih svetih na tretjino. Nacionalni sistemi glede delavskega predstavništva v nadzornih svetih ali odborih so različni. V Evropski uniji ni nobene namere, da bi predpisali omejitve glede delavskih predstavnikov v nadzornih svetih. Ravno nasprotno! Vsi predlogi Direktive o vključenosti delavcev v evropsko družbo temeljijo na predpostavki, da bodo države članice obdržale sistem, kakršnega imajo. O vašem primeru smo opozorili Evropsko komisijo in Evropski parlament! Evropska konfederacija sindikatov iskreno podpira vaše napore, da bi obdržali soupravljalske pravice, ki sojih že pridobili slovenski delavci. Prosim te, da nas obveščaš o nadaljnjih dogodkih. S spoštovanjem, Willy Buschak, konfederalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov Vlada se je umaknila V Poročevalcu državnega zbora št. 80, z dne 18. 8. 2000, je objavljen umik spornega predloga vlade za spremembo 264. člena zakona o gospodarskih družbah, ki je že prestal prvo obravnavo v državnem zboru. Namesto tega je vlada poslala v državni zbor nov predlog sprememb zakona, ki sporne spremembe ne predvideva več. SKEI stoji na mladih. SKEl-mladi Kdo, če ne mi? Na Ivarčkem jezeru nad Kotljami, uveljavljenem prizorišču praznovanja delavskega praznika na Koroškem, so se prejšnji petek zbrali mladi kovinarji - člani SKEl-mladi. Družabno-glasbeno prireditev z geslom “Kdo, če ne mi?” so sooblikovali tudi uveljavljeni slovenski glasbeniki Vlado Kreslin, Zoran Predin in Pero Lovšin. Obiskovalci so njihovemu koncertu lahko prisluhnili brezplačno. Kot je povedal Drago Horjak, sekretar območne organizacije SKEI Koroške, je bila prireditev namenjena druženju in sindikalnemu povezovanju mladih, podobna snidenja pa naj bi postala tradicionalna. Mladi kovinarji so na posebni stojnici predstavili svoje delo, delili zloženke in podobno promocijsko gradivo. Zbrane je zvečer nagovoril Albert Vodovnik, predsednik SKEI. PLT sk& Vlado Kreslin med nastopom. ,■,qiok\ Za dostojanstvo zaposlenih v kulturi Za začetek se bo vodstvo Sindikata Glosa v torek, 26. septeifl bra, srečalo z ministrom za kulturo gospodom Rudijem Šeligo informativnem pogovoru. * Doro Hvalica, predsedn GLOSA - Sindikat kulture Slovenije se s svojimi pričakovanji ne vključuje v predvolilno kampanjo, ker smo nepolitična, nestrankarska in samostojna interesna organizacija. Pomanjkanje jasne vizije, zavedanja o državotvornosti kulture in spoštovanja umetniške ustvarjalnosti so značilnosti vse dosedanje vladajoče slovenske politike. Ministrstvo za kulturo so praviloma doslej vodili politični uradniki in temu primeren je bil tudi njihov odnos do vseh naših prizadevanj, da bi delo v kulturi bilo bolj cenjeno, bolje plačano, varno in na družbeni lestvici primerljivo z drugimi ustvarjalnimi in intelektualnimi poklici. Z ministrom Rudijem Šeligo, ki je sam ustvarjalec, se utegne ta odnos spremeniti in morda celo materializirati. Sindikat Glosa, ki združuje 68 odstotkov zaposlenih v kulturi, je na Ministrstvo za kulturo in Vlado Republike Slovenije zato poslal svoje zahteve za povečanje dodatkov za posebno naravo dela na področju kulture. Povečanje dodatkov za povprečno en količnik oz. eno izhodiščno plačo (46.176,(X) tolarjev bruto) bi le delno ublažilo povsem porušena razmerja plač v javnem sektorju in vsaj malo bolje nagradilo predvsem nosilne poklice v kulturi, ki so močno podcenjeni. Hkrati zahtevamo uresničitev določil zakona o uveljavljanju javnega interesa na področju kulture (1994), ki predvideva višje vrednotenje dela kulturnih in umetniških ustvarjalcev, ko so le-ti v delovnem razmerju za določen čas. Naša zahteva za 100-odstotno povečanje cene tega dela naj zagotovi njihovo socialno varnost po vzoru evropskih zakonodaj tudi v času, ko niso angažirani. Po veljavni kolektivni pogodbi se morajo pogajanja začeti najkasneje v tridesetih dneh. Upamo, da bo Vlada Republike Slovenije spoštovala postopek, čeprav medresorske vladne pogajalske skupine za javni sektor, kljub dva meseca stari obljubi, še ni imenovala. SGiT Slovenije Dogovor z inšpektorji Kot nam je povedala Karmen Leban, sekretarka SGiT Slovenj je, je bil ta torek delovni pogovor članov predsedstva, sekretar) območnih odborov in predstavnikov inšpektorata za delo. Go rili so zlasti o uveljavitvi zakona o zdravju in varstvu pri delu. o dikalisti enako kot inšpektorji ugotavljajo, da v večjem številu mai ših gostinskih podjetij delodajalci ne vedo, da bo zakon o vars in zdravju pri delu začel veljati 27. julija prihodnje leto, prl ,fl mer se ne morejo zanašati, da izvedbeni akti do takrat ne b° uveljavljeni. Glavni republiški inšpektor Borut Brezovarje poud ^ da daje novi zakon delodajalcem izjemno veliko odgovornost, je ne morejo odlagati ali prelagati na druge. . ^ Delavci morajo biti do 27. julija prihodnje leto usposobljen1 varno in zdravo delo, kot to zahteva zakon. Delodajalci rrK>r J do tega datuma pripraviti oceno tveganja, ki mora biti vložen personalno mapo. „. Zaupniki sindikata bodo, če delodajalci ne bodo izpolnili /uk skih obveznosti, o svojih opažanjih redno obveščali inšpekto r Tema pogovora so bile tudi kršitve zakonov in kolektivnih P godb, kijih v gostinstvu ugotavlja tudi inšpekcija. Po njeni liži je največ kršitev pri evidencah dela in prerazporejanju uc nega časa. Planov dela številna podjetja sploh nimajo. Veliko ,tt). lavcev ima ogromno presežnih ur, ki se prenašajo iz leta v Delavci jih namreč zaradi povečanega obsega dela sploh ne , rejo izkoristiti. Le res redka podjetja pa presežne ure plačujejo sK no s kolektivno pogodbo. yjc Ker sta obe strani ugotovili, daje treba pogovore o kršitvah pra nadaljevati, bo letos o tem še en skupen pogovor. f. r l7^ PTTP5 ki i® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo . pl*7 v \ hi iv 1.n 1 vil' v M Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik . Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: bel0 ,ggg Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408- Naftna kriza in slovenska gospodarska rast k,. ™ Zadnji dve leti gospodarska rast na Slovenji*6™ narašča hitreje kot prejšnja leta. Bruto do-aci proizvod se je v lanskem letu povečal za i °dstotka, v prvem četrtletju letos pa je bil q*° Za 6.3 odstotka obsežnejši kot pred letom. I a 'anskega do letošnjega prvega četrtletja se e[ealno najbolj - za dobrih 14 odstotkov, okre-P a dodana vrednost v gostinstvu, dodana vred-, st v predelovalnih dejavnostih je večja za več 10 odstotkov, v prometu skoraj za 9 odstot-v m gradbeništvu za skoraj sedem odstotkov. st industrijske proizvodnje se nadaljuje tudi ■' ^gi polovici letošnjega leta. Industrijska prošnja je namreč od lanskega avgusta do le-SnJega julija naraščala povprečno po enajst-p°tni stopnji. ...^obna konjunktura kot na Slovenskem je «>P>i naših najpomembnejšihzunanjetrgovin-I n Partnericah. Junija je bila industrijska pro-nj 0(1 nja (industrijski proizvajalci so pomemb-e P°vPraševalci po slovenskih polizdelkih) v ajstih članic EU v povprečju za štiri odstotke I .da kot pred letom. V letošnjem prvem četrtni u bruto domači proizvod v enajstih čla-,i. atl EU za 3.4 odstotka nad primerljivo lan- sko ravnijo. sar ^ ^°njunkturi v zahodni Evropi, zaradi če-v Se ic povečevalo povpraševanje tudi po slo-P skem izvozu, se močno draži surova nafta. Ce, na surove nafte je bila na začetku septembra za 49 odstotkov višja kot pred letom. Zaradi rasti cen nafte seje povečevala tudi cena kovin. Rastoče povpraševanje in podražitve repromateri-ala ter zlasti energetskih surovin bo vplivalo na slovensko gospodarsko rast, povečevanje zaposlenosti in blaginje tudi v letošnjih jesenskih mesecih. Razvejan sistem indeksacije stroškov (plač, obresti, pogodbenih zneskov in celo kapitala po zaključnem računu) ne daje najboljših obetov. Socialno partnerstvo te obete, dokler še obstoja, povečuje. Slovenija je s svojim razvejanim sistemom indeksacije med razvitimi državami izjemen pojav. Tudi konjunkturi v zahodni Evropi je botrovala nizka vrednost evra. Ta seje od januarja 1999 do začetka letošnjega septembra v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala za dobrih petindvajset odstotkov (pri tem se je jen, valuta tretje konkurenčne gospodarske velesile Japonske - v enakem obdobju nasproti dolarju okrepila za dobrih pet odstotkov). Tako pridobljeno novo konkurenčnost bo moč v zahodni Evropi obdržati, dokler ne bo znatneje vplivala na inflacijo. Učinkovita pa bo toliko časa, dokler bodo proizvajalci cene dela, kapitala, rent in drugih domačih stroškov obračunavali v evrih ali nanje vezanih valutah. Glede na majhen delež zunanjetrgovinske menjave, če gledamo EU kot celoto, bo tako podcenjeni evro in s tem presežek v zunanjetrgovinski menjavi celotne EU moč vzdr- žati in/ali povečevati poljubno dolgo. Še zlasti ker bo ta presežek do neke mere zniževal povečane stroške uvoza surove nafte. Obetamo si lahko, da bo do prekinitve omenjenih tendenc prišlo z verjetnim nastopom recesije v vodilni gospodarski sili sveta ZDA, ki bo, podobno kot v drugi polovici osemdesetih let dvajsetega stoletja, vplivala na okrepitev vrednosti evra, ob upoštevanju paritet kupnih moči med ZDA in EU. Takrat ne bo več temeljnega vzvoda sedanje konjunkture v zahodni Evropi in pri nas. Naftni šoki (visoke podražitve) po dosedanjih izkušnjah povzročajo inflacijski pritisk pri državah uvoznicah, hkrati pa poslabšujejo zunanjetrgovinsko bilanco držav uvoznic. Naftni šoki pa v državah uvoznicah pospešujejo tehnološki napredek in povzročajo zniževanje porabe nafte na enoto bruto domačega produkta, krepi se tudi domače energetsko gospodarstvo. Povečane cene surove nafte zelo povečajo bruto domači proizvod držav izvoznic nafte. To pa ugodno vpliva tudi na povpraševanja po industrijskem blagu, ki ga v glavnem ponujajo države uvoznice surove nafte. Slovensko gospodarstvo bi lahko sedanje poslabšane razmere na svetovnem energetskem trgu izkoristilo za: - prestrukturiranje domačega energetskega sektorja (modernizacija, kapitalska konsolidacija oziroma odplačilo dolgov) ter tržna preusmeritev, tako da ob koncu naftne krize ne bi imeli več opraviti s potencialnimi “nasedlimi investicijami” na tem področju, - prestrukturiranje celotnega gospodarstva tako, da bi stroški energije še manj vplivali na našo ponudbo na domačem in tujem trgu, in - močno povečanje izvoza na trge držav izvoznic nafte, tako da kljub morebitni daljši naftni krizi ne bi zašli v plačilno-bilančne težave. p^e^a. Nekateri imajo tudi po 80 do 90 ui Sindikat pri izbiri delavcev za novo o ni sodeloval?” n ^ nismo bili povabljeni, saj je to izključni VJ,r*st°jnosti lastnikov ČSP, kar pa zaposle-l . aku nismo. Oditi so morale tudi dobre de-Ve Cl*3a tuc*i nekatere mlajše, ker je bilo bistvi fj° stev'l° delavcev, ki lahko ostanejo pri no- Slišali smo, da so v Peku težave z ravninami.” a- Peko d.d. priznava samo odpravnine z; lje J' dve leti, odkar obstaja ta firma, ustanov-letj,a P° prisilni poravnavi. Peko je v minulih y Precej menjal organizacijsko strukturo. Hi a uPravo je sporna tudi višina dodatka m 0 delo 0,9 odstotka, kar bi zdajšnja uprava te a Znižala na raven kolektivne pogodbe. S Upr. '1 Prizadeli delavce z nizkimi plačami. Za tj “VO so sporni domnevno predolgi dopus-Šg ada bi jih skrajšala. Na to bi v sindikatu ‘stali, ker pa s plačami zaostajamo za slo-bj (,S| 111 Povprečjem za 35 do 39 odstotkov. $411 Prav, da zaposlenih ne bi bili prikraj-0m Hvarom, sekretarjem območne nizacije ZSSS Zasavja, pa smo se pogo- varjali predvsem o neizpolnjenih obveznostih Peka do zaposlenih v preteklosti. Glede na vodeni postopek ima vseh 190 delavk in delavcev, nekdaj zaposlenih v Pekovem trboveljskem obratu, pravico do odpravnine kot presežni delavci. “Sporno pa je obdobje, za katero naj bi bila odpravnina izplačana, "pravi Cvar. “Uprava Peka d. d. trdi, da ti delavci lahko uveljavljajo odpravnino od prisilne poravnave v Peku dalje, to je za zadnji dve leti. V sindikatu zagovarjamo rešitev, po kateri je treba za odpravnine upoštevati vsa leta, ki sojih ti delavci prebili v vseh pravnih predhodnikih zdajšnje delniške družbe Peko. To pa bi terjalo znatno večja sredstva od tistih, za katere naj bi uprava Peka že imela zagotovljene vire. Z delavci smo dogovorjeni, da bomo pripravili tožbe za izplačilo odpravnin po 20. oktobru.” “Ali gre morda tudi za deloma neizplačane plače?” “Ko seje odločalo o sanaciji Peka, je bila zahteva države in večjih upnikov podjetja, da se delavci odpovedo tem zahtevam, če naj upniki pristanejo na prisilno poravnavo. To je bil pogoj, da seje prisilna poravnava uspešno zaključila in da so večji upniki, denimo Gorenjska banka, kije imela svoje terjatve zavarovane s hipoteko, pristali na prisilno poravnavo. Zaposleni v Peku so se odločili odstopiti od zahteve po izplačilu premalo izplačanih plač, da bi si zagotovili socialno varnost z zaposlitvijo v podjetju, ki bi tako obstalo. “Sindikat nad določanjem presežnih delavcev ni imel nadzora, pri izbiri delavk za novo ustanovljeno podjetje pa seveda tudi ne.” Uprava Peka je verjetno želela zaradi visokega odstotka odsotnosti z dela zaradi bolniških zaposlitev v novo ustanovljenem podjetju ponuditi le dobrim in zdravim delavkam bivšega obrata. Nalogo je zaupala neodvisni firmi Posvet iz Celja. Žal so, kot smo informirani, izbor opravljale preddelavke, ki so v določenih primerih imele subjektiven odnos do sodelavk. Iz pripovedovanja nekaterih od 65 delavk, ki so ostale na cesti, bi zaključil, da so bile izločene zaradi osebnih sporov z nadrejenimi ali zaradi neslovenskega porekla. Vse to seveda sklepam zgolj iz pripovedovanja teh žensk, ki so prihajale k nam po nasvet ali se samo potožit.” “Peko d. d. je izbrala trd, neposreden način zmanjšanja števila zaposlenih v Trbovljah ...” “Težko oporekamo podatkom uprave o visokih proizvodnih stroških v bivšem obratu v primerjavi z drugimi podizvajalci, čeprav je tudi vprašljivo, kako so bili razdeljeni stroški v podjetju. Zaradi tega se mi zdi hčerinsko podjetje boljša organizacija kot obrat, saj bo poslovanje finančno in stroškovno bolj pregledno.” B. R. 6 Delavska enotnost št. 32 / 21. september 2000 Prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja Odobrenih je osem pokojninskih načrtov Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje med Slovenci vzbuja vse večje zanimanje, saj se bodo pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja postopoma nižale. Mnoge delavce skrbi njihova socialna varnost po upokojitvi. Za delavce je posebej zanimivo kolektivno dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, kjer premijo poravna delodajalec. Kako o dilemah razmišljajo v pristojnih ministrstvih, smo povprašali Luko Tičarja, v sektorju za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve odgovornega za prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja. Kakšna je naloga ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v zvezi z dodatnim prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem in kako jo uresničuje? Tičar: Osnovna naloga ministrstva na področju dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja je, da ugotovi, ali je posamezen pokojninski načrt v skladu z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter drugimi predpisi, in da nato pokojninski načrt z odločbo odobri. Pri tem tesno sodelujemo z Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor. Agencija za trg vrednostnih papirjev mora preveriti, ali bo izvajalec zavarovanja upošteval vsa načela, ki so pomembna za poslovanje vzajemnih pokojninskih skladov. Agencija za zavarovalni nadzor pa preveri, če zavarovalnica in pokojninske družbe upoštevajo pravila, ki so določena s predpisi o zavarovalništvu. Ko vlagatelj pokojninskega načrta le-tega uskladi z mnenjem agencij in ministrstva, minister izda odločbo, s katero se pokojninski načrt odobri. Koliko in kateri pokojninski načrti so bili že prijavljeni? Koliko pokojninskih načrtov je že odobrenih? Kdaj lahko pričakujemo popolno ponudbo na zavarovalniškem trgu? Tičar: Do sredine septembra so zavarovalnice Triglav, Maribor, Slovenica, Adriatic in Krekova zavarovalnica pri našem ministrstvu vložile pet pokojninskih načrtov. Adriaticov in pokojninski načrt Krekove zavarovalnice še nista odobrena. Pokojninske načrte je vložilo tudi pet pokojninskih družb: Prva pokojninska družba, Skupna pokojninska družba, Moja pokojninska družba, Pokojninska družba A in Moja naložba. Pokojninske družbe so zavarovalnice, specializirane za prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja. Odobrena sta že dva pokojninska načrta Prve pokojninske družbe. Pokojninske načrte pa je vložilo še šest odprtih vzajemnih pokojninskih skladov Kapitalske družbe (bivši Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja), Banke Koper, SKB Generali, Zavarovalnice Tilia in A Banke ter Sklada obrtnikov. Odobrena sta že dva pokojninska načrta SKB Generali (LEON 1, LEON 2) in pokojninski načrt Kapitalske družbe. Do danes je bilo torej odobrenih osem pokojninskih načrtov. O popolni ponudbi na področju dodatnih zavarovanj bomo lahko govorili, ko bo odobrenih še več pokojninskih načrtov in ko bodo izpolnjeni še drugi formalni pogoji za začetek izvajanja zavarovanja, to pa bo nekako do konca leta oziroma v začetku prihodnjega leta. Ali interes izkazujejo tudi kakšne tuje zavarovalnice? Tičar: Zaenkrat ni pokojninskega načrta vložila še nobena tuja zavarovalnica. Kakšne so temeljne značilnosti predlaganih pokojninskih načrtov? Tičar: Temeljne značilnosti vseh pokojninskih načrtov so že v zakonu, saj dokaj natančno določa samo vsebino načrtov. To pomeni, da so si pokojninski načrti dokaj podobni. Razlikujejo se zlasti v različnih zavarovalnih rizikih, saj nekateri poleg dodatne starostne in predčasne pokojnine krijejo še izplačilo dodatne invalidske in dodatne družinske pokojnine. Razlike se pojavljajo še pri stroških, zajamčenih donosih in naložbeni politiki. Po Čem presojamo konkurenčnost pokojninskega načrta? Tičar: Konkurenčnost med različnimi izvajalci se presoja predvsem po tistem, kar je napisano oziroma obljubljeno. Razlike se pojavljajo pri višini vstopnih ter izstopnih stroškov in pri proviziji za upravljanje premoženja, vendar niso velike. Poleg tega pa naj bi se konkurenčnost presojala po višini donosa, ki pa se med ponudniki precej razlikuje. Vendar pa je potrebno upoštevati, da so to zgolj obljube, njihovo realnost bo pokazal čas. Ali so slovenski pokojninski načrti konkurenčni podobnim v tujini? Tičar: Če upoštevamo velikost slovenskega kapitalskega trga in moč ter velikost posameznih ponudnikov zavarovanja, je povsem jasno, daje varčevanje predvsem v državah Evropske unije in Združenih državah Amerike donosnejše oziroma cenejše kot pri nas. Vprašanje pa je, pod kakšnimi pogoji bodo, na primer, tuje zavarovalnice, ko in če bodo na slovenskem trgu, ponujale zavarovanje našim zavarovancem: se bodo prilagodile razmeram v Sloveniji ali vodile svojo politiko ne glede na ponudnike v Sloveniji? Ali je ministrstvo v odobritev prejelo že kakšen pokojninski načrt delodajalca oziroma skupine delodajalcev? Tičar: Delodajalec oziroma skupina delodajalcev lahko, če želi dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovati svoje delavce, ustanovi zaprt vzajemni pokojninski sklad. Do danes še nismo prejeli nobenega pokojninskega načrta za zaprt vzajemni pokojninski sklad, so pa v obravnavi pokojninski načrti štirih pokojninskih družb, katerih ustanovitelji so pravzaprav delodajalci oziroma skupina delodajalcev. Upoštevajoč naravo teh družb, dejansko bo šlo za neke vrste zaprte vzajemne sklade, saj bodo družbe lahko zavarovale tudi delavce svojih ustanoviteljic oziroma podjetij delničarjev. Poleg tega pa bodo tržile tudi individualno zavarovanje. Tako ima, na primer, Prva pokojninska POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Luka Tičar družba odobrena dva pokojninska načrta, in sice enega za izvajanje zavarovanja kot produkt, dr" gega pa za izvajanje v obliki sklada. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko delodajalec uveljavi davčno olajšaw na premije, ki jih je med letom vplačal na osebne pokojninske račune delavcev? Tičar: Temeljni pogoj za pridobitev davčnih oW šav je vpis odobrenega pokojninskega načrta v m gister pokojninskih načrtov, ki ga z namenom P0} deljevanja olajšav vodi davčna uprava. Iz poda* v registru bo davčna uprava ugotovila, kakšnih ow šav sme biti deležna posamezna premija, to pA> razvidno iz narave samega pokojninskega načrt3. Zakon omogoča individualna in kolektiva3 dodatna prostovoljna pokojninska zavarovanj3. Pri individualnih zavarovanjih, kijih sklene p0' sameznik, se bodo priznale davčne olajšave zg0,J pri dohodnini. Pri kolektivnih zavarovanjih P3 se bodo poleg teh olajšav priznale še olajša''6 pri davku na dobiček in pri plačilu prispevke' za socialna zavarovanja. Za izvajalce prostovoti' nih pokojninskih zavarovanj je posebej pri vlače3 prav bogata pogača kolektivnih zavarovanj, kjer za svoje zaposlene premijo v celoti ali delno p0" ravnava delodajalec. Še vedno pa je nujno p0' trebno, da pristojna ministrstva pripravijo to}' mačenje o tem, ali res ni mogoče v isti pok°J, ninski načrt vključiti tako individualnega kot m3 kolektivnega zavarovanja. Zakon daje, opozarjajo v ministrstvih, dele dajalcem tri možnosti za dodatno prostovoU no pokojninsko zavarovanje svojih zaposlen' ■ zavarovanje pri ali pokojninski družbi ali z3 prtem vzajemnem pokojninskem skladu ali zn varovalnici. V vseh treh primerih bo po vsejv* jetnosti davčna uprava priznala davčne olaj’3 ve delodajalcu, če se bo kolektivno zavaro''3 nje izvajalo na podlagi posebnega pokojninske^ načrta. Po zakonu je za davčno upravo pri,e zavarovanju najmanjša enota pokojninski črt. Davčna uprava bo lahko odobrila dav’č" olajšavo delodajalcu le, če bo jasno razvid"' katera premija je do nje dejansko upraviče" . To pa bo mogoče le, če bo v najmanjši e"° zavarovanja, torej pokojninskem načrtu, oP/6 deljen način zavarovanja: individualno ali K lektivno. To pomeni, da se bo kolektivno z varovanje, ki bo deležno vseh olajšav, lahkot vajalo zgolj na podlagi posebnega pokojnin* • ga načrta. To pomeni, da en sam pokojni"^ načrt ne bo mogel vsebovati več kolektivnih z aenotnos DELOVNI spori št. 32 / 21. september 2000 7 Predsednik sindikata Integrala Dolenjske in B®le krajine na cesti Odstranjen, ker se je zavzemal za pravice delavcev rane Čemas, voznik avtobusa, je postal predsed-‘k sindikata v podjetju Integral Dolenjske in Bele fajine 15. marca lani. Direktor Ignac Jurglič, kije lj| 1 dvetretjinski lastnik podjetja, je prišel kakšno l^° prej. Ker seje Čemas zavzemal za pravice de-cev’ je bil direktorju v oviro in je moral ta me-c^c na cesto. Ob podpori ZSSS in Sindikata delav-Pronieta in zvez Slovenije bo iskal pravico na isču in prepričani smo, daio bo dobil, kot nam je povedal Franc Čemas, je v podjetju e al 23 let. Ko je lani sprejel predsedniško funkcijo d^dikatu, je obljubil, da se bo boril, da bi delavci k 1,1 vse, kar jim gre po kolektivni pogodbi. Zato r, Sedaj ne more dojeti, da seje znašel na cesti. Di-: ,.0r Ignac Jurglič je prišel na to mesto leto dni, preden s. ertlas postal predsednik sindikata. Do nezadovoljni,"! med delavci je že takrat prihajalo zlasti zaradi > ki niso bile skladne s kolektivno pogodbo. Re-„ ja za letni dopust direktor ni izplačal ne lansko in del eto?nJe let°, leta 1998 pa le del. Tudi odnosi med avci in vodstvom so se zaostrovali. °vembra lani je večje število delavcev podpisalo Pisno cal 2ahtevo za pogovor z direktorjem. Taje pokli-Div|V SV°j° Pi^o predsednika sindikata in mu “dal nos ’ papir s podpisi delavcev ter vprašal, kaj to Pod »j. ~~ papu S pVUpiM UCMVUCV IC1 VpUl.VU, KUJ IU Vo Cni' ,I^° Je predsednik razložil, da so ljudje zahte-Podpisali brez sindikata in da želijo odgovore na „j ia vPrašanja, gaje hotel poriniti iz pisarne. Ker mu Pol' P.. °’ je poskusil še dvakrat. Čemas je to prijavil £ClJi in ta je o incidentu naredila zapisnik, vid emas Je bil opozorjen, da naj bo pri vožnji pre-la eip Opozorila ni jemal resno, toda 18. avgusta av. '/'Oje vozil v Ljubljano (vednoje vozil najslabše biR Use 'n dobival najslabše proge), gaje na avto-rj| 11 P0staji v Ljubljani pričakal neznanec in gauda-javilPeSti° v °braz- Tudi ta dogodek je Čemas pri-bon Dcliciji. Od takrat je na vožnje odhajal s stra-saj ni nikoli vedel, kje ga kaj čaka. tos p08'v podjetju so se zelo zaostrili 27. maja le-t)t ’ o so delavci napovedali opozorilno stavko. Zait^ v 'S0 ‘zP'ačilo plače za april, definiranje dodat-o K Plačam in začetek pogajanj, podpis pogodbe ni^^jib za delo sindikata in plačilu ur sindikal-Zaupnikom ter nagrade predsedniku sindikata. rj[ 3n slav"kovne zahteve je direktor pisno odgovoril maja. Iz odgovora povzemamo: Plače za ap-tiVno bile izplačane 25. aprila in skladno s kolek-Pogodbo. Smiselno enako velja za dodatke k plači in pogoje dela. Za izplačilo regresa za leti 1998 in 1999 je vodstvo že predlagalo sklenitev posebnega dogovora. Ker sindikat dogovora v roku, ko je bil denar zagotovljen, ni sprejel, kasneje izplačilo ni bilo mogoče. Pogodbe o pogojih za delo sindikata delodajalec ni dolžan pripraviti, naj jo torej pripravi sindikat. Nagrade predsedniku sindikata predpisi ne določajo, pogojev za profesionalno sindikalno delo pa v podjetju ni. Direktorje imenoval tudi pogajalsko skupino. Na podlagi tega odgovora so se začela pogajanja, ki so kazala možnost dogovora. Zaradi tega je stavkovni odbor stavko, napovedano za 7. junij, odpovedal. Po dogovoru obeh pogajalskih skupin naj bi podjetje za mesec april opravilo poračun plače (popravek vrednosti točke, izplačilo vseh dodatkov k izhodiščni plači) in ga izplačalo do 19. junija. Ker so pogajalci ugotovili, da se dodatki ne izplačujejo skladno s kolektivno pogodbo, so se dogovorili za njihove spremembe. Direktorje pri izplačilu naslednje plače nekaj teh dogovorov tudi uresničil. Predsedniku sindikata pa je brez obrazložitve od plače trgal 20 odstotkov. Po ukrepanju inšpekcije mu je 10 odstotkov vrnil, enako je bilo pri naslednjih dveh plačah. Že v začetku julija pa je direktor zoper predsednika sindikata sprožil disciplinski postopek. Zaradi kar 11 obtožb, od katerih je bila le ena resnična (ni vedel, da ni oddal potnega naloga, ker se mu je zataknil med drugimi papirji, za kar se je opravičil), je disciplinska komisija izrekla Čemasu kazen prenehanja delovnega razmeija. V sklepu disciplinske komisije piše, daje Franc Čemas odgovoren za štiri očitane storitve (kar daje na zaslišanju tudi priznal), delno pa še za dve, za vsako od dokazanih kršitev pa je predvidena kazen prenehanja delovnega razmerja. Sklicevanje obtoženca na sindikalno imuniteto je komisija zavrnila, češ da navedene hujše kršitve delovnih obveznosti ne izhajajo iz delavčevega sindikalnega delovanja. Na sklep o prenehanju delovnega razmerja se je Čemas pritožil drugostopenjskemu organu v podjetju Integral Dolenjske in Bele krajine. V pritožbi, pri kateri je sodelovala tudi pravna služba območne organizacije ZSSS, je med drugim zapisano: “Da očitanih kršitev ni storil in ne drži, da jih je na obravnavi priznal. Disciplinski postopek je zanj neupravičen, saj gre le za gonjo zoper njega kot pred- sednika sindikata, ki se je boril proti kršitvam pravic delavcev iz delovnega razmerja.” Na seji komisije za pritožbe, bila je 5. septembra, je Jožef Kočevar, sekretar območne organizacije ZSSS, ki je na obravnavi sodeloval kot predstavnik sindikata, dejal, daje prvostopenjska komisija odločala pod velikim pritiskom direktorja. Sklepu prvostopenjske komisije je tudi očital, da ne vsebuje potrebnih utemeljitev. Poudaril je, da je disciplinski postopek konstrukt zoper predsednika sindikata, ki se je zavzemal za pravice delavcev. Kot je povedal Kočevarje bil Čemas šikaniran že prej, saj mu je bilo nezakonito odvzetih 30 odstotkov plače, kar mu je podjetje moralo povrniti. Konec avgusta je Čemas dobil potni nalog, da se zglasi na sedežu podjetja v Novem mestu. Iz te listine je spoznal, da ni več šofer avtobusa. Zahteval je odločbo o tem, kaj bo delal, vendar je ni dobil. Poklical je inšpekcijo, ki pa ni hotela ukrepati. Bil je psihično uničen. V podjetju je sedel še dva dni in potem poiskal zdravniško pomoč. Franc Čemas je trinajstega septembra dobil delovno knjižico po pošti. Štiri dni prej je prejel sklep komisije za pritožbe, ki je zavrnila njegov ugovor. Na naše vprašanje, kakšni so poslovni rezultati Integrala Dolenjske in Bele krajine, je Čemas povedal, da kot predsednik sindikata ni prejel nobene pisne informacije. Najpogosteje pa se sliši, da podjetje posluje z negativnimi rezultati. Do konca leta 1998 je poslovalo kot delniška družba s sedežem v Črnomlju, ko je postal večinski lastnik Ignac Jurglič, pa je začel postopek za preoblikovanje v družbo z omejeno odgovornostjo in selitev sedeža v Novo mesto. To je tudi uresničil in s tem sta skupščina podjetja in nadzorni svet izgubila svojo vlogo. Svet delavcev, ki so ga delavci ustanovili pred leti, pa ni nikoli zaživel. Z reorganizacijo je direktor želel zmanjšati stroške poslovanja. Po podatkih za leto 1998 je podjetje doseglo pozitiven rezultat, poravnalo je tudi izgubo iz prejšnjih let. Franc Čemas meni, daje kot predsednik sindikata v podjetju za delavce naredil veliko. Pri tem mu je pomagal zlasti Jožef Kočevar. Sedaj je na cesti brez pravice do nadomestila, socialno ogrožena je tudi njegova družina. Čemas bo ZSSS in Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije hvaležen, če mu bosta v boju za njegove pravice in resnico stala ob strani. Franček Kavčič varo ttwi'!anj 'n 8e individualna zavarovanja. Meja n:- . kolektivnimi in individualnimi zavarova-0| ie torej nujno potrebna zato, ker so davčne kot -e pr' individualnem zavarovanju drugačne no Pri kolektivnem. Kot rečeno, je to trenut-/^°lj možna ureditev te problematike, do-če cna Pa bo znana kmalu s skupnim tolma-Jem pristojnih ministrstev. Poie Okovanje pokojninskega načrta za skn ™ezne9a delodajalca oziroma Dno /I0 delodajalcev pretrd strokovni fe Kako pričakujete, da se bodo lotili tlaf'ar: Vsekakor je oblikovanje pokojninskega -,e]0 a Zahtevno strokovno delo. Vendar pa zakon trta katančno določa vsebino pokojninskega na-S|?uPin P°meni’ da tudi za delodajalca oziroma 0 delodajalcev oblikovanje pokojninskega načrta ne bi smel biti pretrd oreh. Seveda pa se bodo morali delodajalci, ki so zainteresirani za to novo obliko zavarovanja svojih zaposlenih, verjetno nekoliko kadrovsko okrepiti. Del pokojninskega načrta se namreč nanaša na zavarovalno-tehnične osnove, za njihovo izdelavo pa so potrebna aktuarska znanja. Dosedanje izkušnje kažejo, daje vsak pokojninski načrt sprva nepopoln in da ga je potrebno spreminjati in dopolnjevati. Ko pokojninski načrt skupaj z vsemi svojimi dopolnitvami v celoti ustreza kriterijem, kijih z agencijama upoštevamo, je pokojninski načrt zrel za odobritev. Kolektivno dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje nudi takšne in tolikšne ugodnosti, da se splača tako delavcu kot tudi delodajalcu. Za delodajalca je pomembna zlasti oprostitev plačila prispevkov za socialna zavarovanja in olajšava pri odmeri davka od dobička. Pred- nosti pa so precejšnje tudi za delavca, ki želi dodatno varčevati za lastno socialno varnost po upokojitvi. Isti znesek denarja, ki mu ga izplača delodajalec v obliki premije kolektivnega dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, mu zaradi neodvedenih prispevkov za socialno zavarovanje prinese bistveno višjo dodatno pokojnino, kot pa če bi mu delodajalec ta znesek izplačal v obliki bruto plače. Ali bo Republika Slovenija ustanovila enega ali več zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov za zaposlene v javnem sektorju? Tičar: Zakon daje Republiki Sloveniji res možnost za oblikovanje pokojninskih načrtov za posamezne skupine zaposlenih. Konkretne odločitve o tem pa še niso oblikovane. Lučka Bčhm Zakaj tako? V enem od slovenskih podjetij v Mari bom, kije v večinski lasti tujcev, smo pred kratkim naleteli na plan dela, ki delavce seznanja s potekom proizvodnje najprej v nemškem, nato pa še v slovenskem jeziku. Pa ne gre za kakšno tiskovino v nemškem jeziku, ki bi jo delodajalec ljubeznivo prevedel še v slovenščino, temveč za plakat, ki so ga (kakor kaže naša fotografija) v tovarni sami napisali na roke. Le zakaj so ga morali najprej napisati v nemščini, nato pa še v slovenščini? Ali so se bali, da ga delavci ne bi razumeli ali vzeli zares, če bi bil napisan samo v slovenščini, kije v Mariboru (še vedno?) uradni jezik? Ali so si morda mislili, da bo plan dela videti bolj učen, če bo napisan v tujem jeziku? Kaj če gre preprosto za to, da tudi tuji delodajalci ne vedo, kako bi morala potekati proizvodnja, pa so si zato na oglasno desko plan dela napisali kar v svojem jeziku? Uradni jezik v slovenskih podjetjih, četudi so v tuji lasti, je po naši ustavi in zakonih le sloven- ski. Prav bi bilo, da bi vsaj sindikalisti vztrajali pri tem, če že vsi državni organi zatiskajo oči. Mnogim slovenskim delavcem so v času tranzicije namreč na takšen ali drugačen način že odvzeli premoženje, ki so ga desetletja sami ustvaijali. Delavci so na to pristali, da bi Slovenija dobila primerijo sistem z državami Evropske unij6' Svojega jezika pa ne smemo da-ti, saj je to, roko na srce, še ed>' no, kar zares imamo in kar je za' res in samo naše, ali ne! T.t pravni Svetovalec Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Premladi ste za upokojitev Vprašanje: Delavec se je rodil decembra 1954. Zaposlen je na beneficiranem delovnem mestu. Do konca leta 2000 bo zbral že 8 let in 3 mesece benefikacije. Takrat bo imel z bene-fikacijo vred skupaj 35 let in 7 mesecev pokojninske dobe. Konec leta bo zaradi prenehanja delodajalca izgubil delovno razmerje. Na koliko mesecev prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost lahko računa in kdaj se bo lahko upokojil? Odgovor: Delavec bo decembra 2000 star šele 46 let, ima pa že več kot 25 let zavarovalne dobe. To pomeni, da bo v skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91,17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94 in 69/ 98) 12 mesecev prejemal denarno nadomestilo. V skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in 72/2000) bo v času prejemanja denarnega nadomes- tila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan. Prispevke zanj bo plačeval zavod za zaposlovanje. Decembra 2001, ko mu bo prenehala pravica do nadomestila, bi se mu tako že nabralo 36 let in 7 mesecev skupne pokojninske dobe. Vedeti je treba, da mora za uveljavitev pravice do starostne pokojnine vsakdo hkrati izpolniti dva pogoja: minimalno upokojitveno starost in določeno dolžino pokojninske dobe. Moški se lahko na splošno starostno upokojijo, ko zberejo vsaj 40 let pokojninske dobe in so hkrati stari vsaj 58 let. Ta minimalna upokojitvena starost pa se delavcem z beneficirano delovno dobo zniža za zbrane mesece benefikacije. Delavec jih bo do konca 2000 zbral 8 let in 3 mesece. To pomeni, da bi se lahko upokojil najprej, ko bo star 49 let in 9 mesecev. To pa bo septembra 2004. Pred tem datumom se ne bo mogel upokojiti tudi, če zbere 40 let pokojninske dobe (razen seveda, če si še pred koncem decembra 2000 najde novo zaposlitev na beneficiranem delovnem mestu). Toda poleg minimalne upokojitvene starosti mora delavec hkrati zbrati tudi še vsaj 40 let pokojninske dobe. Ker delavec po decembru 2000 najverjetneje ne bo več zaposlen na beneficiranem delovnem mestu, pa bo potrebnih 40 let pokojninske dobe lahko najprej zbral šele maja 2005. Najbolj verjetno se bo torej starostno mogel upokojiti maja 2005, če bo takrat izpolnil oba potrebna upokojitvena pogoja. Le v primeru dokupa pokojninske dobe za čas slu- ženja vojaškega roka bi upokojil prej, vendar ne pred sep tembrom 2004. Splača se mu to*®J kupiti največ 8 mesecev pokojni11 ske dobe, če se mu bo takrat f6$ mudilo v pokoj. Delodajalec Pa mu kot presežnemu delavcu n6 more dokupiti manjkajočih h’1, ker je mlajši od 58 let. Na ta rastni pogoj benefikacija nami"6 ne vpliva. Tisti moški, ki nikoli ne zb6 rejo polne pokojninske dob6’ morajo praviloma na starost pokojnino počakati do svoje? 63. rojstnega dneva. Na račun bl nefikacije pa bi se sicer delave^ na katerega se nanaša vprašan) ^ smel starostno upokojiti brez P1’ ne pokojninske dobe že pr's rasti 54 let in 9 mesecev. Zato lavcu priporočam, da se, če se pod nobenim pogojem ne bo1 pelo znova zaposliti, prostovn no pokojninsko zavaruje pr' , vodu za pokojninsko in inva*1^ sko zavarovanje Slovenije 'n . ipn ief° z vsaj minimalnim mesečnim P spevkom zagotovi neprekinj daljšanje pokojninske dobe-slovenski državljan ima do1 pravico. a enotnos SINDIKALNI zaupnik____________________________ PRAVNI N A § V E T I Koliko ur imajo na razpolago sindikalni zaupniki Sindikalnim zaupnikom pripada za opravljanje nalog sindikata letno za vsakega člana najmanj dve plačani uri, vendar ne manj kot 50 ur (spodnji minimum v primeru manjšega števila članov). Okvir-n* način izrabe določita sindikat in poslovodni organ. Število ur, ki pripadajo posameznemu sindikalnemu zaupniku, določi sindikat v pis-nem sklepu. V ta fond ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupni-k°v v višjih oblikah sindikalne organiziranosti (območne, državne, na ravni sindikalnih federacij ali konfederacij), čas za udeležbo na članih sestankih in čas, namenjen za izobraževanje. Če izobraževanje or-Sanizira višja oblika sindikalne organiziranosti, se te ure ne vštevajo v s'cer določen 24-urni fond za izobraževanje. V fond ur po tem členu ¥ Praviloma ne vštevajo ure profesionalnega sindikalnega zaupnika. sindikat na podlagi posebnega dogovora z delodajalcem prevzame Opravljanje dodatnih nalog, mu je delodajalec dolžan zagotoviti do-atni fond ur ter plačilo za opravljeno delo. O izrabi dogovorjenega °nda ur se vodi evidenca. Vse to ureja 49. čl. kolektivne pogodbe dejavnosti. Določba tega člena Se razlikuje od 32. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dednosti. Fond ur v splošni pogodbi je vezan na delavce, zaposlene pri de-. ajalcu in ne na število članov sindikata (eno uro letno na delavca). Tudi število ur, namenjenih za izobraževanje, je določeno drugače. V vsakem kon-retnem primem bo zato treba ugotoviti, katera določba je ugodnejša. Priznanje ljudski univerzi Velenje Mestna občina Velenje je ob svojem prazniku podelila Ljudski univerzi 8r° mestne občine za leto 2000. Območna organizacija ZSSS Velenje je predlog za podelitev priznanja utekla takole: ~ Ljudska univerza Velenje živi z okoljem in uspešno skrbi za usposabljate Prebivalcev in delavcev. V 40 letih svojega delovanja je organizirala več «*» različnih oblik izobraževanja, ki se jih je udeležilo več kot 136.000 Ljudska univerza Velenje se hitro odziva na spremembe in uvaja vedno Ve oblike usposabljanja. Potrebam prebivalcev velenjske občine po znate skušajo ustreči tudi z novim Središčem za samostojno učenje, kjer ude-/encem za učenje ni treba plačevati ničesar. Čestitamo! « » » Pravilen način dela pri ročnem premeščanju bremen, da se de-UVec izogne poškodbam pri delu: ergonomsko primerne delovne razmere (zadosten prostor, čvrsta, ravna in nedrsljiva tla, zadost-na osvetlitev, primerna prijemališča bremena) ter ergonomsko prizma drža telesa (najbolje gornji del trupa pokončen in brez za-Suka, breme ob telesu in naslonjeno na telo, kratka pot hoje). Skupna masa ročno premeščenega bremena sme biti na delavca največ )(K) kg na dan. Koliko pa sme naenkrat znašati breme, je odvis-n° od starosti in spola delavca (od 5 do 55 kg). j,. Ir: Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen nuinj list RS, št. 30/2000), s katerega zahtevami morajo delodajalci uskladiti l,Vna mesta najkasneje do aprila 2001. št. 32/21. september 2000 Sindikalna lista September 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor* (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.012,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.005,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.397,00 2. Kilometrina (od 27. 6. 2000 dalje) 49,83 49,83 (od 22. 8. 2000 dalje) 47,91 47,91 (od 5. 9. 2000 dalje) 48,81 48,81 (od 19. 9. 2000 dalje) 50,13 50,13 3. Ločeno življenje* 74.427,00 58.562,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 582,00 582,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 57.912,00 49.232,00 - za 20 let 86.868,00 73.848,00 - za 30 let 115.824,00 98.464,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 372.134,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 563.451,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 111.640,00 98.464,00 - ob smrti v ožji družini 55.820,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2000) 80.783,00 80.783,00 5. Zajamčena plača 42.456,00 42.456,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 107.712,00 - ali največ 131.472,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Sindikati v prihodnje ne bodo več plačevali upravnih taks Državni zbor je letos sprejel zakon o upravnih taksah. V njem je med drugim pisalo, da so plačevanja upravnih taks oproščene dobrodelne invalidske organizacije ter organizacije za samopomoč, društva, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu, in ustanove, ki so ustanovljene v skladu z veljavnimi predpisi - vsi za spise in dejanja v zvezi z izvajanjem njihovega dobrodelnega in splošno koristnega namena, za katerega so ustanovljene. Čeprav v krog organizacij, ki so ustanovljene po zakonu in zastopajo interese ljudi, sodijo tudi sindikati, jih zakonodajalec ni oprostil plačevanja upravnih taks. Ali je šlo za premišljeno ali nenamerno odločitev, ta trenutek niti ni najpomembnejše. Sekretarka območne organizacije ZSSS v Podravju in državna svetnica Vekoslava Krašovec je na to nedoslednost opozorila na seji državnega sveta. Temu organu je predlagala, naj državnemu zboru predlaga sprejem obvezne razlage zakona tako, da bi bili upravne takse oproščeni tudi sindikati, kadar zastopajo interese delavcev. Krašov-čeva je tudi opozorila, da tudi sindikati sodijo med ustanove, društva in organizacije, ki so ustanovljeni v skladu z veljavno zakonodajo in opravljajo dejavnost v javnem in* teresu. Državni svet je pobudo Krašov-čeve sprejel in jo poslal v državni zbor. Ker le-ta ni mogel dati obvezne razlage o nečem, o čemet zakon (ali premišljeno ali po malomarnosti?) sploh ne govori, je vlada predlagala spremembe in dopolnitve tega zakona. V predlogu sprememb zakona za obravnavo v državnem zboru med drugim piše, da se vlada tako odziva na utemeljen predlog državnega sveta. Na seji 1. septembra je državni zbor sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, ki določa, da so plačevanja upravnih taks oproščeni tudi sindikati - za spis6 in dejanja v postopkih zastopanja interesov delavcev ter v postopku za pridobitev pravne osebnosti in lastnosti reprezentativnosti sindikata (objavljen je v Uradnem listu št. 81). Dopolnjeno zakonsko besedilo začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu, torej 1. oktobra. Sindikatom od takrat dalje torej ne bo treba več plačevati upravnih taks za vloge o organizaciji različnih prireditev, shodov ... Vekoslava Krašovec, državna svetnica in sekretarka območne organizacije ZSSS Podravje Eno od podjetij iz Maribora je pred kratkim ministra za zakonodajo Toneta Jerovška zaprosilo za mnenje o tem, ali imajo v postopku finančne reorganizacije ugotovljeni presežni delavci pravico do odpravnine. Iz ministrovega odgovora, datiran je 7. septembra, povzemamo: S zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je zakonodajalec predvidel tudi možnost zmanjšanja števila delavcev v primeru finančne reorganizacije, vendar ni sprejel posebnega zakona, s katerim bi uredil pravice presežnih delavcev. To je zakonodajalec uredil na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ko je pravno praznino zapolnil z zakonom o jamstvenem skladu (sprejet 1997). Leta 1999 je zakonodajalec sprejel še spremembo 19. člena tega zakona, s katero je uredil odpravnine delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Če bi bili ti delavci pri delodajalcu za- Pravica do odpravnine Ima bolj prav Krašovčeva ali Jerovšek? posleni najmanj tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja, bi imeli pravico do odpravnine enako kot delavci, ki jim delo preneha iz nujnih operativnih razlogov, višino odpravnine pa zakon prepušča kolektivnih pogodbam. Jamstveni sklad pa izplačuje odpravnino največ do višine ene minimalne plače, zmanjšane za prispevke in davke. Iz odločbe ustavnega sodišča izhaja, da odpravnine naj ne bi bremenile podjetja, ki se finančno reorganizira. Iz podjetja so Jerovškovo pisno mnenje poslali Vekoslavi Krašovec, sekretarki območne organizacije ZSSS Podravje. Ker se z njegovim mnenjem ne strinja, mu je napisala pismo (z datumom 14. september). Objavljamo ga v celoti. Spoštovani gospod minister Tone Jerovšek! Iz nekega mariborskega podjetja so me seznanili z vašim mnenjem v zvezi s tem, kdo in v kakšni višini izplača odpravnine delavcem, ki izgubijo delo zaradi fi' nančne reorganizacije podjetja,t0 je po prisilni poravnavi. S tem vašim mnenjem se nikakor ne strinjam. V izogib temu, d*1 bi vaše mnenje pričeli uporablja11 tudi v postopkih prisilnih porav' nav in s tem povzročili nepotrebn6 pravdne stroške ali pa po nep°' trebnem prikrajšali delavce za nj1' hove pravice, vam v nadaljevanj11 pojasnjujem, v čem je vaše mn6' nje neutemeljeno. Iz vašega mnenja namreč izha ja, da bi naj delavcem, odpuščanim po prisilni poravnavi, bile iz plačane odpravnine samo iz Ja'11, stvenega sklada RS in to v viŠin' največ ene minimalne plače. Vaše mnenje opirate na razi'6 no zakonodajo in mnenje ustavo6' ga sodišča, vendar se prav pri tem z vami ne strinjam in to iz naslednjega: Pravilno ugotavljate, daje vprašanje odpravnin delavcem celo-vit0 rešeno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu RS (Ur. list, šh 53/99), kije začel veljati 3. 7. '999. Prav tako pravilno povzemate določbo 19. člena navedenega zakona, ki pravi, da imajo (*° uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih delavci pravi-c° do odpravnine v višini in pod P°goji, kot j o imajo delavci, ki jim Je delovno razmerje prenehalo za-radi nujnih operativnih razlogov P° zakonu o delovnih razmerjih. e sama dikcija zakona, ki jo v Sv°jem mnenju povzemate, odjavlja vse dvome o tem, ali de-^vcem odpravnina pripada ali ne. at° je tudi celotno nadaljevanje Vašega mnenja pravzaprav brezpredmetno, saj v njem navajate, a 'majo delavci pravico do odpravnine samo iz jamstvenega sklada. Ob navedbi zakonskih določb o Pravici do odpravnine pa ste pri-P°ninili, da zakon o delovnih raz-rtlerjih ne določa višine odpravni- ^ lem ste, žal, naredili veliko n« Pak°, ki lahko usodno poseže Pmvice delavcev. Veljavni zako plovnih razmerjih namreč • i členu določa višino odpra’ ue, ki znaša najmanj polovit avČeve poprečne plače v zat J'h treh mesecih in sicer za vss 'eto dela v organizaciji ozir« ^a pri delodajalcu. Ker se zakc Jamstvenem skladu sklicuje r ' *n° odpravnine, kot jo določ °n o delovnih razmeijih za pri vCzne delavce, torej tudi višina m -e ene odpravnine ni sporna. N; D "menim, da kolektivne pogodi av zaradi zakonske ureditve ti n^Pmšanja odpravnine ne obra’ Pri° • j 1 svojem mnenju ste se osri n|H°mli na to, da izplača odpra' c 0 P° prisilni poravnavi dela' e,T| jamstveni sklad. Pri tem p Prezrli dejstvo, da je funl »jamstvenega sklada sam p^mostitveue” narave, ks meni, da se odpravnine v sti pi^aj' po prisilni poravnavi i: skl Ca"*° S stran' jamstveneg U a ,a' kasneje pa ta sredsh e javljajo pri poplačilu stečajne mase oziroma od delodajalca. Možnost poplačila odpravnine v prisilni poravnavi pa je po zakonu o jamstvenem skladu pogojena s tem, daje delavec terjal od delodajalca odpravnino oziroma zahteval varstvo svojih pravic. To pa seveda pomeni, da bo delavec lahko uveljavil odpravnino v delnem znesku pri jamstvenem skladu samo, če je pri delodajalcu ni prejel in jo od delodajalca terja po zakoniti poti. Pri tem me zanima, kako bi vi svetovali delavcu, da zahteva varstvo svojih pravic in dokazila o tem predloži jamstvenemu skladu, če pa mu po vašem mnenju odpravnina s strani delodajalca ne pripada? V kolikor bi obveljalo vaše mnenje, ugotavljam, da bi zahteve za varstvo pravic in morebitne nadaljnje sodne postopke vodili brez ustrezne pravne podlage. V kolikor pa jih ne bi, pa delavec odpravnine pri jamstvenem skladu ne bi prejel. Menim, da bi bila situacija absurdna ne samo z vidika delavca, temveč tudi z vidika že sedanje preobremenjenosti sodišč. V svojem mnenju se opirate na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-17/94 z dne 13. oktobra 1994, s katero je ustavno sodišče naložilo zakonodajalcu, da sprejme poseben zakon, ki bo uredil pravice delavcev, ki izgubijo zaposlitev v stečaju ali prisilni poravnavi. Pri tem navajate obrazložitev navedene ustavne odločbe, v kateri je zapisano, da odpravnine naj ne bi bremenile podjetja dolžnika. Ustavna odločba je realizirana s sprejemom Zakona o jamstvenem skladu RS. Sama obrazložitev ustavne odločbe pa se po mojem mnenju ne more uporabljati po obdobju, ko je bilo ustavno sporno vprašanje rešeno z ustreznim zakonom. V kolikor se sklicujete na mnenje ustavnega sodišča, menim, da bi bilo potrebno upoštevati mnenje, kije nastalo po uveljavitvi pravice do odpravnine z zakonom o jamstvenem skladu. Ustavno sodišče RS je namreč navedeno vprašanje obrazložilo v sklepu št. U-1-267/99 z dne 20. 4.2000. Ustavno sodišče jasno navaja, da se vzpostavi pravna polaga, ki bo delavcem, ki izgubijo delo zaradi insolventnosti delodajalca, zagotavljala pravico do odpravnine. Prav tako ustavno sodišče pojasnjuje, da navedene določbe zakona o jamstvenem skladu uzakonjajo obveznosti insolventnega delodajalca, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha zaradi stečaja ali prisilne poravnave, izplača enako odpravnino, kot jo imajo trajno presežni delavci po zakonu o delovnih razmerjih. Upam, da boste pri svojem mnenju upoštevali vsaj to mnenje ustavnega sodišča. V izogib vašim nadaljnjim dilemam o dolžnosti delodajalca, da delavcem izplača odpravnine po prisilni poravnavi, vam predlagam, da preberete prispevek g. Ivana Robnika, sodnika Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v knjižici Podjetje in delo št. 8/1999: Odpravnine delavcem, ki jim delovno razmerje preneha zaradi začetka stečaja oziroma prisilne poravnave. Naj samo na kratko omenim, da iz navedenega članka jasno izhaja pravica do odpravnine po izgubi zaposlitve na osnovi pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Ko že omenjam mnenje sodnika, naj vas opozorim še na sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 178/99 z dne 4. 4. 2000, iz katere jasno izhaja, daje z uveljavitvijo sprememb zakona o jamstvenem skladu nastala neposredna pravna podlaga za pravico do odpravnine. Ker je bilo glede vprašanja odpravnin po uveljavitvi sprememb Zakona o jamstvenem skladu več dilem, je določena mnenja in pojasnila v zvezi s tem pripravilo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predlagam vam, da se s temi mnenji seznanite. Sama razpolagam z mnenjem št. 100-01-118/99-002 z dne 2. 9. 1999. V mnenju, ki ga je podpisala državna sekretarka Nataša Belopavlovič, je navedeno, da imajo delavci po izgubi zaposlitve v prisilni poravnavi pravico do odpravnine. Spoštovani gospod minister! Če torej pravica do odpravnine nesporno (po mojem mnenju) obstaja ter je določena njena višina z zakonom o delovnih razmerjih, nikakor ne more obveljati vaše mnenje, da lahko delavci prejmejo odpravnino samo v takšni višini, kot jo izplačuje jamstveni sklad. Ne nazadnje pa mi dovolite še naslednjo pripombo: odpravnina po mojem mnenju je in mora biti podlaga za presojo pravilnega ali nepravilnega odpuščanja delavcev. Istočasno pa mora pomeniti odškodnino za izgubo delovnega mesta. Samo tako bodo delodajalci odpuščali delavce v prisilni poravnavi po tehtni strokovni proučitvi zaposlovanja. V večini primerov, kijih poznam, pa so v prisilni poravnavi odpuščeni delavci, ki bi bili sicer z zakonom o delovnih razmerjih zaščiteni (invalidi, starejši, nosečnice itd.). Kakšen vpliv imajo ti postopki na družbena sredstva, ki jih dajemo za pomoč brezposelnim ter na celotna proračunska sredstva, pa prepuščam vaši presoji. Menim, da bi prav vlada mora poskrbeti za pravične odškodnine ob izgubi delovnih mest ter poskrbeti tudi za zaščito pred odpuščanjem tistih delavcev, ki so težje zapos-livi. Ne nazadnje lahko določbe o nujnosti take zaščite najdemo tudi v Evropski socialni listini, ki jo je Slovenija ratificirala. Ko sem že omenila proračunska sredstva, pa se vaši razlagi čudim tudi zaradi tega, ker breme odpravnine, ki jih mora po mojem mnenju nositi delodajalec, prelagate na jamstveni sklad, ki pa se tudi napaja iz proračuna. Tudi zaradi navedenega menim, da morate o svojih stališčih ponovno razmisliti. Spoštovani gospod minister! Upam in verjamem, da sem vam podala dovolj argumentov za spremembo vašega mnenja z dne 7. 9. 2000. Vljudno vas prosim, da me o vaših ugotovitvah čim prej obvestite, prav tako pa tudi mariborsko podjetje, ki ste mu svoje mnenje poslali. Verjamem, da boste vaše stališče ustrezno spremenili in s tem pripomogli k zagotovitvi zakonskih pravic delavcev brez sodnih postopkov, ki bremenijo naše že tako ali tako prizadete delavce. Lep pozdrav! Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravja in državna svetnica, predstavnica delavcev Prvo športno-rekreativno srečanje članov Sindikata KNG Slovenije KNG kot ena ekipa Prvega športno-rekreativnega srečanja članov KNG Slovenije v Rogaški Slatini 720 udeležencev iz 28 podjetij iz vse Slovenije verjetno ne bo pozabilo nikoli. Ne samo zato, ker je bilo to prvo tako množično srečanje tega sindikata, temveč zaradi prijetnega in sproščenega razpoloženja med udeleženci. Ti so med športnimi tekmovanji navijali za svoje ekipe, vendar seje čutilo, da pripadajo vsi eni in isti ekipi - ekipi Sindikata KNG Slovenije. Za srečanje je med člani vladalo takšno zanimanje. daje eden od udeležencev iz Slovenj Gradca prišel na nogometni stadion v Rogaški Slatini že ob 7. uri zjutraj. Kmalu se mu je pridružilo še 719 udeležencev, vendar tudi tokrat po pregovoru, da najkasneje pridejo najbližji. To pa ne velja za organizatorje. Člani izvršnega odbora Sindikata KNG iz Steklarne Rogaška z Albinom Šrimfom na čelu začeli so srečanje pripravljati že mesec dni in ga zares odlično organizirali. Rogaška Slatina ima s svojim novim in pomožnim nogometnim igriš- čem ter telovadnico ob osnovni šoli odlične pogoje za organizacijo takšnih srečanj. Prihajajočim udeležencem je pihalni orkester Steklarne Rogaška igral poskočne koračnice, ki so pritegnile tudi pozornost številnih domačinov. Srečanje je odprl glavni organizator Albin Šrimf. Udeležencem je zaželel prijetno druženje v skladu z olimpijskim načelom - važno je sodelovati, ne zmagati! Vse zbrane je pozdravil tudi predsednik Sindikata KNG Slovenije Janez Justin, opozoril je na pomen takšnih srečanj za krepitev sindikata. Predstavnik glavnega pokrovitelja srečanja, predsednik uprave podjetja Steklarna Rogaška Davorin Škrinjarič, pa je zbranim povedal, da to podjetje uspešno posluje tudi zaradi dobro razvitega socialnega dialoga in socialnega partnerstva med upravo in sindikati. Delavci in sindikati so po Škrinjaričevih besedah odločilno prispevali k sanaciji Steklarne Rogaška, kije uveljavljena blagovna znamka tako doma kot na trgih najbolj razvitih držav. Na srečanju se je zbralo 720 udeležencev iz 28 podjetij. Po oceni glavnega sodnika so igralci iz Me*a" mina Kočevje, Henkla iz Maribora in Dekora KoZJ6 prikazali nogometno znanje na ravni druge lig6. Največ vzdržljivosti pa so na koncu pokazali ig' ralci Melamina iz Kočevja, ki so imeli v svoji ekip1 tudi dva prava drugoligaška igralca. Na košarkarskih igriščih je sodelovalo devet mo-’" kih ekip in dve ženski, v odbojki pa se je meri pet moških ekip in tri ženske. Zelo zanimivo je bil' tudi tekmovanje v balinanju, kije potekalo na p° kritem balinišču s štirimi stezami. Udeleženci srečanja so se pomerili tudi v pi*3 du, nekaj več kot 30 pa jih je pod vodstvom sin dikalistov iz Steklarne Rogaško odšlo na orienta cijski pohod. Na njem so si ogledali kulturne, tu ristične in naravne znamenitosti kraja. Najbolj atraktivno je bilo tekmovanje v vleč nju vrvi, v finalu sta se pomerili ekipi Johnson Con trols - NTU iz Slovenj Gradca in Sava - Goodye iz Kranja. Ko je že kazalo, da bodo oboji zmag3 li, je uspelo vrv močneje povleči Slovenjgradt-nom, za kar so dobili lep pokal. Po tekmovanjih so se udeleženci zbrali na raz glasitvi rezultatov in družabnem srečanju v šoto ru, posebej zanje postavljenem pred Steklarno ROj Janez Justin. Med drugim je dejal, daje naJve^j gaška. Ob tej priložnosti je zbranim spregov°' zmagovalec srečanja Sindikat KNG Slovenije.5 ^ je bilo vse na srečanju odlično: ekipe, organizac ja, razpoloženje in celo vreme. Sicer pa je tudi v šotoru vladalo pravo sindikalno športno razpoloženje, saj so udeleženci z bucn> aplavzom in skandiranjem nagradili vse zmag^. valce, ne glede na to, ali so pripadali zmagov ekipi ali ne. Po razglasitvi rezultatov seje sekt tar območne organizacije ZSSS v Celju Lad>s*a. Kaluža zahvalil za udeležbo, za odlično organ ■ t -» .i , 'L - ■#4 1. Največja gneča je bila na tekmovanju v pikadu. Nogometaši Henkla so zasluženo osvojili drugo mes negarfarice Cinkarne so si za trenerja poiskale postav- ,®nsAa ekipa Johnson Controls - NTU je z navdušenjem *Prejeia pokal. a,Ce ie manjkalo, da KNG-jevci niso strgali vrvi. ^f^tim ekipam v nogometu je podelil pokale Janez Najdalj je trajalo tekmovanje v balinanju, ker sije za balinanje treba “čas uzet” a. Glavni organizator Albin Šrimf (desno) je imel ves čas veliko dela. zacijo pa je pohvalil Albina Šrimfa in Milico Dabanovič. Kaluža je pozval vse, naj se množično udeležijo tudi zimskih športnih iger KNG, ki bodo prav tako na celjskem območju in sicer na Rogli. Rezultati: vlečenje vrvi: 1. Johnson Controls - NTU, 2. Sava - Goodyer, 3. Steklarska šola Rogaška Slatina in Steklarna Hrastnik; pikado - moški: 1. Kristal Maribor, 2. TIM Laško, 3.Steklarska šola Rogaška Slatina; pikado - ženske: 1. K1K Kamnik; košarka - moški: I .Sava - Goodyer, 2. Steklarna Hrastnik, 3. Steklarna Rogaška; košarka - ženske: 1. Dekor Kozje, 2. Cinkarna Celje; odbojka moški: 1. KIK Kamnik, 2. Johnson Controls - NTU, 3. Termo Škofja Loka; odbojka ženske: L Cinkarna Celje, 2. Johnson Controls - NTU, 3. Steklarna Hrastnik; balinanje: Steklarna Rogaška, 2. Termo Škofja Loka, 3. Melamin Kočevje; nogomet: L Melamin Kočevje, 2. Henkel Maribor, 3. Dekor Kozje. S prvim športno-rekreativnim srečanjem je Sindikat KNG Slovenije zadel žebljico na glavico, zato lahko brez bojazni, da bi se zmotili, napovemo, da bo srečanje postalo tradicionalno. Na naslednjih srečanjih bo, kakor je ob koncu srečanja dejal Janez Justin, verjetno sodelovalo še več članov. Tomaž Kšela V nogometu - najbolj množični disciplini - je sodelovalo 23 ekip, najboljši so bili iz Melamina Kočevja. / / “Fantje, ali ste v časopisih že prebrali, da je poslancem v državnem zboru potekel mandat," je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi povprašal mizar Tone. “Dokler ne bomo na volitvah izvolili novih poslancev, bo torej država brez zakonodajne oblasti, vlada pa lahko opravlja do imenovanja nove le nujne tekoče zadeve. Zdaj imamo volivci končno priložnost, da za poslance izvolimo prave ljudi.” “Pravzaprav je kar škoda, da je našim poslancem iztekel mandat! ” je zamišljeno dejala kuharica Špela. “Saj konec koncev niso bili tako slabi fantje in dekleta, za kakršne smo jih imeli.” “Ah, Špela, kaj pa je danes tebi? "je presenečeno povprašal Tone. “Pri malici si vsak dan kritizirala poslance, češ da se v parlamentu samo prepirajo in nič ne delajo, zdaj pa ti je hudo zanje?” “No, saj nič ne rečem, da se niso preveč prepirali, vendar pa so nekaj tudi naredili," je z negotovim glasom dejala Špela. “Samo poglejte, koliko zakonov so sprejeli, da o raznih drugih dokumentih niti ne govorimo.” "Kaj nam pomagajo zakoni, ki so jih sprejeli, če so še tako dobri in evropski, saj jih nihče ne spoštuje," se je vključil v pogovor kurir Peter. “Mnogi zakoni, ki jih je naš državni zbor sprejel zaradi uskladitve s pravnim redom Evropske unije, so očitno samo prevedeni in prepisani, saj so tako neživljenjski, da jih sploh ni mogoče spoštovati!" “Ah, Peter ne bodi no tak dlakocepec, ki v vsem išče le slabo!” je odvrnila Špeh' “Vzakonih vedno piše kaj, kar nam ne paše in česar zato ne upoštevamo. Ti tudi vedno govoriš, da morata v naši tovarni vladati red in disciplina, če te kdo opozori, da si zamudil na delo, pa se zaradi tega tri dni pridušaš! ” “To je nekaj drugega! "je vzkliknil Peter. “Jaz sem mali človek in imam pravico kdaj narediti napako. Poslance pa smo izvolili, da delajo dobre in pametne stvari, ne pa napak. Konec koncev so tudi plačani tako dobro, da si napak ne smejo privoščiti! ” “Peter, ne tvezi neumnosti," je pribil zidar Mirko. “Vsi smo ljudje in vsi delamo napake. Delati napake, je življenjsko!" “Ti že veš," je malce posmehljivo vztrajal pri svojem Peter. “Zadnjič si se ga pri malici tako nacukal, da te je moral mojster poslati domov, saj bi si sicer v našo novo halo še roko zazidal! Potem si tri dni govoril samo: Delati napake, je človeško ...” V “Ti iz mene že ne boš norcev bril zaradi tega, ker sem enkrat malce pregloboko pogledal v kozarec, ker sem imel ravno rojstni dan," je jezno odvrnil Mirko. "Raje se spomni, kako je bilo, ko si na sindikalni veselici skočil ženi čez plot in je zvedela za to. Ves teden si hodil na šiht s plavim očesom. No, kdo pa je takrat govoril, da se lahko kaj takega zgodi vsakemu. Sem bil to jaz?" “Tebi se kaj takšnega zares ne more zgoditi. Kar v ogledalo se poglej! Glede na to, kakšen si, je še čudno, da te je katera sploh hotela vzeti. Res ne vem, kam je takrat gledala tvoja žena!?" je Mirku jezno nazaj zabrusil Peter. “Ti pa pazi, da ne boš kmalu sam takšen, da se v ogledalu niti spoznal ne boš, če se boš pogledal vanj! "je vzklibiil Mirko." Če še enkrat omeniš mojo ženo, jih boš dobil tako po svojem predrznem kljunu, da si boš celo življenje zapomnil, kdaj si preveč stegoval jezik.” “Če misliš, da bi mirno čakal, da bi mi jih takšen čvekač, ki še v redu babe ne more osvojit, naložil po nosu, se presneto motiš," je grozeče odgovoril Peter. “Samo roko poskusi dvigniti proti meni, pa jih boš tako dobil po svojem prevzetnem nosu, da te lastna mati ne bo spoznala.” “Kaj boš ti, uboga reva! "je zakričal Mirko. “Če te je kaj v hlačah, pojdi zdaj z mano za tovarniško halo. Me prav zanima, če boš tam tudi tako zgovoren in korajžen kot tu, kjer te ne morem naučiti kozjih molitvic, ker bi potem Špeli s tvojim nosom razbil pol jedilnice." “Fanta nehajta se že peteliniti,” je dejala Sonja iz računovodstva. “Iz dneva v dan kritizirata naše politike in poslance, da se preveč prepirajo, sama pa sta še hujša.” “Sonja, jaz se že ne prepiram!” je nejevoljno odvrnil Mirko. “Jaz samo repliciram Petru, ki ne govori resnice in vedno povzroča različne afere.” “Zdaj ste vsi videli, s kom imamo opravka!" je posmehljivo dejal Peter. “Na lastna ušesa ste se lahko prepričali, da je bila Mirkova replika pod vsakim nivojem in da on namerno izkrivlja resnico ter se izmika odgovornosti! ” “Nehajta že enkrat, saj govorita že kot kakšna poslanca v parlamentu! "je vzkliknil rezkar Vili. “Če bosta še naprej vrtela jezik kot raztrgana doktorja in se v nedogled brezplodno prepirala, vaju bomo na volitvah predlagali za poslanca! Ali ne Špela?" “Kaj pa vem ? "je skomignila z rameni Špela. “Morda bi bilo najboljše, če bi v državni zbor še enkrat izvolili kar dosedanje poslance." “To je res! "je pritegnil skladiščnik Rudi. "Ti poslanci so si doslej že dodobra napolnili žepe, zato jim v primeru ponovne izvolitve ne bo več treba misliti nase, temveč se bodo lahko posvetili reševanju naših problemov. Če bomo izvolili v državni zbor kakšne druge poslance, pa bodo najprej poskrbeli zase, za reševanje naših težav pa jim bo zmanjkalo časa - podobno kot ga je zmanjkalo dosedanjim poslancem. Ali ne, Špela?" “Ah, jaz nisem mislila na to! "je komaj slišno odgovorila Špela. “Potem pa nam že enkrat povej, za kaj gre! "je vzkliknil Rudi. “Zakaj žaluješ za dosedanjimi poslanci?” “Veste, zdaj ko jim je iztekel mandat in jih ni več, sem jih začela kar malce pogrešati," je dejala tiho Špela. “Prej je bilo pri nas tako Živahno. Poslanci so se po televiziji kar naprej prepirali in eden drugega zbadali, mi pa smo imeli o čem govoriti. Ker smo gledali zdrahe v parlamentu, nismo imeli časa razmišljati o svojih problemih. Odkrito rečeno, prav zabavno je bilo. Zdaj pa ne bo več nikogar, na katerega bi stresali jezo in na njegov račun zbijali šale! Ker nimamo več koga kriviti za svoje težave, se bomo začeli na koncu prepirati še med seboj!” “Hm, to je res ..."je zamišljeno dejal Vili-“Boljše je, da vsi skupaj kritiziramo poslance za svoje težave, kakor pa da se začnemo gristi med sabo ter eden drugemu iskati napake, ki jih imamo vsi, saj smo ljudje, ali ne!?” “Res je bilo lepo, ko smo še imeli poslance!" je pritegnil strugar Lojze. “Skoraj vsak dan smo se pri malici lahko nasmejali na njihov račun. Kako simpatično sta se dva skoraj stepla, kako smešno so eden drugega dolžili različnih nepravilnosti, kako zabavno so se znali med seboj zbadati. Odkrito povem, da sem zasedanja s parlamenta gledal mnogo raje kot nadaljevanko o Esmeraldi. Zdaj pa, namesto da bi se smejali poslancem, poslušamo Petra in Mirka, kako se prepirata. Žalostno! ” “Ja, kaj hočemo! Bomo pač morali počakati na volitve. Prej novih poslancev ne moremo dobiti. Če bomo imeli srečo, bodo morda tudi novi tako smešni in zabavni, kot so bili stari," je vzdihnila Špela in se s sklonjeno glavo napotila v kuhinjo. Varovanje skrivnosti “Moja žena zna odlično varovati skrivnosti!” “Imaš pa res srečo! Moja vse, kar ve, takoj raztrobi prijateljicam in sosedom.” “Moja pa še meni ne pove, s kom me vara!” Sprememba “Tebi pa se vidi, da si na novo poročen. Sveža srajca, oprane nogavice, polikane hlače. Kakšna sprememba! ” “Ja, res je! Pranja in likanja me je najprej naučila! ” Zasoljena parkirnina "Parkirnine so pri nas predrage! Včeraj sem za nekaj minut parkiranja plačal več kot sto tisočakov.” “Kje pa si parkiral?" “V Namini izložbi!" Očetovski nasvet “Ata, kaj je izumil Einstein?" “Ne vem, sinko!" “Kaj pa James Watt?” “Za to ime še nisem slišal! ” “Koliko litrov pa drži en hektoliter? " “Sam si izračunaj!” “Ata, saj te ne bom več motil, če imaš drugo delo! ” “Ne, ne sinko! Ti me kar vprašaj, kar te zanima, sicer ne boš v življenju nikoli nič vedel!” Težave s spominom “Moj šef ima grozne težave s spominom! ” “Res? Ali vse pozabi!” “Nasprotno: prav nič več ne pozabi! ” Radodarnost “Gospod, ali vas lahko prosim za roko vaše hčerke?" “Ste mojo ženo že vprašali?" z# “Ne, hvala! Zanjo pa nisem teresiran!" Pojasnilo “Ata, zakaj dekleta pravijo Zd y katere moške, da so njihovi fo™ j« “Ker z njimi še niso poročen “Kako pa jim pravijo po P°jn ji “Ah, sinko, ti si še premlad, d ^ ti naštel vse te izraze! Kadarkoj boš zvedel za nje, bo prehitro! Dober opazovalec “Si ti zares rekel mojemu šeft’ sem jaz bedak! ” “Kje pa, to je kar sam opazl ' DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 Hranilna knjižica Pregled obrestnih mer veljavnih od vključno 1. septembra 2000 Realna letna Mesečna Letna obrest.mera obrest.mera obrest, mera Na vpogled varčevalna 1,00 % ~ 2 odpovednim rokom nad 31 dni ~ 2 odpovednim rokom nad 91 dni ~ 2 odpovednim rokom nad 181 dni kezane vloge 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % Las vezave - do 30 dni 5,00 % - nad 1 mesec 2,50 % 0,90 % 11,60 % - nad 3 mesece 3,00 % 0,94 % 12,15 % - nad 6 mesecev 3,50 % 0,98 % 12,69 % - nad 12 mesecev 4,20 % 1,04 % 1 3,45 % - nad 24 mesecev 5,10 % 1,11 % 14,43 % - nad 36 mesecev 5,20 % 1,12 % 14,54 % - nad 60 mesecev 5,50 % 1,14 % 14,87 % orestne mere za vezane vloge z devizno klavzulo so enake kot za ve-ane vloge s tolarsko klavzulo. tpjtno varčevanje Las varčevanja - nad 60 mesecev 5,50 % 1,14 % 14,87 % - nad 120 mesecev Potrošniška posojila 5,60 % 1,15 % 14,98 % ' °d 1 do 9 mesecev °d 9 do 12 mesecev " nad 12 do 24 mes. "na 26 mesecev na 48 mesecev na 60 mesecev JŽRd 60 mesecev ■ namenska, nenamenska od T + 2,50 % do T + 3,00 % Z nominalno - fiksno obrestno mero 0,00 % ■ namenska, nenamenska od T + 3,00 % do T + 3,50 % z nominalno - fiksno obrestno mero 0,00 % ■ namenska, nenamenska T + 4,50 % - namenska, nenamenska T + 5,50 % - namenska, nenamenska T + 5,90 % ■ namenska, nenamenska T + 6,00 % ■ namenska od T + 6,60 % do T + 7,00 % brestna mera se določa v skladu s sklepom o obrestnih merah za tekoči Y ?:Sec- Pri računanju obresti hranilnica uporablja konformne obrestne mere. Sl'te"ieljna obrestna mera) za mesec september 2000, ki jo določi Banka Q?Ver|ije, znaša 0,7 % mesečno oziroma 8,88 % letno. Drestna mera zamudnih obresti za mesec avgust 2000 je 25,08 % letno. ____ Uprava hranilnice Razpis seminarja Vpliv zakona o finančnem poslovanju na podjetja Seminar bo v četrtek, 12. oktobra 2000, od 9.00 do 16.45 ure v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1. Program priporočamo delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb, članom svetov delavcev in sindikalnim predstavnikom na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. _________^ PROGRAM - Zakon o finančnem poslovanju in naloge sindikatov Strokovni izvajalec: Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS. - Likvidnost, solventnost, kapitalska ustreznost - Ukrepi za zagotavljanje plačilne sposobnosti (kratkoročni, dolgoročni) - Ugotavljanje povprečnega tveganja - Ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti - Odgovornost članov uprav in nadzornih svetov - Delavnica: osnutek pravilnika o finančnem poslovanju za domače podjetje Strokovna izvajalka: mag. Cvetka Peršak, strokovnjakinja za finančno računovodsko področje v gospodarskih družbah in svetovalka za malo gospodarstvo, finančna izvedenka, cenilka podjetij. Metode: predavanje, razprava, delavnica. Prijave na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 6. oktobra 2000. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Kotizacija za seminarje 13.000 tolarjev za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar VII., sklic na številko 25”. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS * Prijavnica za ta seminar je bila objavljena v prejšnji številki našega časnika. Razpis seminarja Učinkovito soupravljanje do r do 4- oktc,bra 2000 v Sindikalnem izobraževalnem centru v Ra-ključek’ ®radnikova 1 • Začetek prvega dne ob 9. uri, tretji dan za- Seminar je namenjen zlasti članom svetov delavcev in sindikalnim sin^ikom ter drugim sindikalnim predstavnikom na posameznih ravneh v^bikalne organiziranosti. ^ — ------------------------- ^ PROGRAM: Tema I: IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV avatelj: Milan Utroša, izvršni sekretar v ZSSS Tema II: Sr?64 ,N NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU t*TUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJA F>reri SPOROV Z DELODAJALCI avatelj: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS s Tema III: Up*AVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDRAVJE IW PRI DELU avateljica: Lučka Bčhm, svetovalka v ZSSS Tema IV: VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Predavateljica: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Tema V: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Predavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS Metode dela: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 26. septembra 2000. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav. Cena seminarja, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, je 25.000 tolarjev za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar M", sklic na številko 07. Stroške seminarja za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 7800 tolarjev). Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS * Prijavnica za ta seminarje bila objavljena v prejšnji številki našega časnika. Odgovore na vprašanja v zvezi z vsemi seminarji dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238 in pri Jožici Anžel, tel. 01/43 41 239. Faks: 061/13 34 279 in 01/23 17 298. GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 32 (21. 9. 2000): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži16 pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada ‘ ,j tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Up0^, bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 2. oktobra 200 .. Pravilna rešitev gesel iz 30. letošnje številke Nove Delavske enotno* \. MEDIJSKE TOPLICE, 2. IZLAKE, 3. ŠKREBETUUA. Nagrado 500» larjev prejme Stane Jarc, Podlubnik 78, 4220 Škofja Loka. 4 L