KOSTANJ EVISKE
NOVICE
r/'/z/’/'/if/ /h
//r//y/y/</
KOSTANJEVICA NA KRKI
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI • MAJ 2002 - ŠTEVILKA 18 - BREZPLAČNI IZVOD
S9,i90
21. marca 2002 je bila v prostorih Galerije Božidar jal<ac v Kostanjevici na Krl<i
PREDSTAVITEV PRILOŽNOSTNIH ZNAMK
Pošte Slovenije
Več na strani 5.
D_; Kostanjevica na Krki
750 let
VENIJA
750 let
a
Kostanjevica na Krki 750 let
-	PRIČETEK DEL NA LJUBLjANSKI ULICI - ŠE VEDNO UPANJE ZA SAMOSTOJNO OBČINO -
-	EVROPSKO OCENJEVANJE KOSTAN}EVICE NA KRKI - KOSTANJEVIŠKA ZNAMKA -
-	O KOVANJU KOSTANJEVISKIH NOVCEV - 30. TEDEN CVIČKA -
-	CEPIČ NAJSTAREJŠE VINSKE TRTE TUDI V KOSTANJEVICI - OCENA VINSKIH VZORCEV 2001 -3. OTROŠKI EXTEMPORE - ZRCALJENJA - ŽEGNANJE KONJ NA SLINOVCAH - FANTAZIJA POTOVANJA -
-	OBNOVA NEKDANJEGA SAMOSTANSKEGA MLINA - MAJ - MONOGRAFIJA KOSTANJEVIŠKE JAME
-	ODPRLI KRŠKO KOLESARSKO POT - POŽAR V KOSTANJEVICI - PROGRAM PRIREDITEV
Iz dela krajevne skupnosti
KOSTAK KRŠKO:
OBVESTILO O PRIČETKU DEL NA LJUBLJANSKI ULICI V KOSTANJEVICI
S pripravljaliiiimi deli na gradbišču smo končali, zato vas obveščamo, da bomo pričeli z deli (izkop in polaganje kanalizacije ) po Ljubljanski ulici, lo je državna cesta R2 419, odsek 1205 Šentjernej - Križaj. Izgradnjo bomo nato kombinirano nadaljevali, in sicer z izgradnjo kabelskih kanalizacij in vodovoda ter z zaključnimi ureditvami dela ulice.
Obnova Ljubljanske ceste Foto: Jani Zakšek
U!
Z začetkom izgradnje fekalne kanalizacije pa se prične tudi polovična zapora te ulice. Pričetek polzapore je 11.03.2002 ob 7. uri in bo trajala vse do konca ureditvenih del ( predvideno do junija 2002 ). Za delno zaporo državne ceste št. R -419 na odseku 1205 Šentjernej - Križaj v KM 9.980. v dolžini 200 m smo pridobili dovoljenje št. 347-09-2625/01 - LD z dne 7.11.2001. Ministrstvo za promet in pomorstvo.
KOSTANJEVIŠKE,
NOVICE
Pripravljalna
dela
za
postavitev
fontane
na
Ta malem plac
Foto: Jani Zakšek
Izdaja KS Kostanjevica na Krki Odbor za dokumentiranje: Janez Zakšek, Anica Žugič, Lea-Marija Colarič, Marjana Krhin, Melita Skušek Naslov uredništva; KS Kostanjevica na Krki, Ljubljanska 7, Kostanjevica - Telefon: 07 49 87 275
Izdelava: Rabzclj grafika - Naklada: 1000 izvodov
še vedno je upanje
za samostojno
V	zadnji številki Novic smo vam predstavili postopke, ki jih je KS izvedla v letu 2001 za ustanovitev samostojne občine. Kot je bilo že povedano, so Ministrstvo za notranje zadeve, vladna komisija za lokalno samoupravo in Državni zbor zavrnili naš predlog z naslednjo utemeljitvijo (prepis dokumenta št.015-01 /2001 -2 Vlada RS):
Predlog za ustanovitev nove občine Kostanjevica na Krki je dal svet Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki. Občina naj bi bila ustanovljena na območju osemindvajsetih naselij z 2702 prebivalci. Predlagatelj utemeljuje predlog z zgodovinskimi razlogi, 750 leti mestnih pravic Kostanjevice na Krki, ohranjanjem identitete kraja, oddaljenostjo od občinskega središča in možnostmi hitrejšega razvoja. Občinski svet je po sklicanem zboru občanov, ki pa je bil nesklepčen, sprejel negativno mnenje o predlogu.
MNENJE:
Predloga za ustanovitev nove občine Kostanjevica na Krki vlada nc podpira.
Predlagana občina ne bi izpolnjevala pogoja glede števila prebivalcev, saj z 2702 prebivalci odstopa od pogojev, določenih z zakonom. V predlogu navedeni
razlogi ne utemeljujejo odstopanja. Kostanjevica na Krki ima status mesta, kar je ugotovil Državni zbor Republike Slovenije s Sklepom o ugotovitvi statusa mest ( Uradni list RS št. 22/2000 ). S to ugotovitvijo je ohranjena zgodovinska identiteta kraja. Ob upoštevanju vzajemnosti pogojev, ki opredeljujejo sposobnost občine zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev vlada meni, da jih predlagana občina ne bi mogla trajno zagotavljati. Lahko pa jih, prav tako kot lahko ohranja svojo zgodovinsko tradicijo in identiteto v okviru občine Krško kot krajevna skupnost, ki ima status osebe javnega prava.
Na citirani predlog se je krajevna skupnost
08.03.2002 pritožila na Ustavno sodišče Republike Slovenije.
20.04.2002 smo prejeli odločbo Ustavnega sodišča RS, ki se glasi:
Glede predloga za ustanovitev občine Kostanjevica na Krki Vlada ugotavlja, daje Kostanjevica na Krki s podelitvijo statusa mesta dobila potrditev svoje zgodovinske identitete in da v predlogu navedeni razlogi ne utemeljujejo ustanovitve občine z manj kot 5000 prebivalci. Predlog za ustanovitev občine Kostanjevica na Krki odstopa od drugih predlogov, ki so tudi uveljavljali zgodovinski razlog za ustanovitev občine.
Argument Vlade, da je že status mesta dovolj za ohranitev zgodovinske identitete kraja, ne more utemeljevati zavrnitve predloga za ustanovitev občine iz zgodovinskega razloga. Podelitev statusa mesta namreč ne daje prebivalcem nobenih pravic na področju lokalne samouprave in s podelitvijo statusa mesta območje predlagane občine ni pridobilo nobenih pristojnosti, ki bi jih imelo kot občina. Vlada bi morala oceniti, kakšen pomen ima okoliščina, da mesto Kostanjevica na Krki predstavlja pomembno kulturno in turistično središče, ne samo v lokalnem, temveč tudi v državnem smislu.
Ker iz zakonodajnega gradiva ni mogoče ugotoviti prepričljivega razloga, zakaj za ustanovitev občine Kostanjevica na Krki niso izpolnjeni z Zakonom določeni pogoji, so z odločitvijo Državnega zbora kršena načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena in pravne države iz 2. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče točko 1/12 Sklepa DZ in 1/14 Sklepa DZ v delu, ki se nanaša na predlog za ustanovitev občine Kostanjevica na Krki, razveljavilo.
O nadaljnih postopkih vas bomo še obveščali.
EVROPSKO OCENJEVANJE KOSTANJEVICE NA KRKI - ENTENTE FLORALE
Letos, ko Kostanjevica na Krki praznuje 750-letnico prve omembe mesta v pisnih virih, se v mestu odvija veliko prireditev in drugih aktivnosti.
Ena pomembnejših bo prav gotovo tudi evropsko ocenjevanje Kostanjcvicc na Krki, imenovano »Ententc Floralc«, ki bo potekalo 13.07.2002, ko bo v naše mesto prišla 14-članska evropska komisija, ki si bo
ogledala kraj, pri čemer ima velik poudarek tudi hortikulturna ureditev. V ta namen pripravljamo tudi skripto z opisom celotne turistične ponudbe Kostanjevice na Krki.
Vsi skupaj se trudimo našo krajevno skupnost urediti čim lepše, prijazno in cvetočo.
26.03.2002	je od 18. do 20. ure v Kulturnem domu Kostanjevica na Krki potekala delavnica na temo zasaditve rastlin v kraju, v okolici stanovanjskih hiš in vrtov, balkonskih rastlin in grmovnic, vse od izbire, vzgoje, sajenja, vzdrževanja, na koncu so sledila še vprašanja.
Predavanje, ki sla ga izvajala strokovna sodelavca iz Arboretuma, Andreja Pogačar Špenko in Matjaž Mastnak, je potekalo ob diapozitivih, udeležilo pa se gaje veliko krajank in krajanov Kostanjevice na Krki.
Foto: J. Zakšck
I
29.04.2002	od 9.00 do 15. ure je na Oražnovi ulici poleg gostišča Kmečki hram potekala podelitev in prodaja cvetja ter ostalih cvetličnih artiklov za stanovanjske hiše naše krajevne skupnosti. Akcija je bila zelo odmevna in uspešna, saj smo prodali več kot 6.000 sadik.
V	prihodnjih dneh bomo pripravili tudi prodajo korit za rastline in hišnih številk iz glinenega materiala.
Foto: .1. Zakšck
Želimo, da / ureditvijo hiš in okolice domov vsi skupaj pripomoremo k čim lepšemu vide/u mesteca Kostanjevice na Krki, k visoki uvrstitvi v evropskem ocenjevanju in s tem k čim večji promociji, /ato
prosimo, da uredite okolice svojih domov, zasadite cvetje, obrežete žive meje in opravite ostala potrebna dela, saj želimo, da se dobro ime mesta ponese čim dlje posvetu.
Znamke, te zanimive pisemske nalepke, nekatere tudi prave male umetniške stvaritve, imajo pomen za pošto, še posebno pa se jih veselijo filatelisti. Ko so nalepljene na pisma in žigosane s poštnim žigom, pomenijo, daje bila s tem plačana poštna storitev.
Prvič se Kostanjevica pojavi na znamki že leta 1945, v času nemške okupacije. V seriji znamk Slovenski pokrajinski motivi je na znamki za dve liri upodobljen kostanjeviški samostan.
21. marca 2002 je Pošta Slovenije izdala sedem novih priložnostnih znamk. Priložnostne znamke izhajajo v manjših nakladah in so posvečene znanim osebnostim, pomembnim dogodkom, raznim obletnicam in vsemu drugemu, čemur pač hočemo dati veljavo.
E:na od sedmih novih znamk je bila posvečena častitljivemu jubileju našega mesta, in sicer: 750-letnici prve omembe mesta v pisnih virih. Znamka prikazuje staro mestno jedro na otoku in nekdanji cistercijanski samostan, v katerem ima danes prostore Cialerija Božidar Jakac.
Natisnjeno je bilo 70.000 primerkov z nazivno vrednostjo D - 107 SIT. Uporabimo jo lahko na nestandardnih pisemskih pošiljkah, ki potujejo v tujino. Oblikovala jo je Zagorka Simič.
Ob predstavitvi znamke v prostorih stalne zbirke Toneta Kralja v Galeriji Božidar Jakac pa so bile predstavljene tudi tri znamke, nastale po ilustracijah Toneta Kralja za opremo Levstikove povesti Martin Krpan.Ob tej priložnosti so bili predstavljeni tudi drugi filatelistični materiali: ovitka prvega dne in maksimum karte. Kostanjeviški ovitek prvega dne je kuverta (pismo), na katerem je nalepljena priložnostna znamka Kostanjevice in risba žiga iz leta 1291, s katerim je bila žigosana
Kostanjeviška znamka
P)vdstavitcv priložnostne znamke v prostorih zbirke Toneta Kralja l-oto: J. Zakšck
pomembna kostanjeviška listina. Znamka je žigosana s posebnim priložnostim poštnim žigom.
Maksimum karta Kostanjevice pa je razglednica s podobnim motivom, kot je na znamki. Znamka je nalepljena na sliko razglednice ter žigosana s posebnim poštnim žigom.
Na predstavitvi znamke je povabljene nagovoril župan občine Krško Franc Bogovič, priložnostne znamke pa je predstavil namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije Jože Fošt. V kulturnem programu je sodelovala tamburaška skupina Kuharji, tudi tokrat pa so nas pogostile članice Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci.
Jani Zakšek
O kovanju kostanjeviških novcev
Do srede 12. stoletja deželna meja s Hrvaško še ni bila določena, pa tudi ne varna. Ogrski napadi so se pogosto vrstili.
Koroški vojvode Spanheimi, ki so med drugim posedovali tudi širšo ljubljansko okolico, so z vojaškimi akcijami še pred letom 1200 iztrgali ozemlje ob spodnji Krki ogrsko hrvaškemu kraljestvu.
S tem so mejo z reke Krke prestavili na Gorjance. Prvotno upravno vojaški center gospostva je bil verjetno v utrdbi Stari grad, približno 4 km od današnje Kostanjevice, nad naseljem Podbočje.
Spanheimi so na otoku sredi Krke zgradili močno in utrjeno naselje, ki se v pisnih virih kot mesto prvič pojavi leta 1252.
V	naseljuje Bernard Spanheimski najbrž okoli leta 1210 (tako kot v Ljubljani) ustanovil kovnico.
Najprej so kovali novce po oglejskem vzoru, okoli leta 1220 pa preidejo na breški tip. Po smrti Bernarda 1256 je kovnica delovala še za časa sina Ulrika III,, ki jc po očetu zasedel koroški vojvodski prestol. Ker je Ulrik III. leta 1269 umrl brez otrok, je z njim izumrla dinastija Spanheimov.
Dedič, češki kralj Otokar II., je kovanje novcev spet obnovil. V mestni kovnici je koval tip novca brakteat. Ti novci so najdeni na Starem Gradu. Na Otokarjevo poreklo kaže slika kronanega leva, kije bil že v srednjem veku grb kraljevine Češke.
Po letu 1276 je moral Otokar II. priznati Rudolfa Habsburškega za cesarja, sc odreči Kranjske in tudi nekaterim drugim deželam.
Novi zakupniki Kostanjevice, grofje Tirolsko - goriški so opustili kovanje novcev v kostanjeviški kovnici. S tem se zgodba o kostanjeviških kovancih konča..
KRONOLOGIJA KOVNICE
Približno 1210-1256 Bernard Spanheim 1256-1269	Ulrik III. Spanheim
1270-1276	Otokarll.
Ob častitljivem jubileju mesta bo ročno kovanih 100 kopij zlatnikov in 200 kopij srebrnikov iz prve kostanjeviške kovnice. Novci bodo predstavljeni ob državnem prazniku, 25. juniju 2002 v Galeriji Božidar Jakac.
30. TEDEN CVIČKA V KOSTANJEVICI NA KRKI
Prireditev Zvqzq društev vinogradnikov Dolenjske, 30. teden cvička, bo tudi letos potekal v Kostanjevici na Krki, na kar se Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki že pripravlja. Prireditev bo s posameznimi dogodki potekala v mesecu maju, svoj vrhunec pa bo dosegla v času od 24. do 26. maja 2002.
V	okviru 30. tedna cvička je potekalo 25. in 26. aprila ocenjevanje vin dolenjskega vinorodnega okoliša. Na ocenjevanju je bilo 601 vzorcev, od tega 321 cvičkov. Najbolje ocenjen cviček je pridelal Jože Pečelin iz Cerkelj ob Krki, član Društva vinogradnikov
Kostanjevica na Krki z oceno 16.16 in tako postal prvak zvrsti za leto 2001. Kralj cvička pa je postal Marjan Kirar iz Dobruške vasi z drugo najboljšo oceno 16.04 iz Društva vinogradnikov Škocjan.
Med boljše uvrščenimi iz Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki pa so bili cvički:
Elike Jarkovič, Franca Štokarja in Slavke Jereb, ki bodo prejeli zlato medaljo.
Naj višjo oceno med sortnimi vini je dosegel Otto Sevšek za chardonnay z oceno 17.64 točke.
CEPIC NA|STARE|ŠE VINSKE TRTE NA SVETU PREJELA TUDI OBČINA KRŠKO - KOSTANJEVICA NA KRKI
Foto: Marijan Hočevar, MFGA foto
Na Lentu v Mariboru domuje vinska trta žametne črnine - najstarejša vinska trta na svetu. Žametna črnina je ena najstarejšili pristnih slovenskih sort inje osnovna sestavina dolenjskega vina - cvička, ki predstavlja slovensko vinsko posebnost. Na Lentu vsako leto poteka svečana rez nad 400 let stare in zaščitene vinske trte, njene cepiči pa so že po vsem svetu.
Občina Krško je na pobudo Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki lansko leto na štajersko prestolnico
-	Mestno občino Maribor - vložila vlogo za pridobitev potomke Stare trte.
Tradicionalna rez Stare trte je potekala v petek, 15. marca 2002, s pričetkom ob 11. uri. Trto je mestni viničar, mag. Tone Zafošnik, s skrbno roko skupaj z gospodarjem trte, županom mestne občine Maribor, Borisom Sovičem, prebudil iz zimskega spanja in ji pognal kri po žilah.
V	okviru manjše slovesnosti so tako cepič, ki ga je prevzela delegacija iz Krškega, na čelu s podžupanom Andrejem Božičem, predsednikom Društva vinogradnikov Stanetom Tomazinom in člani društva vinogradnikov Kostanjevice na Krki, cvičkovo princeso Sašo Jerele in kraljem cvička Alojzem Pircem izročili tudi občini Krško. Cepič sta letos prejeli tudi občini Celje in Trebnje. Potomke trte pa bodo našle svoje mesto tudi drugje po svetu, in sicer v deželnem glavnem mestu Gradec v Avstriji, mestu Stuttgart v Nemčije, francoskem mestu Gap, zasadil pa ga bo tudi njegova kraljevska visokost Danski princ Henrik.
Cepič, ki ga je prejela občina Krško, bo zasajen
26.05.2002	ob zidu nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, skrbnik tega pa bo Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki.
V Kostanjevici na Krki je 12.03.2002 potekalo ocenjevanje vin v dveh komisijah, ki ga je pripravilo Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki. Na ocenjevanju je bilo 108 vzorcev. Po mnenju ocenjevalcev so bili nekateri cvički zelo dobri, dosežene ocene pa so med najboljšimi v kategoriji društvenih ocenjevanj. Izločenih vzorcev je bilo relativno malo.
Najboljši cviček so pridelali in si s tem prislužili zlata priznanja;
Jože Pečelin z occno 16.02
sledili pa so mu cvički
Leopolda Colariča,
Slavka Jereba in
Antona Božiča z isto occno 15.94 toČkc Tonija Jarkoviča z oceno 15.9 točke Stanka Juršiča z oceno 15.88 točke Stanka Jarkoviča 15.86 točke Antona Božiča 15.84 točke Tonija Jarkoviča 15.84 točke.
V kategoriji cvičkov je bilo ocenjenih 58 vzorcev.
OCENA VINSKIH VZORCEV LETNIK 2001
Najboljše dolenjsko rdeče vino ']C pridelal Jože Penca z oceno 15.94 točke,
najboljšo žametno črnino Janez Cvelbar z oceno 16.04 točke,
modro frankinjo z occno 17.66 točke pa je pridelal Anton Jarkovič.
Med belimi vini ima najboljši A’aMv/i»/i«/i pol sladki Otto Sevšek z occno 17.2 točke,
naj višjo oceno za mešano heio 16.2 točke je doseglo vino Franca Hribarja,
za laški rizling* z occno 17.12, sivi pinot pol sladki z occno 17.5, renski rizling pol sladki z occno 17.36, beli pinot pol suh z oceno 17.4, cltardonnay pol suh z oceno 17.58, muškat z oceno 17.44 ter rumeni plaveč pol suh z oceno 15.9 pa so bila vina Marjana Jeleniča.
Na ocenjevanju je bil tudi vzorec vina rose Franca Laknerja, kije dosegel 16.26 točke.
Lea-Marija Colarič
Glavnina programa ob 30. tednu cvička bo potekala po sledečih vsebinah:
Petek, 24.05.2002
oh 19. uri	povorka po mestnih ulicah Kostanjevice
oh 19.30 uri	otvoritev zabavnega dela programa na
Oražnovi ulici v Kostanjevici na Krki oh 20. uri podelitev diplom novi generaciji vinskih svetovalcev
kulturno - zahavni program Sobota, 25.05.2002
oh 20. uri	izvolitev 4. cvičkove princese
oh 21. uri	kronanje kralja cvička
Kulturno - zahavni program z ansamblom Čuki
Nedelja, 26.05.2002
oh 10. uri skupščina Zveze društev vinogradnikov
Dolenjske kulturnem domu Kostanjevica oh 13. uri zasaditev potomke najstarejše vinske trte na svetu
oh 14. uri podelitev priznanj in medalj naglavnem prireditvenem prostoru na Tamalem plac oh 16. uri vinogradniške igre
kulturno - zahavni program
Izobraževanje v okviru 30. tedna cvička:
Torek. 21.05.2002
oh 17. uri v’ Gostilni Žolnir strokovno predavanje na temo Kletarska evidenca in tehnologija polnitve cvička za naslednja leta
Petek, 24.05.2002
ob 16. uri okrogla miza na temo Obnova vinogradnikov
»Vinska trta in vino sta močno povezana s človeštvom ter s civilizacijo in s to tradicijo moramo nadaljevati«, so mnenja v Društvu vinogradnikov Kostanjevica na Krki.
Vabimo vas, da sc udeležite 30. tedna cvička v Kostanjevici na Krki in povabite tudi svoje sorodnike, prijatelje in znance od blizu in daleč.
13. otroški extempore
Osnovna šola Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki v spomin na umetnika med 20. in 30. aprilom praznuje dan šole. Že nekaj let se praznovanje povezuje z otroškim extemporom, srečanjem mladih likovnih ustvarjalcev Posavja, Dolenjske in Bele krajine.
Letošnjega, že 13. extempora, se je udeležilo kar 73 učencev iz 24. osnovnih šol. V letu, ko Kostanjevica praznuje 750 letnico prve omembe mesta v pisnih virih, je bila tudi tema extempora povezana s preteklostjo mesta -Arhitekturna dediščina Kostanjevice na Krki.
Udeleženci likovnega srečanja so lahko izbirali med dvema tehnikama tempero in gvašem. Dela, ki so nastala 19. aprila, so postavili na ogled na svečani otvoritvi razstave, 26. aprila. Razstavo je odprl akademski slikar in grafik Bogdan Borčič, ki je poudaril, da so dela mladih likovnih ustvarjalcev prikazala veliko različnih, predvsem pa skritih in nenavadnih kotičkov mesta na otoku, za kar si tako oni kot njihovi mentorji zaslužijo priznanja.
Otvoritev so z glasbo, plesom, diapozitivi in stihi Toneta Kuntnerja popestrili učenci Osnovne šole Kostanjevica, razstavo pa si lahko na hodniku novega dela šole ogledate vsak šolski dan.
Za številne obiskovalce so na koncu poskrbele članice Aktiva kmečkih žena.
Za uspešno izvedbo extempora se šola zahvaljuje tudi sponzorjem, še posebej tovarni Lipa Kostanjevica.
Razstavo je odprl prof. Bogdan Borčič. Foto: Jani Zakšek
Melita Skušek	Razstava je	na ogled v prostorih osnovne šole.
TSEDaraHEBCSBHEErES:
Zrcaljenja - Kostanjevica na Krki
Le kaj se skriva pod tem nenavadnim naslovom? Mogoče nas misel ne popelje najprej k ogledalu, ki ga je mestu Kostanjevica postavila na ogled zgodovina. Kaj vse seje zgodilo in dogodilo v 750 - letni zgodovini, odkar so v judenburški listini, 16. avgusta 1252, prvič zapisali »mesto Kostanjevica« skupaj s Celovcem in Velikovcem. Nekaj odsevov, drobcev dejstev, resnic, mogoče tudi ugibanj, kaj seje dogajalo v mestu Kostanjevica na Krki bo skušala ob upoštevanju znanih dejstev in predmetov, na osnovi katerih sklepamo o življenju naših prednikov, odkriti razstava »Zrcaljenja - Kostanjevica na Krki«, ki jo ob obletnici pripravljajo skupaj z Galerijo Božidarja Jakca strokovni delavci Posavskega muzeja iz Brežic. Kako je zasnovana razstava, ki jo bomo javnosti predstavili 17. maja ob 19. uri ? Pregled zgodovinskih dogodkov in dejstev od najstarejših znanih podatkov do danes, s pogledom v bodočnost. Seveda so poudarki različni. Največ gradiva se nanaša na kasnejša obdobja zgodovine mesta. Srečali sc bomo z listinami, predmeti, ki niso ravno vsak dan na ogled. Srečali sc bomo z obrtmi, utripom življenja in pomembnimi osebnosti iz bogate zgodovine. Seveda ne bo mogoče zajeti vsega, kar bi bilo
mogoče ob taki priložnosti pričakovati. Zavedati se moramo, daje to priložnostna razstava, ki bo opozorila na obletnico. Dejstvo, da eno najstarejših slovenskih mest še nima stalne razstave, na kateri bi se obiskovalci lahko seznanili s pestro in bogato zgodovino, je ob tej priložnosti še posebej izpostavljeno. Mogoče bo ta prvi poizkus predstavitve lokalne zgodovine vzpodbuda zgodovinarjem in krajevni oblasti, da temeljito razmislijo o stalni razstavi in na nek način odpravijo eno izmed pomanjkljivosti Kostanjevice na Krki.
Razstavo o zgodovini Kostanjevice bo slovesno odprla ministrica za kulturo Republike Slovenije. Ministrstvo za kulturo je skupaj s sponzorji in donatorji financer velikega projekta.Ob razstavi bo izšel tudi katalog, v katerem bo temeljito predstavljena razstava.
Razstava bo na ogled v Lamutovem likovnem salonu. Ogled bo možen vsak dan med 9. in 18. uro, razen ponedeljka, do konca oktobra letošnjega leta. Priložnost za obiskovalce in krajane. Možnost za dopolnitev znanja, potrditev velikih besed o Kostanjevici na Krki, vzpodbuda za sodelovanje v nadaljnjem razvoju.
Bojan Božič
Foto: Jani Zakšek
Foto: Jani Zakšek
Društvo Gorjanska koiijcnica deluje že tretje leto in šteje 35 članov, največ iz Kostanjevice na Krki in okolice. Udeležujejo se pohodov, organizirajo pa tudi šolo jahanja pri Milanu Vodopivcu z Dob.
Na Jurjevo nedeljo so prvič pripravili žegnanje konj na Slinovcah. Udeležilo se gaje precej konjenikov, vozov, zapravljivčkov, pa tudi veliko vernikov in ostalih obiskovalcev. Žegnanju konj je sledila maša. Prireditev naj bi poslala tradicionalna.
Društvo ima še precej načrtov:
7. in 9. junija 2002 bodo priredili 5. Gorjansko konjenico s taborom v Karlčah.
I\) ježi po gorjanskih goricah bo ob večerih sledila zabava, na katero ste vabljeni vsi ljubitelji konj.
Jeseni nameravajo izvesti viteške igre, kjer naj bi sc že pojavili v novih uniformah.
Za dodatne informacije lahko pokličete:
Milan Vodopivec, Dobe: 041 -913-350 Janez Škofljanec, Krška vas: 041 -661 -498
Žegnanje konj na Slinovcah
Foto: Jani Zakšek
Tudi za letošnji materinski praznik, 25. marec, so učenci Osnovne šole Jožeta Gorjupa poskrbeli za svoje mamice s prazničnim programom.
FANTAZIJA POTOVANJA (ali kako se dogaja ples v Kostanjevici)
Začetek je lahko zelo pomemben, ker, če znaš okoli sebe dvigniti dovolj prahu, se zasidraš v spominu ljudi. To pa je velikega pomena, kadar ti v kakšni eksotični državici zmanjka denarja.
Naše plesno potovanje se je začelo iz mladostnega nemira in ker je bila dobra družba. Od takrat je minilo veliko let. Plesne kostume je obleklo veliko deklet. Nekatere so bile bolj karizmatične, nekatere samo mimobežne. Nekatere so mi na začetku segale do popka in sedaj jaz segam njim malo čez njihovega. Prihajale so same ali s starši in za Petro je prišel vprašat njen dedek. Dobro, da imamo včasih dedke ali pa babice, da lahko počnemo stvari, ki si jih želimo.
Na potovanju srečaš mnogo obrazov in spoznaš, da je v človeški naravi izkoriščevalski nagon spretno prikrit za masko prijaznosti. Za nekaterimi pa se skrivajo prijazne duše. Utrujenemu potniku dobro dene kakšna prijazna mama, ki ti pomaga, ali kakšna druga prijazna oseba, ki s plesom ravno nima neposredne zveze.Na potovanju z nastopi obiščeš mnogo krajev, plešeš na mogočih in na čisto nemogočih odrih. Včasih te gledajo polne dvorane ljudi, včasih plešeš le za peščico.
Vsak nastop pa je enkratno in neponovljivo razdajanje plesne ustvarjalnosti drugim.
Za to, da lahko potuješ, potrebuješ denar Nekoč mi je nekdo dal nasvet, da najlažje dobiš sponzorja kje za kakšnim » šankom«. Lepo vas prosim, le kaj bi si mislili o meni, če bi slonela v »oštariji«, čakajoč na sponzorja. Hvala Bogu, da nam je uspelo prepričati kakšnega tudi drugače.
Ko utrujen na odaljeni postaji malodušno čakaš na prevoz domov, se sprašuješ: Čemu? A veš, da drugače sploh ne bi moglo biti. So pa trenutki.
Tako lepi kot je življenje samo. Koliko smeha, radosti,prijateljstva in tudi jeze, žalosti in razočaranja je na tem potovanju ve le tisti, ki je potoval z nami. Na našem potovanju je trenutno 37 plesalk v treh starostnih skupinah. Ksenijo,
Simono, Lidijo, Petro, Jeleno in dve Sandri ste lahko občudovali v plesni predstavi KAR JE BILO, JE IN BO, ki se je zgodila 20. aprila. Hvala vsem tistim, ki ste z nami. Tako ali drugače.
Umetniški vodja in koreograf plesnih skupin
Lucija KUNTARIČ
To, da v vrstah Pihalnega orkestra sedi nekaj odličnih godbenikov, je že dolgo znano. Letos pa po svojih izjemnih dosežkih z osvojitvijo Zlate plakete in druge nagrade na Državnem tekmovanju glasbenih šol še p o s e h e j i z s t o p a n a š m l a d i ,
dvanajstletni bobnar, MARKO JUREČIČ
Pot do Zlate plakete na državnem tekmovanju je vodila preko Regijskega tekmovanja glasbenih šol marca 2002 r Črnomlju, kjer je osvojil Zlato plaketo in se s tem uvrstil na Državno tekmovanje, ki je potekalo marca 2002 v Ljubljani. Z mentorjem Mirom Tomšičem sta za tekmovanje izbrala veseli in igrivi skladbi za ksilofon, ki v marsičem spominjata na Markovo energičnost in navihano naravo.
Za bobnarske palčke je prvič prijel pred petimi leti v» Glasbeni šoli Novo mesto, leta 199H pa se Je pridružil Pihalnemu orkestru Kostanjevica na Krki. Ves ta čas mu zvesto stojita oh strani in ga vzpodbujata mama Mojca in ati Alojz.
Oh tem velikem uspehu mu vsi člani Pihalnega orkestra iskreno čestitamo in ne dvomimo, da nas ho v prihodnjih letih znova navdušil in razveselil s podobnimi uspehi.
Lidija Čcrnoša
MA) 2002 •KOSTANjEVlSKE NOVICE
11
Foto: GBJ
Obnova nekdanjega samostanskega mlina
Starejši Kostanjevičani sc gotovo šc spominjajo, kako so se vrtela mlinska kolesa na nekdanjem samostanskem mlinu. Tudi podobe, ki jo je bilo mogoče spremljati po prenehanju mletja. Začel seje proces propadanja. Težko je bilo vsak dan gledali, kako nekdaj lep objekt odhaja. S sredstvi Ministrstva za kulturo in lastnimi sredstvi Galerije smo po načrtih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane začeli z obnovo. Najprej smo zamenjali ostrešje in utrdili vse stene. S tem smo zagotovili, da objekt ne bo propadal. Ob prvih posegih se
je pokazalo, da nekdanji mlin skriva vrsto skrivnosti in odgovore na do sedaj ne odgovorjena vprašanja. Raziskovanja so pokazala, daje mlin menjal tloris; daje bil obrambni stolp, hipoteza, da je bila na mestu mlina tudi kapela sv. Lovrenca, ki sc omenja v zgodovinskih virih v zvezi z gradnjo cistercijanskega samostana, dobiva vse več pristašev in tudi dokaznega gradiva. Prvi najdeni tlaki so 1.80 m pod sedanjim nivojem, dobro ohranjeni, kar velja tudi za druga dva nivoja, ki sta bila odkrita v fazi raziskave. Odkriti so bili elementi zgodnjih gradbenih faz, govorimo o najstarejšem ohranjenem gotskem mlinu. Sorazmerno dobro je bil ohranjen tudi mlin in tisti del, kije vezan na življenje in delo mlinarja. Obnova, kije v teku, lahko rečem v zaključni fazi, zajema poleg že omenjene zamenjave ostrešja in utrditve ostenja tudi prikaz starejših gradbenih faz, mlinarjevega stanovanja in obnova celotnega mlinskega postrojenja, vključno s stopami, mlinskimi kolesi in upamo tudi z mlinščico v nekdanjem koritu.
V	mlinu bomo uredili vstopno točko v galerijski kompleks s prodajo vstopnic, galerijsko trgovino ter prikazom mletja žita. Upamo, da bodo vsa dela končana v letošnjem letu. Načrtujemo tudi izid knjige o samostanskem gospodarstvu, raziskavah in obnovi mlina, ki jo z izjemnim znanjem, posluhom in predanostjo vodi arhitekt Franc Vardijan. Seveda bomo po zaključku vseh del veseli obiskovalcev, domačinov in tistih, ki bodo prihajali od drugod. Prepričani smo, daje mlin del nove ponudbe, ki jo uvajamo v letošnjem letu.
Tekst in foto: Bojan Božič
Pevski zbor Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci je priredil pevski večer z naslovom
» Tam v dolu rola rase«.
Predstavile so se soboto, 23. marca 2002, v Kulturnem domu Kostanjevica na Krki.
Pole^ članic Pevskega zbora Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci, pod vodstvom Katarine Štejdnič so pri programu sodelovali še bivši člani Kostanjeviškega okteta in kot gostje koledniki iz Bušeče vasi.
Scenarij je pripravila Melita Skušek, ki je prireditev tudi povezovala.
Številni obiskovalci so nastopajoče nagradili z gromkim aplavzom.
Ogledujejo si » teren«, se jezijo na beton in končno izberejo pravo mesto za mlaje, ki so jih prišli postavit nevesti, kise bo jutri poročila.
Fantovski pogovor postane živahnejši, ko pridejo domači, ko pa jih pozdravi še nevesta, delo steče po načrtu.Kmalu stojita pred hišo dva visoka mlaja, ki segata skoraj čez streho. Ko so namestili še desko z napisom, se zasliši še pesem. Med petjem se k hiši počasi približuje skupina pevcev in postavljalci mlajev so utihnili.
»Le jemlji nevesta slovo« zaplava v' večer, ki je postal prazničen za vso vas.Čeprav ni nikogar videti, vemo in čutimo, da smo na oknih in balkonih vsi sosedje.
Ko utihne prva pa druga pesem, vsi upamo, da ni zadnja. Z mlajev zajrfbtajo pisani trakovi, mrak prereže vrisk in pevci urežejo veselo svatovsko.
Po opravljenem delu in malici vsi vedo, da bo zadnja noč v domači hiši za nevesto kratka, zato se s pesmijo poslovijo.
Ko se razhajajo in utihne še zadnja pesem je slišati obljubo:» Pridemo, ko boste možili drugo hčer!«
Konji zadovoljno zahrzajo in voz z vasovalci se oddaljuje. Pevci se odpeljejo z avtomobili, daleč na drugem koncu vasi se zasliši še en vrisk in vas zaspi.
Kako lepo je na vasi ITakih majev ni nikjer.
Večeri, kot je bil ta, ostanejo v nas in imajo svoj čar tudi na začetku 21. stoletja.
In spet je maj in tudi letos se ho kar nekaj takih lepih večerov nadaljevalo na soboto s poroko.
“MAJ”
Maj- mesec cvetja, mesec ljubezni,
najlepši mesec v letu.
Petek, 26. maja 2000.
Sončno popoldne se je nagnilo v večer. Po Krki prihaja vesela pesem z Malega plača, kjer se je začel praznik cvička.
Veter prinaša vonj pokošenega sena, ki se meša z opojnim vonjem cvetočih lip in bezga.Samo malo se potrudim pa zaznam cvetoče potonike, ki so zaradi svojih bahavih cvetov vidne celo v mraku.
Na nebu je iz minute v minuto več zvezd, v travah in žitu jim mežikajo kresnice.
Dnevni živ žav se umirja, zapiramo hišna vrata, povezujejo nas le še osvetljena okna.
V	majskem večeru je čutiti nemir.Prijeten nemir in pričakovanje.
Po vaški poti se od daleč zasliši peketanje konjskih kopit,ki ga psi pozdravijo z laježem.
Bližajo se.Z lojtrnika se sliši pritajeno govorjenje in jdntovski vrisk.
Vsi vemo, kaj to pomeni in kam gredo.Ustavijo se in skušajo obrniti voz pred hišo, pa ne gre ,ker je tovor predolg.Na križišču pri brezi voz kar odnesejo in se vrnejo pred izbrano hišo.
Prižgejo se luči, a vidijo se le sence in sliši se vedno gl as n ejše go varjenje.
AKTIV KMEČKIH ZLNA POD GORJANCI
Foto: Jani Zakšck
Poroka je pomemben korak v življenju, povezan s skrbnimi pripravami in načrtovanjem najmanjših podrobnosti, predvsem pa kraja in časa dogodka.
Vsako leto je več parov, ki želijo skleniti zakonsko zvezo pri nas, v Kostanjeviškem gradu.
Z zanimanjem se oziramo za kolono okrašenih vozil, ki glasno naznanja namen poti, le redki pa poroke štejete in veste o porokah v gradu kaj več.
Prva poroka v kostanjeviškem gradu je bila opravljena po posebnem dovoljenju že novembru 1983,ko sta se poročila znana domačina.
Uradno pa je postala samostanska kapela prostor za civilno sklepanje zakonskih zvez 18.11. 1994 s sklenitvijo pogodbe med Občino Krško in Galerijo »Božidar Jakac«
Že letu 1995je bilo opravljenih 20 porok, v zadnjih letih pa se zanimanje povečuj e. Lansko leto je bilo 30 porok, letos pa do konca aprila že 6, načrtovanih pa je še 30, kar j e največ do sedaj.
Za letošnji maj so rezervirane že sobote in zgodi se,da so na eno soboto tudi po štiri poroke.
Večina parov prihaja od drugod, veliko z novomeškega območja, pa tudi od dlje, celo s Primorskega so se poročili pri nas.
Domača sta le eden do dva para letno, kar je mogoče tudi zato, ker premalo vemo o tem, kako dogodek \' domačem gradu poteka.
Uniformiran delavec Galerije svate sprejme pred glavnim vhodom in sprevod odpelje po posebej določeni poti, kije primerno dolga in zavita do kapele, kjer že čakata matičar in pooblaščena uradna oseba Občine Krško.
Čudovito okolje starodavne sanu)stanske cerkve daje protokolu sklenitve zakonske zveze poseben čar in šele zven kozarcev prve zdravice mladoporočencem prekine slovesno zadržanost vseh prisotnih.
Veličastno grajsko dvorišče in grajska okolica zadrži svate ravno še toliko časa ,da se dogodek vtisne
nepozaben spomin , mnogi pa odhitijo še k cerkvenemu obredu v domače župnije ali pa kar naravnost na gostijo.
Nič ne vemo o tem, če poroke, sklenjene v kostanjeviškem gradu, bolj držijo tudi v današnjih časih, ko statistično menda razpade že vsak četrti zakon, na poročni dan pa si to želijo verjetno vsi pari in njihovi domači.
Prva poroka v Kostanjevici na Krki je zabeležena davnega 20. 6. 1726 leta, arhiv našega PMK pa hrani matične podatke vse do leta 1876,
starejši pa so shranjeni v arhivu Nadškofije v Ljubljani.
Vsi, ki vas zanimajo zgodovinski podatki boste morali v Ljubljano, vsi, ki pa bi radi rezervirali soboto za poroko našem gradu, pa to lahko storite ob torkih, sredah in petkih na telefon Matičnega urada v Kostanjevici 07 49 87 007 času uradnih ur
Za letošnji maj je res že prepozno, za tiste, ki pa ste še »ledik in frej« pa nikoli, saj bo maj tudi drugo leto.
Anica Žugič
Samec in samica plavčka v’ času parjenja I-’oto: Jani Zakšck
Močvirska logarica (fritillaria meleagris) 1’oto: Jani Zakšck
IX
Svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za ženske Championnat du monde feminin de peche au coup 19.-25. 8. 2002, Kostanjevica na Krki, Slovenija
v letu 2002, ko Kostanjevica na Krki praznuje 750-letnico mestnih pravic, smo kostanjeviški ribiči z veseljem sprejeli pobudo za organizacijo devetega svetovnega prvenstva v lovu rib s plovcem za ženske.
V	Jcrovcah pri Kostanjevici na Krki ima ribiška družina svojo tekmovalno traso, ki je ena najlepših naravnih tekmovališč v Evropi in se ob desnem bregu reke Krke razteza v dolžini 1500 metrov. Na njej se lahko naenkrat pomeri več kot sto ribičev. Tekmovalna trasa je bogata s platnico, zeleniko, rdečeoko, ploščičem, klenom, ščuko in somom. Na tem predeluje globina reke 4 do 5 metrov, širina struge pa 35 do 40 metrov. Ulov je zelo različen, odvisen od vodostaja reke in vremenskih pogojev.
Na preteklih tekmovanjih je bil le-ta zelo dober, tudi več kot 20 kg rib v treh urah. Pohvalo na račun dobrega ulova je dala tudi delegacija CIPS, ki se je že preizkusila v ribolovu na tekmovalni trasi.
Tekmovanje bo potekalo od 19. do 25. avgusta 2002 na tekmovalni trasi v Jcrovcah, kamor vabimo vse tekmovalke, člane ekip, njihove družine in navijače ter ostale ribiške navdušence.
RD Kostanjevica na Krki
MONOGRAFI|A KOSTANJEVIŠKE |AME
Doživeli in zapisali smo jo jamarji, geologi, biologi, potapljači in fotografi.
Z njo smo povedali vse, kar danes vemo o Kostanjeviški jami. Knjigo namenjamo poznavalcem in ljubiteljem krasa, še najbolj pa si želimo, da hi našla svoj odmev med Dolenjci. Dolenjski kras si namreč zaradi svoje izjemnosti in ogroženosti zasluži veliko več naše pozornosti, kot mu jo namenjamo.
Nenazadnje poklanjamo knjigo tudi Kostanjeviški jami, ki je prav pred 40 leti vzpodbudila ustanovitev Jamarskega kluba Novo mesto, nekaj let za tem pa tudi Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki.
To je zgodba:
- o Kostanjeviški jami in njenih raziskovalcih;
- o lepoti krasa in vztrajnosti jamarjev;
- o brezčasnenn pretakanju podzemske reke in trenutku treh generacij jamarjev;
- o težko dostopnem podzemlju in urejenih
turističnih poteh;
- o srečanju človeka z neponovljivo naravo.
Prepričani smo, da bo obogatila že tako pestro kulturnozgodovinsko podobo mesta, saj postaja Kostanjeviška jama vse pomembnejša za njego vo prepoznavnost.
Klub jamarjev Kostanjevica na Krki
V soboto 11. maja 2002, ob 19. uri vas vabimo na predstavitev monografije Kostanjevišica jama, k\ bo poteicaia v prostorih Galerije Božidar Jalcac.
Prav tako vas vabimo ob 17. uri pred Kostanjevišl<o jamo, i<jer bomo v sodelovanju s l<oordinacijskim odborom Projekta po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine predstavili novo informativno tablo in zgibanko o
V	nedeljo, 21.4.2002, ob 10. uri je na Trgu Matije Gubca v Krškem potekala otvoritev Krške kolesarske poti, katere organizator in nosilec sta bila Občina Krško in Podjetniški center Krško - enota Turistično informacijski center Krško.
Preteklo leto seje občina Krško s projektom kolesarske poti prijavila na državni razpis za sofmanciranje projektov iz Sklada malih projektov in bila pri temuspešna. Tako so k realizaciji projekta OSMICA PO
Foto: Jani Zakšck
OBČINI KRŠKO pristopili timsko in k sodelovanju povabili strokovne osebe, ki delujejo na področju tovrstne dejavnosti ter ljubitelje kolesarstva. Delovna skupina je pri svojem delu izhajala iz smernic Strategije razvoja turizma na območju občine Krško, Strategije razvoja kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji ter predlogov Turistične zveze Slovenije na temo Kolesarjenje in turizem. Ni odveč poudariti, da gre pri tem projektu tudi za čezmejno sodelovanje, ki sc kaže tudi v promociji krajev ob kolesarski poti po Sloveniji in Hrvaški. Trendi po tovrstni rekreaciji so tudi v Sloveniji tako kot v svetu, vse večji.
Kolesarska pot, ki teče po vsej občini Krško in se navezuje na brežiško, sevniško in šentjernejsko kolesarsko pot, ni časovno omejena in se lahko vozi po etapah, ki sijih izbere kolesar sam. V pomoč bo zemljevid kolesarske poti, kjer so etape podrobno opisane v slovenskem in angleškem jeziku, ob poti pa so postavljene tudi table, ki usmerjajo kolesarje ob vožnji. Prevoženo Krško kolesarsko pot dokaže kolesar z žigi v kontrolnem kartončku, nakar mu pripada nagrada: majica in kapa. Na področju Kostanjevice na Krki so Štiri poti, in sicer Cvičkova, Trdinova, Panoramska in Resljeva.
S tem projektom smo še bolj vzpodbudili sodelovanje med tistimi, ki delujejo na področju turizma in prebivalci na tem območju, s tem pa povečalo možnost trženja vseh ponudnikov turističnih proizvodov in storitev ob kolesarski poti. Vključili naj bi naravno in kulturno dediščino v sistem povezav s Podgorjansko, Bizeljsko sremiško in Gornje dolenjsko vinsko turistično cesto kakor tudi s pohodniškimi potmi. Pri tem pa naj bi bili v stiku z neokrnjeno naravo, hkrati pa bi izobraževali in vzgajali otroke ter mladino v vseh elementih varnosti vožnje s kolesom.
Zemljevide s kontrolnimi kartončki in podrobne informacije lahko dobite vTuristično informacijski pisarni Kostanjevica na Krki (kontaktna oseba Lea-Marija Colarič, skrbnica in koordinatorka projekta).
Lea - Marija Colarič
Planinsko društvo POLOM Kostanjevica na Krki vabi:
Datum	Pohod	Zahtevnost	Vodja
19. maj	Bizeljsko, Svete gore lahka	Matjaž Bohinc	
9. junij	Mohor, Gradnje, Zavode	lahka	Franc Štokar
22. junij	Jerebica	zahtevna	Aleksander Bohinc
29.-30. junij	Vogel, Rodica	zahtevna	Matjaž Bohinc
17.-18. julij	Kamniške Alpe	zelo zahtevna	Aleksander Bohinc
4.-5. avgust	Triglav	zelo zahtevna	Matjaž Bohinc
17.-18. avgust	Kum ( kolesarski vzpon )	zahtevna	Aleksander Bohinc
18. avgust	Kum	lahka	Matjaž Bohinc
24.-25. avgust	Špik nad policami - Viš	zelo zahtevna	Robert Štokar
7. september	Pohod ob 750 - letnici	lahka	
20. oktober	Kostanjev piknik	lahka	Aleksander Bohinc
,wno
MAJ 2002
PREDSTAVITEV
ZBORNIKA O KOSTANJEVIŠKI JAMI Nosilec prireditve: Jamarji, Odbor Datum prireditve; 11. maj 2002 Kraj dogodka:	Kostanjeviški grad
OTVORITEV ZGODOVINSKE ZBIRKE KOSTANJEVICA NA KRKI SKOZI ČAS Nosilec prireditve: Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Datum prireditve: 17.5.2002 Kraj dogodka:	Lamutov likovni salon
TEDEN CVIČKA
Nosilec prireditve: Društvo vinogradnikov Datum prireditve: 24., 25. in 26. maj 2002 Kraj dogodka:	Mali plac
JUNIJ 2002
120 LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA KOSTANJEVICA NA KRKI Nosilec prireditve: Gasilsko društvo Datum prireditve: 15. junij 2002 Kraj dogodka:	mesto
SLAVNOSTNA SEJA SVETA OBČINE KRŠKO OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN PODPIS SOFINANCERSKE POGODBE ZA OBVOZNICO Nosilec prireditve: Občina Krško Datum prireditve: 7. junij 2002 Kraj dogodka:	Samostanska cerkev v gradu
PROMENADNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA KOSTANJEVICA NA KRKI OB DRŽAVNEM PRAZNIKU PREDSTAVITEV KOSTANJEVIŠKEGA NOVCA Nosilec prireditve: Občina Krško,
Pihalni orkester Datum prireditve: 25.junij 2002 Kraj dogodka:	Grad - dvorišče
Letošnji velikonočni ponedeljek niso zaznamovale samo pisanice, ampak tudi požar v Zavodah nad Kostanjevico.
Zagorelo naj bi nekaj čez četrto uro popoldne, koje tamkajšnji lastnik kuril ostanke spomladanskega čiščenja. Ogenj sc je razširil v bližnji gozd ter poškodoval nekaj dreves in podrastje.
Prostovoljno gasilsko društvo Kostanjevica na Krki je le nekaj minul po sireni prispelo na kraj požara in ga tudi uspešno pogasilo. Na kraju dogodka je bila prisotna tudi poklicna gasilska enota Krško in policija.
Tekst in foto: Aleš Požgaj
OTVORITEV PRENOVLJENE STALNE ZBIRKE FRANCETA KRALJA
Nosilec prireditve: Galerija Božidar Jakac
Datum prireditve: 28. 6. 2002
Kraj dogodka:	Galerija	Božidar	Jakac
JULIJ 2002
FORMA VIVA
(Udeleženci kiparji iz Amerike, Škotske in Bosne)
Nosilec prireditve: Galerija Božidar Jakac Datum prireditve: od 1. 7. 2002 do 31.7. 2002 Kraj dogodka:	Grad
NAJVEČJA GOSTUJOČA PRIREDITEV OPERNA PREDSTAVA: NABUCCO
Nosilec prireditve: Ljubljanska opera.
Galerija Božidar Jakac Datum prireditve: 5. ali 13. julij 2002 Kraj dogodka:	Grad - dvorišče
ETENTE FLORALE 13.7.2002
Dan ocenjevanja evropske turistične komisije za natečaj.
Nosilec prireditve: Občina Krško, KS Kraj dogodka:	Kostanjevica in okolica
KOSTANJEVIŠKA NOČ 2002
Nosilec prireditve: Turistično društvo in Šelmarji Datum prireditve: 20. 7. 2002 Kraj dogodka:
FARNO ŽEGNANJE, SLAVNOSTNA MAŠA DOMAČEGA ZBORA IN GOSTOV OB OBISKU NADŠKOFA FRANCETA RODETA
Nosilec prireditve: Župnija Kostanjevica na Krki, Janez Kuhar, Odbor
Datum prireditve: 28. julij 2002	___
Kraj dogodka:	Farna cerkev^.;^^*