narodskih v f eci « Odgovorni vrednik Dr. Jane* iSřfiirt'itt. Tečaj saboto 30. oktobra (sredojesna) 1852 List 89. Hebrejske melodije Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Jerisa. XVI. /' Vid Belšacarja. Na troni svojem kralj sedí Na V satrapov tam množini i svetilo blišči Pri krasni godo ï zlatih cas nebrojn je KÍ božja blé orodmna V Jehova posodah žare Nebožnih ajdov vina. V dvorani isti, isto pot Zazró se roke persti, K' na steni pišejo nasprot Ko u peščeni versti : Podoba možke roke je , I roka živa Premiče o pismenkah se, Ki je ko s pal'co vriva Vladar zagleda, i vzderhti, Končati radost reče ; V obličje celo zabledí, I glas mu zatrepece Skl Vse znanstva mi mozé modrejše 5 vse liaj iiiuurcjBc ^mvc , Da pis nam strašni razjasne, Ki moti nam zabave!« Chaldejski vedeži slove, AI tu jim luč ugasne ; Neznane cerke se stoje Nerazložene, užasne. I Babilonski starci ved Globoko scer imajo, Al tu zakrit jim vès je sled j Vidé al več ne znajo Vjetnik v deželi isti le Tuj inec, dobe mlade Začuje kralja povelje, ? Resnico cerk razznade. Bliscé svetilne, obsevajo, Prorokbo na stenini; On čita v noči isti jo I jutro jo uistini. »Gotov je grob Belšacarj Proč z kralj Ga tehtala ie tehtnica Ga revno glino. Kraljeva odev mu i smertna je, Nebo — skalina mu je; Medjani pred dveřmi stojé, Perzanec pre i Nekaj za prevdark mozakam kmetijstva ! Že marsikaj dobrigaste, drage „Novice", stak aile in slovenskimu svetu nasvetovale : prosim tedej tudi jez, de to mojo znajdbo, će je znajdbe iména vredna, svetu oznanite. V závitku vam pošijein rastlino , ki jo po slovensko nekteri ži brije ime nujejo, v latinskim rastlinoslovskim jeziku se ji pravi „epilobium angustifolium", ---- blátt. Weiderôschen" tudi po nemsko „schmal Weiderich". Vprasali boste: zakaj nek vam jo pošljem? Ob kratkim vam toJe povém: V • • Te rastline, ki zřaste od 1 do 5 čevljev in se VISJI 5 se tukej pri meni * obilo najde na poza rih (Brandstátten), v mokrotnih krajih in v osovji (Schattengegend). Cvetje po vsih stranéh štiblice ima rudeće ali rudećebelkasto zlo verbovimu podobno ? perje njeno je prav ? zlasti tište verbe, iz ktere jerbase pleto; terpi pa cvetje blizo do terde je seni. Raplic napravi proti verhu vse polno, ktere bom baž (pavolo) v sebi imajo movji, posebno tam, kjer je kdej osovnim ger kej gorelo 5 sredniga možaka visokost doseže, in ima toliko bombaža v sebi, de je krog nje, ce je veter ne razpihlja, ko pozimi od snega, vse pobeljeno. Nabral sim nekoliko takšniga stročja, ga po sušil in lepa žlahna volnica se je iz raplic izsno vala. Nekej te volnice naberem in spredem iz nje nekoliko nitik, in stenj (Docht) naredim, in potem vošeno svečico. In kaj mislite ! svećica je tako lepo gorela imela. 5 ko de bi iz ptujiga bombaza stenj v sebi Ali obrajtala, in ne bilo dobro, de bi se ta rastlina bolj seme, ki je od makoviga še bolj drobno se na osovne, vender pa moćirne, posejalo, bi nam, če tudi ravno ne ptujiga bom 5 gnojne kraje baža nadomestovala, vender pa stroskov za ptuji bombaž saj nekoliko prihranila i**. & 'o V Ta rastlina rano poleti cvesti prične, in cvetè v tukajšnih krajih blizo do srede kozoperska. Ker pa sprot cvetè in tudi sprot dozori, je treba rapo 5 se lie tudi sprot oberati, ker kakor hitro dozori tudi prezati začne, in med enim volno in séme od nič ali pa čisto malo nazad 5 sebe otresa, bi se tedaj nje od nje ne dobilo, ako bi cakali dozorniga casa. * **) V __ Zibrije (epilobium), kteriga je po gosp. Fleišmanovi »flori« več sort, raste na Krajnskim na Gorenskim, Do-lenskim in Notrajnskim, posebno rado na Ljublj. močirji in na požarih v gojzdih, ljubi prav rahlo zemljo; ima pa po gosp. Fleišmanovih skušnjah to lastnost, da se rado preseluje . če je zemlja imenovano rahloto zgubila. Kdor več o ti rastlini zvediti želi, naj se oberne na gosp. Fleišmana. í To, kar Vi, častiti gospod, hvalite na ti rastlini, je že tudi drugod znano, kjer bombaž žibrija mešajo med svilno klopčino (Seidenfílz^ in med drugo volnato blago. Ker se pa vendar vse to na debelo ne delà, bi mogle daljši skušnje skazati : ali bi se dalo s to rastlino kaj prida doseči ali ne. Vred. Apt- I fc |Hfi tfk Toliko za poskus. Ce se moja znajdba vspesi, tako velike, da notranji prostor dostojno bo raz rt m «râlib-a i71 o h «a i straniša naj se napravijo na se verni i to je na sen čni strani (na osonju). 5 2. Kar velikost stanic zadene, naj se izbe kjer se po dnevu delà, in sploh tište staniša, kjer biva veliko ljudi vkup, na priliko šolske izbe, ne naredijo premajhne. Prebivališča in spavnice, à ■ %/ â A • A i A • • V g I m w- ako hočejo zdrave biti, ne smejo manjši, ko 15 čevljev dolge, 12 čevljev široke in 1) čevljev vi soke biti. 3. Kar scer o bli ko (Form) hiše dotika, je hiša četverovoglata skorej vselej nar bolj prikladna ; izbe u njej pa ne smejo biti štirjaške (kvadratne), temoč še enkrat tako dolge, kakor široke. Za po slopje sploh je pa oblika četverovogline (kvadrata) u več ozirih hasnovita, posebno tudi zategadel, ker taka nar manj zidovja potřebuje. 4. Okna in duri. Dobi hiša ene vrata na zunej, naj se tište v sredi hišniga lica napravijo. Kar okna in vrata znotrej vtiče, se mora na ■ i i ê a I ♦ v • 1 III • 1 • i t 1 f to gledati, da se u hisi, kolikor se izpeljati dá stene pridobijo, kamor se postelje, mize, omare itd. postaviti ali nasloniti zamorejo ; torej naj se ne naredi preveč okinj in vrat, scer je hiša tičnici podobna. Obilnost okinj je tudi uzrok, da po tacih i • v • 1 • V« '«1* » I t f • • • • okinj naredi, škodje to tudi terpežnosti poslopja, uzroci več stroškov, in veči del ni lepo viditi memogredočim. Poleg hišnih vo glov se ne smejo ne okna, ne vrata narediti vogli potem osíabijo in pojemajo. ker (Kon sledí slovenskem jeziku. Za slovanské jezikoslovce in sploh za slovansko književnost neprecenljivo delo našega preslavnega dr» Miklosica pod naslovom: „V er gl ei ch end e laut-lehre der slavischen s prach en", nam je te dní v roke prišlo. V pretres te knjige se spuščati bi bilo nepotrebno, ker nam je pisatelj sam, kakor tudi dunajska akademija učenosti porok za izverstnost, ki je omenjenemu delu venec slave podala. Ker pa v vvodu sloveče knjige najdemo marsiktero zlato zernice zastran slovenskega jezika. povza memo iz njega nektere verstice. Gosp. pisatelj pravi, da po starem cerkvenem jeziku sledi zvukoslovje slo-vanskih jezikov in sicer staro- in novoslovenskega. bulin ru^kega, českega, garskega, serbskega, rusinskega poljskega, © zgornjo- in spodnjolužiškega i jezik ker je cerkveni , akoravno ne izvirajo vsi slavenski jeziki iz njega, vendar le naj starsi, in ker so v njem pravila za vse slavenske jezike. Imenuje pa pisatelj ti jezik po narodu, ki ga je govori!, sloven ski, in da se ne zmeša z današnjim slovenskim gosp mu pravi staroslovenski. Napaka je pravi dalje ga imenovati staroslovanskega, ker to zmoto podpěra, kakor da bi bil ti jezik oče vsih slovanskih jezikov. Novoslovenski jezik, omeni pisatelj, je bil nekdaj veliko bolj razsirjen, kakor je sedaj, in ima v tako imenovanih freisinških ostanjkih neprecenljiv spominek visoke starosti, in ne obseže Ie jezik današnjih Slovence v, ampak tudi jezik prebiva vcev Varaždinske, Zagrebške in Kriške županije, kjer je jezika posebno v mestih svojega značaja zgubil. Vendar je jezik v imenovanih županijah še bližeji slovenskemu kakor serb-skemu; zavolj tega menda ni napcno. ..ako tako ime novani horvaški jezik, V i pa po razsirjenju serbskega mnogo 5? V se slovenskega kterega imenuje , kterega prebivavci Z a 1 a d s k e Habdelic v 17. sto-in ravno tako brez letju dvombe slovenski jezik, županije govoré, v preiskovanju s slovenskim zvežem u .s'i. Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. Važni slovár, ki zapopade pravoslovske in in politične besede z obilim številom druzih besed se na Dunaji tiska pod naslovom „Juridisch-politi sche Terminologie u je v horvaško-serbskem staniših je večin prepih, in da protin in sijavica gmenke V latiuico in cirilico) in slovenskem jeziku do pi (Rheumatismus) prebivavcam vedno nagajata. Okna in vrata naj se ne prevelike, ne pre majhne naredé. Velikost okinj in vrat se sploh ravná deloma po velikosti staniš, deloma po tem « vrti j * * . i ii li« 33 polah) že gotov; zna biti, da bo ob novem letu že včs dodělán. Ministerstvo dajč to termi nologio v vsih slovanskih jezicih natiskovati, ki so jo so stavili zvedeni jezikoslovci vsih slovanskih narečij. Nem-„ ski besedi je namreč pridjana slovanska, tako, da je da se reči, ktere so u stanisih potrebne, lahko no- slovár nemško-slovanski. Velike hvale vredna mi- ter in vùn prinesó. Vsake vrata pa naj bodo nar • 4 fc « # V 1 • V« « • /I 1 / V 1 • • 1 « in 61 manj 21/2 čevlja siroke naj bodo razmerno napravljene čevljev visoke. Okna sel je bila, da je hor vaš k 9 bsk in enake visokosti, in * Ako gospodar, ki hoce hišo staviti, ob nacertanju obrisa ima per rokah prijatla, ki nekoliko risati zna, se vé da obris bode lepši in bolj popolnama. Pis. slovár edina bi bilo slavno delo kmalo Med dosihmal izda] a društva sv. Moh la vesela lepega knjiga, koristna tedaj na vec strani i ki Da gotovo X«/ knj marlj slo venskeg bo menda tretj i to je y petj u potřebám sedanjega 347 casa nar bolj vetřela, ker po novi osnovi ljudskih sol Ta dva muzeja sta na levi strani reke v manjsim «e ima šolska mladina tudi v petju vaditi. Omenjena delu mesta ? eden veeidel z bra ni ga krasniga malarskiga knjiga zapopade venee 51 lepih pesmic i mladino skoz delà je v velieanskim poslopju ali gradu, v kterim voj in skoz pripravnih. Naj bi sla po vsem Slovenskem! Po nar novejšim naznanilu šteje društvo sv. M voda s svojo družino stanuje , in kterimu „Palazzo Pitti^ V/ • • pravijo ; drugi pa je imenitni anatomski. Silno ve h že 532 udov 't» Profesor dr. Miklošič na Dunaji razlaga letos lik vojvodov vert pri ravno imenovanim poslopju, kimu Giardino di Boboli" pravijo, in kjer je tudi mnogo kam » krasno staro rusko pesem „o polku Igorovem VT P to d n i ch p je přišel na svitlo: „Vyb P o natih podob, sim pa vender ogledal. Tovaršu, kteriga ni ne hvaljeni Tolentinski hlebček, ne prah od groba Serafiškiga očaka merzlice obvaroval, kych" i z P t kih pověst, spevov,iger,običajev in slavno- je bil zdravnik merzlico kmalo saj toliko vstavil, de sva t a ë k o p ekovo. Natiskuje se tudi „Antropologie čili člo popisovanje telesa z ogledom ua dušo ćlo J« zamogla naprej potegniti. 6. dan veliciga serpana sva se ob sedmih zvečer Koliko se od ko led a rj V V xvé, je přisel ze v Pragi na svitlo: „Vlastensky kalen za leto 1853 skozi mestne vrata s v. Gala, pred kterimi stojí krasni obok ali spominek Franca I., očeta cesarja Jožefa II. ciar u od Vaclavu Filip k Velja 20 kr v • neumerjociga spomina i iz Fiorence peljala. Spomina vredno je, da je nemški pisatelj Bu Precej zunaj mesta se zacnè v klanec iti, in po k knj v nic bolj nasprotniga dàus račun* od sile, ker in številka prišla v letu 1651 ua svitlo 'I* V P v slovaške jeziku. eden v h izdal ! To je vendar tem smo se celo noc in drugi dan do enajstih cez silno ni kakor pesništvo visoke Ape ni ne vozili. Opoldne smo prišli v Bolonjo, kjer sim prenočil. ' Od tod bi bil prav rad čez Modeno inMantovo na akademii se bo en predmet učil domů šel, pa ker se je bilo bati, de bi se vtegnila to- To je druga knjiga te verste perva je djarskem ? drug pa v nemškem varáu merzlica poverniti, in ker so Lahi, kakor sim že , je bilo treba přej povedal, Austrianam že hudo žugali * Rusin s ko berilo za gimnazije, ktero je so- domů kopita pobrati. Zatoraj sva jo s tovaršem v ne stavil ministerialni koncipist in vrednik deržavnega zakonika, gospod Korvalsky, se na Dunaju tiska. * Ministerstvo uka je priporoćilo za gimnazije 2. deljo, osmi dan veliciga serpana, spet cez Fer aro do R oviga potegnila , kjer sva prenoćila. Drugi y zvezek češke čitanke Celakovskega podnaslovom: » Ce ska citaci kniha pro nižši třidy gymn&zialni". sva bila kmalo po osmih zjutraj že v Benetkah dan sva bila že pred poldnem v Padovi kjer sva ostala in prenoćila; 10. dan imenovaniga mesca I WtM IËM HH ■ 5 Profesor Schleicher, ki je po Litvanskein popo- sim marsikaj spet ogledal. tovat, se je soznanil z ondašnjim narečjem in naznanil ? Enajsti dan veliciga serpana sva ob šestih zjutraj da je mnogo reci nabral, ki zadevajo nrave in navade na parobrodu „Arciduca Federico" do doma potegnila, v Litvanov. Tudi za slovnico in krestomatio litvanskega nas lep Terst pridno y delavno, zalo mesto. O, de bi elovstva ie mnogo nabero sabo prinesel. Ceski pisatelji so se lotili prestavijanja starih ga Bog vsi ga hudiga obvaroval, in S» oblagoslovil s svojim nar boljšim blagoslovam ! gerških in rimskih pisateljev. V Pragi je prišlo na svitlo rudninoslovje od Pecirka, ktero je ministerstvo uka za zij in realne sole priporoćilo. • v • nizi gimna »i* Nidavno kar je přišel na svitlo 1. zvezek ve Odperto pismice visoke častí vrednimu gospodu pisatelju »potopisov po Slo venskim in Laskim«/ S'avni gospod! Vsaka reč ré* le en dar veliko prezgodaj so jenjali Vaši potop terpí ktere so ---- j i------ --- -...... •• • w uđi v u 11 ř\ u ou jcujaii »ani putvjnoi , ninu ou, like in krasne poljske povesti „Kird žal i" v českej kakor smo po ustnih in pismenih zagotovilih zvedili, vsi přestaví. Oba poslednja zvezka bosta skoraj sledila. bravci željno brali in se rad nad lepimi popisi s Jaromir Erben meni izdati delo, ki bi zapo- kterimi ste nam v prijetni besedi razodeli toliko zname padlo navade Ce hov in drugih Sla v eno v. A nitost tistih kraje ki ste jih obhodili, in nam b V Pragi se je natisnila ceska slovnica v gtrasti in enostranosti resnično popisali letó, kar ste ruscini spisana, ki se bo rabila v Kijevskem vse- 0ndi vidili in slišali učilišču. in potovaj čutili v sercu. To je v • Dr. Picbl pripravlja k natisu česko prestavo ro « « r* « : ~ « i- ljenje, in bravca vabi da mana „Don jjuixot Slavni V. Hanka razlaga na Pražkem vseuče lisu orimeriaiočo slovnico slovenskih narečii. Ruski ca njegovih potih. Tù in tam primerjajoco ecij rovič Aleksander je podělil njemu krasno zlato tobačnico za velike zasluge o ravno, kar da potop pisatelja rad spremlja po vsih je scer kaka odkritoserčna beseda kaciga bravca pičila, ali temu se ni čuditi, ker svet kakor nekdaj tako tudi dandanašnji se še zmiraj okoli tište osi suce , da Veritas odiu anskem slovstv Lice tobač r> m paritu in da nekteri celo preradi ljuc pod nice kaže obraz kneza Ulrika gende sv. Prokopu přibližuje. ko se poleg znane le mernik sta vij o Lej)a hvala tedaj pod Vaše izverstne prelepe potop S to serčno zahvalo pa sklene vred Potovanje po JLaákim Spisal M. Věrné. 33. in poslednje pismo. Dragi prijatel ništvo po sporočilu mnozih bravcev še eno prošnjo, ktera ravno namen nazočih verstíc, namreč: da bi nam, ka- je kor ste nam dalj tudi povedati hotli: kolik eniga kraja d druziga naznanili trošk djal potovanje v Rim p t pot k bi kak P t ? Doma m J V šli? Znamenitosti „vecniga mesta in druzih Terstu 12, augusta 1847 imenitnih krajev so obudile zelj v marsikterim bravcu Desiravno pa sim bil šest celih dni v F nisim vender vsisra vidil V se clo dvéh imenitnih i sila ......... '»Ull J UUÍ UVCH I III cil 11 II IU , D J lil bogatih muzejev nisim mogel viditi. ker je bila gospa vélika vojvodinja ravno porodila, in ker so zato vsi zaperto deržali. zlasti duhovniga stanů, tudi viditi te kraje, ako bi stroski presi 1 ni ne bili. Blagovolite tedaj svojimu potopisu še eno pismice dniki tri dní tega je tova odlêglo, znik imeli in vse Verh přiložit iz kterig bi (saj ) zvedili merzlica ti ktere napravi omenjeno potovanje v Rim in d t r o s k Herku > de bi ju potem kup in sim čakal, de bi mu lana in Pompej. Lepo prosimo i Vredništvo ogledala 348 Noriéar »goranskih hra jer Iz Ljubljane. Komaj se je za malo dní zvedrilo A* Celja. Na svete Ursule dan jo bil tukej na- dežuje spet već dní zaporedoma, da kmetovavci se niso vadni somenj. Vse toži, da je bil slab. Prodajavcov je bilo scer veliko, kupcov pa sila malo. Tega mogli vsih jesenskih pridelkov domu spraviti ? diti , mnogoverstnih odrajtvíl pa Nek se ni eu- Dunajsk časnik, ki vedno Krajnsko deželo na Koroško ker je dnarja malo med ljudmi 1 zaslužka se manj, prestavlja, je spet te dní tolikrát omenjeni grad Radec dovelj. Po sila dolgim de kiga n pod Turnam" iz Ljublj Ljubelj v Cei ževju se je obnebje zvedrilo, in milo jesensko sonce přestavil! Saj bi ne omenili teh „vredniških" zmot, ako pošilja zopet tople žarke na mirno zemljo. Kmetovavci bi se tako pogostama ne primirovale, da smo prisiljeni posavinci pa gledajo pobitiga serca pokonćave, ktere je misliti, da cio vredniki tako imenovanih „velicih« čas nedavno grozovita povodinj njih doliui naklonila. Ajdina nikov austriansko deržavo tako malo poznajo in druga poljšina, kjer je voda le pocez stala 9 da 9 • 9 niso ne za Krajnsko ne za Korosko itd vejo Zlahni gosp. Po ravno sila poškodovane; kjer so pa valovi cez derli, likarp Parovič, posestnik Čubarske grajšine, ki je več se vé da so deloma plodove zablatili ali s prodam za- let v Ljubljani stanoval pa svojih otrok deloma cio s perstjo vred odnesli. Pridno pobirajo cesarskiin dovoljenjem za svojiga posinovlj suli, zdaj kmetje ostanjke poljsin, losti neba zaupajo vnovič prihodno ozimino. m poorjenim njivam m mi J Š. tivsohn) sina deželniga poglavarja v ma, je nek & (Adop- fml. Xp. Iz Ormoka. (Dalje in konec.) Ne morem grofa Vojvodin Koronini-ta izvolil, ki se bo prihodnjic grof Pa Koronini-Kronbe tr se zderžati, da bi končavši svoj dopis iz omenjenih tréh menoval in po nje okrájev ne imenoval nekterih učiteljev, od kterih sim časnik čul, da so si preteklo leto velike zasluge o tem pridobili, da so zraven predpisanih naukov šolsko mladino tudi grajšino Ču bar v posest dobil. Tako pravi o vi smerti Zagrebški podučevali v zemljopisu zgodovini domovine > navadno potrebnih pišem, sadjoreji, petju in muziki v spisju ti 9 meni znani verli možje so gosp Gab. tíostruš v Lu tomeru, gosp. Rajm. Dominkus pri sv. Antonu j gosp Xoriéar iz mnogih kra jer. Vstreči potřebám solí sosebno na Horvaski granici je po vikšim ukazu določeno, da v Reki, Bakru in Senju, kjer so velike prodajavnice morske solí za horvaško deželo, se ima cent bele solí po 6 y r Bagu Jož. Šmidinger pri Veliki nedeli, gosp. Válenko v prodajati ; ob enim je bilo pa tudi dovoljeno, da vsakd o podružnici na Humi > » ^osp leg Velike nedele 9 gosp Cagran pri sv. Lenartu po- iz Horvaške granice přejme na leto 15 liber (funtov) n ^ r> : A K *ifí • i_ ir j a ^ i i • a i r • Bezjak pri sv. n • • • 1 rojící v sive morske solí, 10 funtov pa kamnitne solí po ni Halozah, gosp. Petri č pri sv. Andrejů v Leskovcu in žj i ceni, namreč une po 2 gosp M ajar i č v Št. Vidu poleg Ptuja. Gotovo je se 7 kr. cent, te pa po 3 30 kr. ; tudi Horvatam un kraj Save, ki niso vo več druzih učiteljev razun tù imenovanih, ki so se s jaki, se bo za vsaciga cloveka na leto 12 funtov bele serčno Ijubeznijo do sole verlo trudili v svojem težav- morske soli po nižji ceni, namreč po 3 fl. 7 kr. dajalo; nem pokliču, naj mi ne zamerijo, da jih nisim ime- iz solnic bojo to določeno merro soli prejemale srenje noval, ker njih imén nisim zvedil ; pa saj tudi imeno- (občine), ktere jo bojo potem razdelile med sosesčane« vani gotovo ne hrepené po hvali sveta, marveč darilo Za živino se bo druga sol prodajala. Siva morska za svoj veliki trud in živo domorodno prizadevanje išejo sol se v horvaškim primorju odsihmal ne bo več v občje y le v sladki zavesti zvesto spolnjenega vaznega pokliča prodajala, ampak v omenjenih prodajavnicah le bela istrian- s v oj ega Mnozih gosp katehetov pa, kterih obeno- ska sol. Po cesarskim dovoljenju se bo 1000 ceki koristno prizadevanje v prid šolstva, svet s hvalo in za- nov za darilo tistim razdelilo, kteri so góle kraje gorá hvalo spozná, bom omenil pri drugi priliki. z lesam nar bolje zasadili; ministerstvo kmetijstva bo po Naj bi te verstíce, pisane v cisti zelji za blagor nasvetu deržavne gojzdnarske družbe o tem razsodilo in napredek ljudskih šol, vsi učitelji prijazno sprejeli o Kar je svitli nadvojvoda Janez že davnej svetoval, da začetku novega šolekega leta! Naj bi vsak izmed njih bi se v vsih večih mestih, ki so na mejah ptujih dežel, svojim učenčkom pripomogel, da pridejo, kjer še niso, gori napravile stanovitne razstave domačiga blaga, se bo nek pohvaljene nove knjižice v solo, da se bo povsod zdaj zgodilo, posebno v Terstu. Skusnje na Oger po enacih bukvah učilo. Scer pa jim se priporocim iz- ski m rajž sejati, so se dobro obnesle; rajzevo polje v verstni šolski časnik, ki izhaja v Celovcu pod naslovom Banatu je dalo letos obilo pridelka. — Na Ogerskim se „šolski prijatel", in je za učitelje in učence včs prikla- je oglasilo 1200 advokatov za advokacije po novi po- den. Z Bogom! stavi. Kolera na Poljskim je zlo potihnila. An Iz Istrie poleg Kvieta. Drage Novice! Od vsih gieži so pač pogumni kupcevavci! celô s premogam m % V « « . «r - - ~__- « V é i krajev nam prinašate žalostna in vesela naznanila, tudi so že pred durmiPrage, kjer cent nar lepsiga od naših kaj povejte. Pretecene tedne je tudi pri nas škiga premoga po 37 krajc. ponujajo Od 1. angle augusta tako lilo, da je bilo vse pod vodo; na mostu čez Kviet 1851 do 1. aug. 1852 se je na Dunaj pripeljalo 49 je voda tako visoko stala, da so pošte zastajale , in da milionov in 880.636 jajic. Lepa šumica stari ljude take ne pomnijo. Tergatva se je bila ravno ni zdaj druziga govorjenja kakor od takrat začela pogubilo. 9 V se zato se je pa tudi veliko dobrega-grojzdja že gotovo; ne vé se pa Kar vino zadene, je poleg Buj sredna le- I. ali celô V. imenoval. Spet se govori ! — V Pari z u cesarstva; to je ali se bo Napoleon III. ali . da se bo z tina pa vendar prav dobrega; to vam pa povém, da bo let staro hčerjo princa Va za-ta ozenil, ktera bo h ka- Mesto Gers je Napoleonu tole drago letos, zakaj brenta refoška u grojzdju je bila toliški véri pristopila. po pet in sest dvajsetic. Blizo morja je bilo skorej pismo izročilo: „1799. leta: Napoleon konsul , 1848. vse grojzdje bolno; kar je pa okoli Vizinade in Po reča (Parenzo) je pa verh bolezui še červ že na spo leta Napoleon predsednik, 1802: Napoleon, konsul za vse žive mlad skor vse terte poškodoval. 9 delki so sredne letine toliko kakor drusra leta. polne kadi. Drugi dní poljski pri- mil. Francozov, 9 1851 Napoleon, drugic izvoljen od S čuje se da krompir letos ne gnije poleon Vasa Kapusa bomo po Krasu imeli kar zgodovina tirja 1804: Napoleon cesar, 1852: Na- je, visoki gospod, dopolniti Piémonteška vlada se je Med vlado se- naloga 9 Iz tega vidite, da bo tukej, hvala Bogu, jela z Napoleonam sprijaznovati. vsega saj za potrebo; samo vino bodo ljudjé prerano po- verne Amerike in španjsko vlado se vnema razpartija prodali, in za to bodo morali v vročini Bogom ! kalužo piti. Vid.... Z zavolj Kube. Bivši minister Palmerston utegnil spet minister postati. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani. «