ekonomsko ogledalo januar 2010, št. 1, let. XVI Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 1 / letnik XVI / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Slavica Jurančič, Janez Kušar, dr. Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, Urška Lušina, dr. Arjana Brezigar Masten, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); mag. Barbara Ferk, Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Barbara Knapič Navarrete - Ministrstvo za finance* (Javne finance); mag. Mojca Vendramin (Okoljski davki in implicitna davčna stopnja na energijo (2007)) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle * Besedilo avtorice izraža njeno osebno stališče in ni uradno stališče institucije, kjer je zaposlena Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Javor Čeh Tisk: Tiskarna Present Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................15 Cene.............................................................................................................................................................................................................20 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................22 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................24 Javne finance...........................................................................................................................................................................................28 Izbrane teme..................................................................................................................................................31 Okoljski davki in implicitna davčna stopnja na energijo (2007).......................................................................................33 Statistična priloga.........................................................................................................................................35 Okvirji Okvir 1: Tržni deleži............................................................................................................................................................9 Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................12 Okvir 3: Vpliv spremembe strukture zaposlenih na rast bruto plače na zaposlenega.......................................18 Okvir 4: Minimalna plača................................................................................................................................................19 Okvir 5: Izvajanje jamstvene sheme za pravne in fizične osebe.............................................................................27 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, januar 2010 3 Aktualno Aktualno Zaradi postopnega okrevanja svetovnega gospodarstva je IMF januarja izboljšal svojo napoved rasti svetovnega BDP za letos, a hkrati opozarja na nadaljnja precejšnja negativna tveganja. Ob oživljanju gospodarske aktivnosti po svetu, ki je predvsem posledica obsežnih fiskalnih in monetarnih ukrepov, je IMF izboljšal svojo napoved svetovne gospodarske rasti za 0,8 o. t. na 3,9 %. Opozarjajo pa, da je predvsem v razvitih državah še malo znakov avtonomnega domačega povpraševanja, tako da bo okrevanje v teh državah počasno, medtem ko azijske države poganjajo okrevanje svetovnega gospodarstva. Med tveganji za svetovno gospodars tvo v letu 2010 IMF izpos tavlja nevarnos t prezgodnjega in neusklajenega umika spodbud, visoke javnofinančne primanjkljaje in dolg ter negativni vpliv naraščajoče brezposelnosti na potrošnjo gospodinjstev. V Sloveniji se je novembra, podobno kot v predhodnih mesecih, nadalje povečala vrednost izvoza blaga in proizvodnje predelovalnih dejavnosti, gibanje ostalih kazalnikov pa kaže na ohranjanje tveganj, povezanih z okrevanjem. Ob postopnem oživljanju mednarodnih trgovinskih tokov se je nominalni blagovni izvoz tudi novembra po desezoniranih podatkih povečal. Ob povečevanju izvoza pa je v tretjem četrtletju drugič zapored medletno porastel slovenski agregatni tržni delež blaga, kije sicer padal od drugega četrtletja 2008. Podobno kot za izvoz velja tudi za obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, kjer se najbolj povečuje proizvodnja v izrazito izvozno usmerjenih panogah. Po drugi strani pa še ni znakov okrevanja domačega povpraševanja, saj so se vrednost opravljenih gradbenih del, realni skupni prihodek v trgovini na drobno, nominalni prihodek v trgovini na debelo in realni prihodek v gostinstvu ponovno znižali. Na medletni ravni so bili zaradi še močnejšega delovanja učinka osnove kot oktobra padci pri večini kazalnikov precej manjši. V letu 2009 se je zelo povečala plačilna nesposobnost pravnih oseb, saj je bilo decembra 2009 v primerjavi z decembrom 2008 več kot polovico več pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot 5 dni v mesecu, povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pa se je povečal za skoraj tri četrtine. Skoraj polovico so k povečanju zneska obveznosti prispevale pravne osebe s področja gradbeništva. Zaposlenost se je novembra še nadalje zmanjšala, decembrsko in januarsko povečanje števila registriranih brezposelnih oseb pa je bilo manjše kot v predhodnih mesecih. Novembra je število delovno aktivnih ponovno najbolj upadlo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, povečalo pa se je ponovno najbolj v večini storitvenih dejavnosti. V letu 2009 je bilo povprečno registriranih 86.354 brezposelnih oseb, kar je 36,6 % več kot v letu 2008. Do povečanja je prišlo predvsem zaradi 70,7 % več oseb, ki so izgubile delo. Konec januarja letos pa je število registriranih brezposelnih oseb doseglo že 99.591. Rast povprečne bruto plače se je zaradi izrednih izplačil novembra povišala, Vlada pa je sprejela nov Zakon o minimalni plači, ki bo najverjetneje privedel do prestrukturiranja gospodarstva in s tem tudi potencialno povečal število brezposelnih. Novembrska rast povprečne bruto plače je bila visoka zaradi izplačil 13. plač in božičnic, ki jih je bilo glede na krizo v gospodarstvu relativno veliko. Najvišja ras t plač je bila zabeležena v dejavnos tih z monopolnim položajem na trgu in z velikim las tniškim deležem države ter v finančnih dejavnostih. Vlada je sprejela nov zakon o minimalni plači, ki širše opredeljuje minimalno plačo in določa za 22,9 % višji bruto znesek, ki sedaj znaša 734,15 EUR. Višji znesek bo pomenil povečanje števila prejemnikov in tudi povečanje koncentracije zaposlenih z nizkimi plačami. Pričakovati pa je, da bo višja minimalna plača potencialno povečala tudi brezposelnost. Modelska ocena kaže, da bi ob predpostavki takojšnje uskladitve delo izgubilo približno 5.000 ljudi, številka pa bi se v procesu prilagajanja lahko povzpela na okrog 20.000. V letu 2009je bila inflacija v Sloveniji med najvišjimi v evrskem območju, januarja pa je medletna inflacija v Sloveniji znašala 1,5 %. Na gibanje medletne inflacije v Sloveniji in tudi na ravni celotnega evrskega območja v lanskem letu so ob znižanju gospodarske aktivnosti najbolj vplivale spremembe cen nafte in hrane (učinek osnove), v nekaterih državah (tudi v Sloveniji) pa so bile pomemben dejavnik inflacije tudi davčne spremembe. Januarja se je medletna inflacija v Sloveniji znižala in znašala 1,5 %, na ravni celotnega evrskega območja pa 1,0 %. Razmere na finančnih trgih v Sloveniji so se v zadnjem četrtletju 2009 še zaostrile. V zadnjem četrtletju lani je prišlo do najizrazitejše umiritve kreditne aktivnosti v celotnem letu. Zadolževalo se je le prebivalstvo, medtem ko so podjetja in NFI kredite decembra neto odplačevala četrti mesec zapored. V letu 2009 so se podjetja in NFI pri domačih bankah zadolžila le za 24,6 mio EUR, kar ne dosega niti enega odstotka vrednost iz leta 2008. Se je pa lani povečala odvisnost podjetij in NFI od zadolževanja v tujini, ki je kljub nominalnemu zmanjšanju predstavljalo okoli 80 % vsega zadolževanja podjetij v lanskem letu. Po naši oceni je eden izmed razlogov za to tudi precejšnja razlika v obrestnih merah. Država je sicer z jamstveno shemo poskušala omiliti težave pri dostopnosti kreditov; za gospodarske družbe je bilo doslej izvedenih osem avkcij, kjer pa je bila porabljena le slaba polovica od skupne višine 1,2 mrd EUR jamstev. Kljub temu je po naši oceni jamstvena shema preprečila še občutnejši upad obsega kreditov podjetjem in NFI, banke pa so kreditirale tudi bolj tvegane komitente. Največji delež kreditov v okviru jamstvene sheme je bil odobren podjetjem iz predelovalnih dejavnosti (skoraj polovica) in iz gradbeništva (dobra četrtina). V letu 2009 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 7,1 % manj prihodkov kot v predhodnem letu, konsolidirana bilanca javnega financiranja pa je po razpoložljivih podatkih za deset mesecev izkazala primanjkljaj v višini 1.484 mio EUR. V letu 2009 so se povišali le prihodki od trošarin in od prispevkov za socialno varnost, vsi ostali prihodki iz davkov in prispevkov za socialno varnost pa so se zmanjšali. Po razpoložljivih podatkih o konsolidirani bilanci za deset mesecev lanskega leta se je razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki povečeval iz meseca v mesec, samo oktobra za 161 mio EUR. Je bil pa lansko leto ponovno pozitiven neto položaj slovenskega proračuna do proračuna EU, uspešnost črpanja v višini 73 % načrtovanih sredstev pa je najboljša po letu 2006. Črpanje se je najbolj izboljšalo na področju kohezijske politike, pa tudi na področju strukturne politike. Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Aktualno 4 tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Tekoča gospodarska gibanja 6 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 7 Tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Po januarskih napovedih IMF se pričakovanja glede okrevanja svetovnega gospodarstva izboljšujejo, a je okrevanje po regijah precej neenakomerno. Do določenih znakov okrevanja svetovnega gospodarstva je prišlo že ob koncu leta 2009, a se ti po državah oz. regijah precej razlikujejo. Na Kitajskem, kjer so že novembra 2008 sprejeli program spodbud v višini 15 % BDP (586 mrd USD), ki je bil med najobširnejšimi na svetu in usmerjen predvsem v spodbujanje infrastrukturnih projektov in domače potrošnje, se je medletna rast BDP lani iz četrtletja v četrtletje stopnjevala in v zadnjem četrtletju dosegla 10,7 %, v celotnem letu pa je rast znašala 8,7 %. V ZDA pa je v zadnjem četrtletju 2009 po prvi oceni anualizirana medčetrtletna rast znašala 5,7%, prvič po štirih četrtletjih pa je bila zabeležena tudi medletna rast v višini 0,1 %. Sicer se prva ocena BDP v ZDA kasneje precej popravi navzdol, a razpoložljivi podatki o strukturi rasti kažejo, da so bili ključni dejavniki rasti kopičenje zalog, izvoz in investicije v računalniško opremo. Znižanje BDP v ZDA v letu 2009 (-2,4 %) je bilo sicer največje po letu 1946. Ob oživljanju gospodarske aktivnosti po svetu, ki je predvsem posledica obsežnih fiskalnih in monetarnih ukrepov, je IMF izboljšal svojo oktobrsko napoved svetovne gospodarske rasti za 0,8 o. t. na 3,9 %. Hkrati opozarja, da je predvsem v razvitih državah še malo znakov avtonomnega domačega povpraševanja, ki bi poganjal rast tudi brez spodbud. Okrevanje v slednjih naj bi bilo počasno, BDP pa naj bi dosegel predkrizno raven šele konec leta 2011. Svetovno okrevanje poganjajo ključne azijske države v razvoju. Kljub izboljšanju napovedi IMF opozarja tudi na precejšnja tveganja za svetovno gospodarstvo, predvsem na nevarnost prehitrega in neusklajenega umika spodbud ter na negativni vpliv nepopolno delujočih finančnih sistemov. Opozarja tudi na negativna gibanja na trgu nepremičnin v nekaterih državah, predvsem pa na vpliv naraščajoče brezposelnosti na potrošnjo gospodinjstev ter tudi na visoke javnofinančne primanjkljaje in dolg. Obrestne mere centralnih bank so še vedno izredno nizke, medtem ko so se posojilni pogoji v evrskem območju tudi v zadnjem četrtletju2009zaostrovali. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je januarja znižala 15. mesec zapored in je v povprečju meseca znašala 0,68 %. Obrestne mere najpomembnejših centralnih bank pa so tudi januarja ostale nespremenjene na rekordno nizkih ravneh (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %). Po anketi ECB so se posojilni pogoji v evrskem območju tudi v zadnjem četrtletju 2009 zaostrovali, a je bilo tokrat število bank, ki so zaostrile pogoje, le še za 3 % večje od števila bank, ki jih je izboljšalo. Ocene posojilnih pogojev za kredite podjetjem so precej podobne za mala in velika podjetja ter za ročnosti kreditov, povpraševanje malih in srednjih podjetij po kreditih pa je upadlo malo manj kot povpraševanje velikih podjetij. Med razlogi za najem kredita še naprej prevladuje prestrukturiranje dolga. Za prvo letošnje četrtletje banke pričakujejo, da se bodo posojilni pogoji ponovno nekoliko bolj zaostrili kot v zadnjem četrtletju lani in to bolj za velika podjetja. Banke pričakujejo, da se bo precej okrepilo povpraševanje malih in velikih podjetij po kreditih, in to predvsem po kratkoročnih kreditih. Pri posojilnih pogojih za gospodinjstva pa anketni podatki kažejo, da so se v zadnjem četrtletju lani precej manj kot ob koncu leta 2008 in v začetku 2009 zaostrili pogoji za stanovanjske kredite, še do manjše zaostritve pogojev pa naj bi prišlo v prvem četrtletju letos, ko banke tudi pričakujejo, da se bo povpraševanje po stanovanjskih kreditih še okrepilo. Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju tako potrjuje pričakovanja IMF, da bo kreditiranje ostalo šibko tudi letos in da predvsem velika podjetja poskušajo pomanjkanje posojil nadomestiti z izdajanjem obveznic, kar pa vseeno ne more v celoti nadomestiti bančnega kreditiranja, predvsem v evrskem območju, kjer finančni sistem bistveno bolj temelji na bankah kot v anglosaksonskih državah. Januarja se je nadaljevalo izgubljanje vrednosti evra proti najpomembnejšim valutam. Povprečni tečaj dolarja glede na evro se je decembra okrepil za 2,4 % na 1,4272 USD za 1 EUR. Glede na evro so se januarja okrepile vrednosti britanskega funta (+1,9 % na 0,8831 GPB za 1 EUR), japonskega jena (+0,7 % na 130,33 JPY za 1 EUR) in švicarskega franka (+1,7 % na 1,4765 CHF za 1 EUR). Tabela 1: Napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast in predpostavke UMAR, uporabljene v jesenski napovedi 2009 2009 2010 2011 UMAR sep 09 CONS jan 09 IMF jan 10 UMAR sep 09 EK nov 09 OECD nov 09 CONS jan 09 IMF jan 10 UMAR sep 09 EK nov 09 OECD nov 09 CONS jan 10 IMF jan 10 EMU -3,9 -3,9 -3,9 0,4 0,7 0,9 1,3 1,0 1,6 1,5 1,7 1,6 1,6 EU -4,2 -4,0 -4,0 0,2 0,7 n.p. 1,2 1,0 1,6 1,6 n.p. n.p. 1,9 DE -4,8 -5,0 -4,8 0,9 1,2 1,4 1,8 1,5 1,5 1,7 1,9 1,6 1,9 IT -5,2 -4,8 -4,8 -0,2 0,7 1,1 0,9 1,0 0,9 1,4 1,5 1,2 1,3 AT -3,5 -3,5 n.p. 0,0 1,1 0,9 1,3 n.p. 1,6 1,5 2,2 1,7 n.p. FR -2,1 -2,2 -2,3 0,6 1,2 1,4 1,4 1,4 1,7 1,5 1,7 1,6 1,7 UK -4,7 -4,7 -4,8 -0,3 0,9 1,2 1,5 1,3 1,8 1,9 2,2 2,2 2,7 ZDA -2,8 -2,5 -2,5 0,9 2,2 2,5 2,9 2,7 3,0 2,0 2,8 3,1 2,4 Vir: UMAR Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009 (september 2009), Consensus Forecasts (januar 2010), IMF World Economic Outlook Update (januar 2010), OECD Economic Outlook 2/2009 (november 2009). 8 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Slika I: Posojilni pogoji v evrskem območju in pričakovano povpraševanje po posojilih - Podjetjem v preteklih treh mesecih Povpraševanje podjetij v prihodnjih treh mesecih - Stanovanjska posojila v preteklih treh mesecih Povpraševanje po stanovanjskih posojilih v prihodnjih treh mesecih O O O O O O O Vir: ECB. Januarja se je cena nafte Brent, izražena tako v USD kot v EUR, povišala, kar je bila predvsem posledica visokih cen nafte v začetku meseca, ko so prvič po oktobru 2008presegle 80 USD/sod. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je januarja povišala za 4,5 % na 53,98 EUR/sod, izraženo v USD pa za 2,3 % na 76,17 USD/sod. Medletno je bila povprečna mesečna cena nafte, izražena v EUR, višja za 57,9 %, izražena v USD pa za 75,3 %. Slika 2: Cene soda nafte Brent 150 140 130 120 110 100 3 5 I 90 5 80 70 60 50 40 2010 2009 2008 \ E .2. - Cene surovin so se po podatkih IMF v povprečju lanskega leta znižale za 31,0 %, letos pa naj bi rast znašala okrog 5 %. Cene surovin so se od avgusta 2008 do februarja 2009 občutno znižale, od takrat pa so začele ponovno naraščati, kar je bilo predvsem povezano z začetkom okrevanja gospodarstev v državah v razvoju. Povečevale so se predvsem cene industrijskih surovin in kovin, kar je bilo povezano s povečanim povpraševanjem po teh surovinah zaradi narave okrevanja v državah v razvoju, kjer so precejšen poudarek pri oživljanju gospodarstva dali infrastrukturnim investicijam. Kljub visokim zalogam in neizkoriščenim proizvodnim zmogljivostim verjetnost hitrejše rasti cen surovin od pričakovane (IMF januarja napovedal 5,8-odstotno rast neenergetskih surovin v letu 2010) predstavlja eno izmed tveganj za svetovno gospodarstvo v letu 2010. Slika 3: Gibanje cen surovin ■ Indeks cen surovin - Indeks cen kovin • Indeks cen hrane j / J V-7 / / j r / 3 Vir: IMF. Gospodarska gibanja v Sloveniji Novembra sta se, podobno kot v predhodnih mesecih, med kratkoročnimi kazalniki gospodarske aktivnosti povečali le vrednosti izvoza blaga in proizvodnje predelovalnih dejavnosti, medtem ko se je vrednost ostalih kazalnikov znižala, kar kaže na nadaljnje šibko domače povpraševanje. Ob postopnem oživljanju mednarodnih trgovinskih tokov se je nominalni blagovni izvoz tudi novembra po desezoniranih podatkih povečal. Podobno velja za obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, kjer se najbolj povečuje proizvodnja v izrazito usmerjenih panogah. Po drugi strani blagovni uvoz še naprej precej bolj niha kot izvoz, kar nakazuje nadaljnje nizko domače povpraševanje, saj uvoz poleg izvozne komponente pomembno determinira tudi domača potrošnja. Po desezoniranih podatkih so se namreč novembra realni skupni prihodek v trgovini na drobno, nominalni prihodek v trgovini na debelo in realni prihodek v gostinstvu znižali. Ponovno se je znižala tudi vrednost opravljenih gradbenih del. Na medletni ravni so bili zaradi še močnejšega delovanja učinka osnove kot oktobra padci pri večini kazalnikov precej manjši.1 1 Več o delovanju učinka osnove glej Okvir 1, Ekonomsko ogledalo, december 2009. 80 60 40 20 0 220 200 180 160 140 120 100 80 30 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 9 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 1: Tržni deleži Po umirjenem padanju v prvem četrtletju in ponovni rasti v drugem se je v tretjem četrtletju leta2009 rast slovenskega agregatnega tržnega deleža blaga2 nadaljevala predvsem zaradi rasti deležev v Franciji, Nemčiji in na Hrvaškem. Pred zmanjšanjem v letu 2008 (-2,9 %), ki je bilo še posebej izrazito v drugem polletju, je Slovenija agregatni tržni delež povečevala sedem let. V prvih devetih mesecih leta 2009 je bila v razmerah močnega zmanjšanja uvoznega povpraševanja3 rast agregatnega tržnega deleža (2,4 %) spodbujena predvsem z rastjo tržnih deležev v Franciji, Nemčiji in na Hrvaškem. Padanje tržnega deleža v Avstriji se je umirjeno nadaljevalo, prav tako v Italiji, kjer pa je v tretjem četrtletju že prišlo do rahle rasti. Med pomembnejšimi trgi, kjer so se v letu 2008 naši tržni deleži v vseh ključnih trgovinskih partnericah zmanjšali, se je edino v Rusiji v prvih devetih mesecih leta 2009 njegovo zmanjševanje pospešeno nadaljevalo. Med preostalimi relativno manj pomembnimi trgi je v prvih devetih mesecih leta 2009 porastel še tržni delež na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in v Belgiji. V tretjem četrtletju so na trgu EU porastli tržni deleži vseh sektorjev po SMTK, z izjemo raznih izdelkov, kjer prevladujejo delovno intenzivni proizvodi. Od zadnjega četrtletja leta 2008 se je nadaljevala rast tržnega deleža kemičnih proizvodov, predvsem pod vplivom močne rasti izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov, ki za razliko od večine drugih podsektorjev po SMTK v času mednarodne gospodarske krize niso bili soočeni s krčenjem povpraševanja v EU. Tržni delež preostalih kemičnih proizvodov se je ob upočasnjenem padanju njihovega izvoza povečeval od drugega četrtletja. Rast tržnega deleža strojev in transportnih naprav je bila od prvega četrtletja leta 2009 spodbujena predvsem z izvozom cestnih vozil pod vplivom spodbujanja prodaje avtomobilov v nekaterih državah EU, kar se po naši oceni kaže tudi v rasti tržnega deleža na francoskem in nemškem trgu. Z izjemo električnih strojev in aparatov, ki so prav tako zabeležili opaznejšo rast, so tržni deleži preostalih pomembnejših proizvodov tega sektorja4 padli oz. stagnirali na ravni izpred enega leta. Po padcu v letu 2008 in v prvem polletju leta 2009 je v tretjem četrtletju porastel tudi tržni delež izdelkov, razvrščenih po materialu5. Njegova rahla rast v prvih devetih mesecih leta 2009 je bila predvsem posledica izvoza papirja, kartona in izdelkov iz celuloze ter barvnih kovin. Padec tujega povpraševanja v prvih devetih mesecih leta 2009 je bil sicer za slednje, podobno kot za proizvode iz železa in jekla, med najvišjimi, a ker je naš izvoz barvnih kovin padel za nekoliko manj kot uvoz EU, je naš tržni delež porastel. Padanje tržnega deleža raznih izdelkov6, kamor se uvrščajo večinoma delovno intenzivni proizvodi, je bilo v vseh treh četrtletjih leta 2009 izrazito. V primerjavi s preteklimi leti se je poglobilo, predvsem pod vplivom padanja izvoza pohištva, pa tudi oblek in montažnih stavb. To kaže na večjo težo notranjih slabosti tega sektorja, ki jih je mednarodna gospodarska kriza le zaostrila. Med preostalimi relativno manj pomembnimi sektorji, ki v strukturi izvoza blaga pomenijo le slabo desetino, sta po padcu v letu 2008 porastla tudi tržna deleža hrane in pijač ter surovin, prvi predvsem pod vplivom izvoza živinske krme, drugi pa pod vplivom izvoza električne energije, nafte in naftnih derivatov. Slika 6: Tržni deleži Slovenije v EU po SMTK 0,06 Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. 2 Na trgu 15-tih pomembnejših trgovinskih partneric, kamor se uvrščajo: Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Belgija, Španija, Avstrija, Združeno kraljestvo, Češka, Madžarska, Slovaška, Poljska, ZDA, Hrvaška in Rusija. 3 Uvoz 15-tih trgovinskih partneric je v prvih devetih mesecih leta 2009 medletno padel za dobro tretjino, EU za slabo četrtino. 4 Proizvodov z 2- ali večodstotnim deležem v izvozu blaga Slovenije v EU v 5 Sektor 6 po SMTK: kože, kavčuk, papir, les, tekstil in kovine. 6 Sektor 8 po SMTK: montažne stavbe, pohištvo, obleka, obutev, drugi got( 7 Podsektorjev z 2- ali večodstotnim deležem v izvozu blaga Slovenije v EU Slika 7: Tržni deleži v EU po pomembnejših podsektorjih SMTK7 v devetih mesecih leta 2009 ■ Izvoz SI BUvoz EU ■ Delež v izvozu ATržni delež (leva os) Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. letu 2008. vi izdelki. v letu 2008. Njihov skupni delež v izvozu blaga je znašal kar 74,2 %. 10 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Slika 4: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji - Izvoz blaga (nom.) ■ Vredn. opr. del v gradben. - Prihodek v gostinstvu - Kaz. gospod. kl i me (desna os) Ind. proiz. predeloval. dej. Sk. prihod. v trg. na drobno Prihodek v trgov. na debelo ^ 115 N co g 110 CN I 105 ■o := 100 C I 95 £ 90 ~7\- ! '' \ N v 4 0 -4 -24 -28 Vir: SURS, preračuni UMAR. Novembra se je nadaljevala rahla rast blagovnega Izvoza (pri uvozu jasnih znakov okrevanja še ni zaznati), na medletni ravni pa se zaradi baznega učinka padec upočasnjuje.8 Po desezoniranih podatkih se je izvoz blaga novembra na mesečni ravni ponovno rahlo povečal (0,6 %), medletni padec pa se je zaradi učinka osnove precej zmanjšal (-3,5 %). V enajstih mesecih leta 2009 je bil izvoz medletno nominalno nižji za 20,3 %, kar je njegovo vrednost približalo ravni povprečnega izvoza v letu 2006. Uvoz bolj niha, saj poleg izvoza nanj vpliva tudi domače povpraševanje. Po oktobrski rasti se je novembra po desezoniranih podatkih znižal (-0,5 %). V povprečju enajstih mesecih lani pa je bil medletno nižji za 27,7 %. Slika 5: Izvoz in uvoz blaga 160 — Izvoz blaga — Uvoz blaga 1 „C m/ Storitvena menjava se je v enajstih mesecih lani, razen novembra, na medletni ravni znižala manj (-11,5 %) od blagovne (-24,3 %). Izvoz storitevje bil novembra medletno nominalno nižji za 15,8 %. Podoben padec je beležil tudi v enajstih mesecih lani (15,4 %), k čemur je največ prispeval padec izvoza cestnega transporta, potovanj in gradbenih storitev. Uvoz storitev je bil novembra medletno nižji za 3,2 %, v enajstih mesecih lani pa za 5,7 %. K znižanju uvoza sta v enajstih mesecih lani večinoma prispevala uvoz pomorskega transporta in uvoz raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2008 XI 09/ X 09 XI 09/ XI 08 I-XI 09/ I-XI 08 Izvoz1 4,8 -4,6 -6,4 -19,5 -blago 1,3 -2,3 -4,1 -20,6 -storitve 21,6 -13,9 -15,8 -15,4 Uvoz1 6,4 -0,7 -10,4 -24,9 -blago 5,7 0,7 -11,5 -27,7 -storitve 10,8 -8,3 -3,2 -5,7 Industrijska proizvodnja 2,5 4,02 -2,43 -18,73 -v predelovalnih dejavnostih 2,6 3,02 -2,83 -19,93 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del 15,7 -4,52 -18,13 -21,73 Trgovina-skupni realni prihodek v trgovini na drobno 10,4 -2,42 -13,43 -13,83 Gostinstvo-skupni realni prihodek v gostinstvu -2,7 -1,12 13,43 -11,33 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki UMAR, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po oktobrskem skrčenju novembra okrepil, medletno pa je bil padec predvsem zaradi nizke osnove najmanjši v letu 2009. Novembra je bila proizvodna aktivnost za 3,0 % (desezonirano) večja kot mesec prej, v primerjavi z enakim mesecem leta 2008 pa je bila manjša za 2,8 % (delovnim dnem prilagojeno), na kar je v veliki meri vplivala nizka proizvodna aktivnost novembra 2008, saj se je obseg industrijske proizvodnje takrat že močno skrčil.9 Učinek osnove je bil najmočnejši v večini izrazito izvozno usmerjenih panogah, kjer je prišlo do nadaljnjega padca proizvodnje le v proizvodnji tekstilij in kovin, ki sta edini nizko in srednje nizko tehnološko zahtevni panogi, ki sta izrazito izvozno usmerjeni. V izrazito izvozno usmerjenih panogah je tako proizvodna aktivnost v enajstih mesecih leta 2009 povprečno najmanj zaostala za enakim obdobjem leta 2008 (-16,3 %), medtem ko je bila v povprečju predelovalnih dejavnosti nižja za 19,7 % in na ravni iz leta 2004.10 8 Po zunanjetrgovinski statistiki. 9 Več o delovanju učinka osnove glej Okvir 1, Ekonomsko ogledalo, december 2009. 10 Povprečna letna rast je izračunana na podlagi originalnih podatkov, ker delovnim dnem prilagojeni podatki o obsegu proizvodnje po posameznih skupinah predelovalnih dejavnosti niso razpoložljivi. 8 ÏÏ 85 -12 80 -16 75 a 70 65 150 140 130 120 100 90 80 70 Vir: SURS Ekonomsko ogledalo, januar 2010 11 Tekoča gospodarska gibanja Slika 8: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti 120 115 o o H 110 Ln 8 105 100 95 90 85 80 75 Vir: SURS, preračuni UMAR. Padec proizvodnje je bil novembra na medletni ravni največji v panogah, ki so usmerjene predvsem na domači trg, kjer je bil učinek nizke osnove šibkejšiu. Večino na domači trg usmerjenih panog predstavljajo nizko tehnološko zahtevne panoge, kjer je bil padec proizvodnje v letu 2009 podoben kot v letu 2008 (prehrambena industrija), ali večji (proizvodnja pohištva). V srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, popravila in montaža strojev in naprav), katerih proizvodna aktivnost je v pretežni meri odvisna od aktivnosti domačega gospodarstva (gradbeništvo), je proizvodnja začela upadati konec leta 2008. Slika 9: Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti po podpodročjih Q1 09 Q2 09 Q3 09 okt.-nov. 09 Izrazito izvozno Zmerno izvozno Pretežno na domači usmerjene panoge usmerjene panoge trg usmerjene panoge Vir: SURS, preračuni UMAR. Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih za januar kažejo nadaljnje izboljševanje kazalnikov stanj in večine kazalnikov pričakovanj. Najbolj se je povečal optimizem podjetij glede pričakovanega izvoza, ki je pozitivno vplival na kazalnika pričakovanega skupnega povpraševanja in pričakovane proizvodnje. Pri tem je bil optimizem podjetij glede prihodnjega izvoza nekoliko večji od optimizma glede pričakovanega skupnega povpraševanja, kar bi lahko nakazovalo na počasnejše umirjanje neugodnih razmer na domačem kot na tujem trgu. Na bolj neugodne trenutne razmere na domačem in tujem trgu sicer kažejo tekoči podatki o novih naročilih, ki so bila novembra na medletni ravni drugi mesec zapored večja na tujem trgu, ter kazalnika stanja izvoznih in skupnih naročil. Kazalnik izvoznih naročil, ki se je konec leta 2008 in v prvih mesecih leta 2009 hitreje in močneje zniževal, se namreč popravlja hitreje od kazalnika skupnih naročil. Slika 10: Izbrani kazalniki poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih — Pričakovano sk. povpraševanje — Pričakovana proizvodnja — Pričakovan izvoz 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 Izvozna naročila Skupna naročila \ ........T............... .........i /*"' y ........"V..... \ .............K.; ------- ...... ---- Gradbena aktivnost se je novembra nadalje znižala. Po desezoniranih podatkih se je vrednost opravljenih del znižala za 4,5 % in dosegla raven iz sredine leta 2006. Medletno je bila aktivnost nižja za 18,1 %, kar je podobno kot v povprečju enajstih mesecev. Sicer se je drugi mesec zapored precej okrepila gradnja stanovanjskih stavb, a so nihanja pri tej skupini gradbenih del pogosta, tako da še ni mogoče govoriti o dolgoročnejšem okrevanju gradnje stanovanj12. Še več, nove pogodbe za gradnjo stanovanjskih stavb so bile v enajstih mesecih leta 2009 za 39,0 % nižje kot leto pred tem, podobno sliko kažejo tudi podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih v prvih treh četrtletjih lani. Tudi v ostalih segmentih gradbeništva ni znakov okrevanja. Do najmanjšega padca je prišlo pri gradnji inženirskih objektov, kjer je bila vrednost novih pogodb glede na leto pred tem nižja za 14,6 %. Vir: SURS. 11 Panoge, ki so usmerjene predvsem na domači trg, se po tehnološki zahtevnosti uvrščajo med nizko in srednje nizko tehnološko zahtevne. 12 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. 12 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Tekoča gospodarska gibanja V letu 2009 smo imeli medletno višjo proizvodnjo hidroelektrarn in nižjo proizvodnjo nuklearke, poraba električne energije pa je upadla, najbolj v kovinski industriji. Proizvodnja elektrike je bila decembra za 2,1 % višja medletno, v letu 2009 pa se je povečala za 0,7 %. Decembra je bila proizvodnja hidroelektrarn medletno nižja za 11,6 %, v celotnem letu 2009 pa se je zaradi ugodne vodnatosti rek najbolj povečala (21,7 ), proizvodnja v nuklearki pa je bila decembra medletno nižja za 3,8 %, upadla pa je tudi v celotnem letu 2009, in sicer zaradi rednega remonta (-8,7 %). Decembra se je zelo povečala proizvodnja termoelektrarn (26,2 %), ki pa je bila v celotnem letu 2009 za 2,9 % nižja kot v letu 2008. Poraba elektrike se je za 5,4 % znižala že v letu 2008, a takrat še predvsem kot posledica prehoda na energetsko manj intenzivno proizvodnjo aluminija ter stečaja večjega podjetja v kovinski dejavnosti (prispevek prek devet desetin). 10,7-odstotno znižanje porabe v letu 2009 je bilo posledica gospodarske krize, je pa zopet več kot dve tretjini k skupnemu padcu prispevala kovinska industrija Okvir2: Plačilna (ne)sposobnost V letu 2009 se je plačilna nesposobnost pravnih oseb zelo povečala. Po podatkih AJPES je imelo 5.252 pravnih oseb decembra 2009 dospele neporavnane obveznosti13 več kot pet dni v mesecu v povprečnem dnevnem znesku 257 mio EUR. V letu 2009 (primerjava decembra 2009 z decembrom 2008) se je njihovo število povečalo za 53,8 %, povprečni dnevni znesek njihovih dospelih neporavnanih obveznosti pa za 74,3 %. Največ, skoraj polovico, so k povečanju zneska prispevale pravne osebe s področja gradbeništva, kjer so se neporavnane obveznosti povečale za skoraj dvakrat. Petino so k skupnemu povečanju zneska obveznosti prispevale pravne osebe s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti, kjer pa so neporavnane obveznosti močno koncentrirane na relativno majhno število pravnih oseb. Povprečni znesek neporavnanih obveznosti na pravno osebo v tej dejavnosti je bil decembra lani približno 17-krat večji kot v povprečju vseh dejavnosti. Pri skupnih neporavnanih obveznostih je pomemben še delež trgovine ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, kjer je bilo povečanje v letu 2009 »le« 18-odstotno, in predelovalnih dejavnostih, kjer je bilo povečanje več kot polovično. Delež vseh ostalih dejavnosti skupaj je bil decembra 2009 v skupnem povprečnem dnevnem znesku neporavnanih obveznosti le 17-odstoten, kar pa nujno ne pomeni, da se v teh dejavnostih ne srečujejo s problemom poravnavanja v plačilo zapadlih obveznosti. Na obremenjenost posameznih dejavnosti z neporavnanimi obveznostmi kaže razmerje med neporavnanimi obveznostmi in vsemi prejemki. Izračun tega pokaže, da je poleg gradbeništva z neplačevanjem obveznostmi najbolj »obremenjeno« še gostinstvo, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kmetijstvo ter poslovanje z nepremičninami. Podjetja pa ne zamujajo samo pri zgoraj omenjenih plačilih, ampak se v zadnjem času povečuje tudi delež podjetij, ki zamujajo pri poravnavanju obveznosti do bank. Po podatkih Banke Slovenije14 o zamudah nefinančnih podjetij pri bankah po dejavnostih je delež zamudnikov največji v gostinstvu in gradbeništvu, višji od povprečja pa je še v prometu in skladiščenju, kmetijstvu, poslovanju z nepremičninami, trgovini in predelovalnih dejavnostih. 13 AJPES ne spremlja vseh dospelih neporavnanih obveznosti, ampak samo tiste, ki imajo prioriteto po Zakonu o davčnem postopku in po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. To so: i) zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljavca, ii) davčni dolg in stroški prisilne izterjave, iii) sodni sklep o izvršbi. 14 Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, december 2009. Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del II 190 o ° 180 c ! 170 'S 160 f 150 £ 140 ™ 130 120 § 110 § 100 - Gradbeništvo - skupaj ■ Stanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Stavbe - skupaj Nestanovanjske stavbe ' \ //•A \ \ _ ........ : \ * : \ v\ /- ; gggggggg i i t i i i t i Vir: SURS, preračuni UMAR. 90 Slika 12: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu in povprečni skupni znesek neporavnanih obveznosti 280 260 240 220 200 180 160 140 120 100 I Število pravnih oseb (desna os) - Povprečni skupni dnevni znesek neporavnanih obveznosti (leva os) co co co o^ c^ o^ 5.500 5.000 4.500 3.500 3.000 2.500 80 2.000 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 13 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 3: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, december 2009 število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi rast dec. 09/ dec. 08 povprečen dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti v EUR rast dec. 09/ dec. 08 povprečen dnevni znesek na pravno osebo v EUR Gradbeništvo 1.288 76,0 78.228.424 189,3 60.736 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 55 34,1 46.186.267 91,9 839.750 Trgovina 1.083 34,4 38.116.193 18,5 35.195 Predelovalne dejavnosti 662 53,6 28.933.708 56,3 43.707 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 537 51,7 20.805.377 18,4 38.744 Drugo 1.627 55,0 44.456.295 59,1 27.324 Skupaj 5.252 53,8 256.726.264 74,3 48.882 Vir: AJPES. Tabela 4: Razmerje med neporavnanimi obveznostmi decembra 2009 in povprečnimi mesečnimi prejemki v letu 2009 (v %) F Gradbeništvo 8,6 I Gostinstvo 5,5 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 2,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2,4 L Poslovanje z nepremičninami 2,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1,6 H Promet in skladiščenje 1,4 S Druge dejavnosti 1,3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1,2 C Predelovalne dejavnosti 0,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 0,9 SKUPAJ 0,7 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 0,5 P Izobraževanje 0,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 0,2 Q Zdravstvo in socialno varstvo 0,2 B Rudarstvo 0,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 0,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 0,0 Vir: AJPES, preračuni UMAR. (neposredni odjemalci elektrike s prenosnega omrežja). Decembra je bila prvič v letu 2009 poraba elektrike medletno višja (1,8 %), kar pa pripisujemo zlasti učinku nizke osnove (že decembra 2008 je bila poraba medletno nižja za 14,0 %). V letu 2009 se je poraba elektrike znižala pod raven iz leta 2002, tako da smo ob rahlo povečani proizvodnji dosegli neto izvoz elektrike v višini 2,3 % porabe tudi, ko v izračunu ne upoštevamo hrvaškega dela proizvodnje nuklearke. Medletno nižji obseg cestnega blagovnega prometa je bil tudi v tretjem četrtletju leta 2009 v pričakovanem okviru, medtem ko je bilo poslabšanje na železnici večje. Po medletno nižjem obsegu cestnega blagovnega Slika 13: Proizvodnja in poraba elektrike v zadnjih 10-ih letih ■ Proizvodnja nuklearke (50 %) ■ Proizvodnja termoelektrarn ■ Proizvodnja hidroelektrarn C- Izgube prenosa I Poraba distribucijskih odjemalcev ■ Poraba neposrednih odjemalcev 14 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vir: ELES prometa15 v prvih dveh četrtletjih 2009 (za 12,7 % in 7,6 %) je bil v tretjem nižji za 12,3 %. V tretjem četrtletju se je notranji promet znižal le še za 2,3 %, mednarodni pa bolj (-14,5 %), medtem ko je bilo v povprečju prvih devetih mesecev znižanje notranjega prometa večje. Na osnovi podatkov o prehodih tovornjakov prek cestninskih postaj (ki sicer zajemajo tudi tuje tovornjake), lahko v zadnjem četrtletju leta 2009 pričakujemo manjši medletni padec slovenskega blagovnega prometa. Precej bolj od cestnega pa se znižuje železniški blagovni promet, ki je bil v prvih treh četrtletjih 2009 medletno nižji za 24,1 %, 26,0 % in 30,7 %. V tretjem četrtletju se je notranji promet znižal za 19,3 %, mednarodni pa za 33,6 %. Kljub temu, da je bila v letu 2009 našemu glavnemu železniškemu prevozniku dodeljena večina vlakovnih poti, sta na slovenskem trgu že delovala še dva avstrijska prevoznika, kar je ob gospodarski krizi tudi vplivalo na nižji obseg prevozov. 5 Gre za v Sloveniji registrirana tovorna vozila. 12 10 8 6 4 2 0 14 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Poleg vpliva globalne krize in nove konkurence pa so slabi rezultati našega največjega železniškega prevoznika tudi posledica neuspešne sanacije, ki je bila opravljena še v letu 2004, tako da so se do konca leta 2009 njegovi bilančni kazalniki še poslabšali (95 mio EUR osnovni kapital in 350 mio EUR zadolženost, 80 mio EUR bilančne izgube). Slika 14: Cestni in železniški blagovni promet ■ Železniški ■ Cestni E i! 3000 gospodarskih vozil ter prodaja luksuznih, športnih, prestižnih in drugih dražjih osebnih avtomobilov ter povečala prodaja avtomobilov srednjega spodnjega razreda19. V prvih enajstih mesecih 2009 je bil skupni prihodek medletno nižji za 13,8 %, od tega v trgovini na drobno za 11,2 %, v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa za 23,4 %. Slika 15: Prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh -Trgovina na drobno - skupaj -----Motorna goriva — — Živila, pijače, tob. izd. -----Neživila -Mot. vozila, kolesa, rez. deli in opr. Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir. SURS, preračuni UMAR. 5000 4000 2000 1000 0 Skupni realni prihodek v trgovini na drobno16 se je po oktobrski rasti novembra zmanjšal (desezonirano) in ponovno dosegel raven poletnih mesecev, na medletni ravni pa se je upad realnega prihodka še umiril.17 Znotraj celotne trgovine na drobno se je upad realnega prihodka novembra na medletni ravni še poglobil v trgovini na drobno ter umiril v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili. Poglobitev upada prihodka v trgovini na drobno je bila predvsem posledica večjega padca prihodka v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi18 ter v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, medtem ko je upad realnega prihodka v trgovini z neživili ostal na oktobrski ravni. Največjo umiritev upada smo zabeležili v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, kjer je bil prihodek po večmesečnem zaostajanju za četrtino ter 16-odstotnem zaostajanju oktobra novembra »le« za dobrih 7 % nižji kot novembra 2008, kar pa je bilo tudi posledica zniževanja prihodka od oktobra 2008 dalje. Znotraj tega segmenta se je prihodek v prodaji motornih vozil in koles ter rezervnih delov in opreme zmanjšal za dobrih 7 %, čeprav je bilo število prvih registracij osebnih motornih vozil približno enako številu iz novembra 2008. Na zmanjšanje prihodka je vplivala tudi različna struktura prodanih avtomobilov, saj se je zmanjšala prodaja lahkih 16 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 17 Več o delovanju učinka osnove glej Okvir 1, Ekonomsko ogledalo, december 2009. 18 Prihodek je bil novembra realno skoraj za tretjino manjši kot novembra 2008. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je po dveh mesecih rasti novembra ponovno zmanjšal (desezonirano), medletno pa se je upad prihodka še umiril, a ostal velik. Upad nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je novembra medletno sicer umiril, vendar je bil prihodek še vedno skoraj za petino manjši kot novembra 2008. Nominalni prihodek je bil skupaj v prvih enajstih mesecih leta 2009 za dobro petino nižji kot v istem obdobju leta 2008. Slika 16: Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu ^^^M Prihodek v gostinstvu -Prenočitve turistov skupaj -----Prenočitve-domači -Prenočitve -tuji 20 15 10 ^ 5 f 0 ro c * -5 "U (u 2-10 -15 Vir. SURS, preračuni UMAR. Ekonomsko ogledalo, januar 2010 15 Tekoča gospodarska gibanja V gostinstvu se je zniževanje realnega prihodka tudi novembra nadaljevalo (desezonirano), na medletni ravni pa je upad realnega prihodka ostal velik. Po treh mesecih rasti se je novembra število prenočitev na medletni ravni zmanjšalo za 3,8 %, od tega število domačih prenočitev za 1,5 %, tujih pa za dobrih 6 %. Skupaj je bil realni prihodek v prvih enajstih mesecih za 11,7 % manjši kot v enakem obdobju leta 2008, število skupnih prenočitev pa je ostalo približno enako. Ob koncu leta 2009je bila potrošnja še skromna, januarja pa smo beležili večji optimizem potrošnikov pri večjih nakupih. Medletni upad neto izplačanih plač je bil decembra, kljub razmeroma normalnemu izplačilu božičnic, še rahlo višji kot novembra, k čemur je prispevalo tudi medletno zmanjšanje plač v javnem sektorju (prvič po februarju 2008). Prihodek v trgovini na drobno je bil ob koncu leta še vedno za več kot desetino nižji kot leto prej, neto tok potrošniških posojil pa je bil decembra prav tako skromen (2 mio EUR; v celotnem letu 2009 pa so gospodinjstva najela le za dobro desetino vrednosti posojil iz prejšnjega leta). Optimizem potrošnikov je januarja ostal približno na ravni preteklega meseca, vidneje izboljšanje pa je bilo opaziti pri kazalniku, ki kaže primernost trenutka za večje nakupe. Tako so se prve registracije osebnih vozil fizičnih oseb januarja že tretji mesec zapored povečale, tokrat kar za 38 %, saj smo januarja 2009 beležili tretjinski padec. V letu 2009 so fizične osebe registrirale 15 % manj vozil kot leta 2008, po podatkih Sekcije za motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije pa je bilo registriranih več vozil srednjega nižjega cenovnega razreda, še posebej proti koncu leta, na kar kaže tudi počasnejše (od rasti števila vozil) okrevanje prihodka v trgovini na drobno z motornimi vozili, kjer je prišlo novembra do 7,2-odstotnega padca. Slika 17: Kazalniki potrošnje gospodinjstev Masa neto izplačanih plač (realno) Število prvič registriranih osebnih vozil fizičnih oseb * -----Prihodek v trgovini na drobno (realno)** • Kazalec zaupanja potrošnikov, orig.vrednost (desna os) 18 15 12 9 6 * 3 H 13 -9 S-12 -15 -18 -21 -24 -27 0 -3 -6 -9 -12 -15 -18 -21 -24 -27 -30 -33 -36 -39 -42 -45 833S&ggssggs8ggs| a a a a Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Opomba: * Podatki od marca 2006. ** SKD 2008. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je januarja glede na december povečala za 4 o. t. K izboljšanju je prispevalo vidno izboljšanje vrednosti kazalnikov zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Vrednosti kazalnikov zaupanja potrošnikov in v trgovini na drobno sta bili nekoliko nižji kot decembra, precej pa se je znižala vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu, ki je ponovno padla na najnižjo raven doslej, ki jo je dosegla že ob začetku leta 2009. Slika 18: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno -Storitvene dej. Predelovalne dej. Potrošniki - Gradbeništvo 40 30 20 1 10 3 0 ? -10 C s -20 « -30 > -40 -50 -60 \ \\V - * \ v--. ! v \ 8 ć Ć si .n Ć Trg dela Zaposlenost se je novembra nadalje zmanjšala. Število delovno aktivnih se je zmanjšalo za 406 oseb (desezonirano za 0,1 %, medletna stopnja pa ostaja enaka kot oktobra, to je -4,2 %). V primerjavi z oktobrom se je število delovno aktivnih še naprej povečevalo v večini storitvenih dejavnosti (razen v prometu in gostinstvu), najbolj pa je ponovno upadlo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Število potreb po delavcih je bilo decembra skoraj enako kot novembra in le še za 5,1 % nižje kot pred letom dni, število novih zaposlitev pa se še zmanjšuje in je v primerjavi z decembrom 2008 nižje za 15,2 %. V letu 2009 je bilo potreb po delavcih in novih zaposlitev v povprečju za slabo tretjino manj kot leto prej. Zmanjšuje se tudi število delovnih dovoljenj za tujce, ki jih je bilo v letu 2009 v povprečju za 6,7 % manj kot leta 2008. Decembra jih je bilo 78.387 (12.306 oz. 13,7 % manj kot decembra 2008). Vlada RS je sprejela tudi Uredbo o kvoti delovnih dovoljenj za tujce za leto 2010, ki predvideva 12.000 delovnih dovoljenj, kar je za polovico manj od kvote za leto 2009. Število brezposelnih se je povečalo tudi decembra in januarja. Decembra jih je bilo 96.672 (desezonirano 0,5 % več kot predhodni mesec in 45,9 % več kot decembra 2008), januarja pa 99.591 (desezonirano 0,1 % več kot predhodni mesec in 34,7 % več kot januarja 2009). Decembrsko povečanje, po desezoniranih podatkih, je bilo Vir: SURS 16 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 5: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2008 XI 08 X 09 XI 09 2008/ 2007 XI 09/ X 09 XI 09/ XI 08 I-XI 09/ I-XI 08 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 38,0 38,9 37,9 37,8 -1,8 -0,2 -2,7 -4,7 B Rudarstvo 3,4 3,5 3,3 3,2 -5,2 -1,2 -7,5 -7,2 C Predelovalne dejavnosti 199,2 219,8 192,5 192,1 -0,5 -0,2 -12,6 -10,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 7,7 8,0 8,0 -1,1 0,5 3,6 2,9 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,1 9,0 9,1 9,1 4,7 0,0 1,2 2,4 F Gradbeništvo 87,5 91,5 86,0 85,2 12,2 -0,9 -6,9 -0,8 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,5 117,3 113,7 113,9 3,5 0,1 -2,9 -0,8 H Promet in skladiščenje 49,9 51,8 49,2 49,2 5,4 -0,1 -5,0 -2,6 I Gostinstvo 34,4 34,3 34,0 33,9 1,7 -0,2 -1,2 0,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,4 22,5 22,5 4,8 0,1 0,6 3,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,8 24,7 24,2 24,2 4,2 0,0 -1,9 1,2 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,3 4,4 4,4 9,6 0,0 1,6 5,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,5 44,2 45,7 45,8 7,1 0,2 3,6 4,8 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,4 26,5 25,8 26,1 5,2 1,0 -1,6 -1,8 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,6 51,1 51,6 51,7 1,3 0,2 1,3 1,1 P Izobraževanje 61,7 61,1 62,4 62,7 1,5 0,4 2,6 2,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,4 51,5 52,1 52,2 2,7 0,2 1,5 2,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,0 14,1 14,1 6,5 0,0 1,2 1,9 S Druge dejavnosti 13,3 13,1 13,4 13,4 1,3 0,3 2,2 3,9 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,6 0,5 0,6 0,5 6,4 -5,5 -0,2 7,7 Vir: SURS, preračuni UMAR. manjše (0,9 %) kot v predhodnih mesecih. Število oseb, ki so decembra izgubile delo, je bilo sicer še vedno visoko (6.785 oz. 182 več kot decembra 2008), a vseeno manjše kot novembra (za 1.115). Med njimi je bilo kot običajno največ oseb, ki so izgubile delo zaradi izteka delovnega razmerja za določen čas (55 %) ali iz poslovnih razlogov (25 %). Po drugi strani je bilo manjše kot novembra tudi število brezposelnih, ki so decembra delo dobili (3.930), kar je sicer sezonsko značilno, a tako kot že od aprila 2009 dalje je tudi decembra delo dobilo več oseb (1.568) kot v enakem mesecu predlani. Priliv iskalcev prve zaposlitve med brezposelne tudi decembra ni presegel sezonsko običajnega obsega, odliv iz brezposelnosti iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, pa je bil iz sezonskih razlogov sicer manjši kot oktobra in novembra, a še vedno visok (manj je bilo izpisov iz brezposelnosti zaradi šolanja, visok pa ostaja izpis zaradi neizpolnjevanja obveznosti brezposelne osebe). Novembrska stopnja registrirane brezposelnosti se je povečala na 10,1 %. V letu 2009 je bilo povprečno registriranih 86.354 brezposelnih oseb, kar je 23.139 (36,6 %) več kot v letu 2008. Število brezposelnih se je v letu 2009 povečalo predvsem zaradi večjega števila oseb, ki so izgubile delo. Teh je bilo 90.528, kar je 37.484 (70,7 %) več kot leto prej. Od teh je polovica izgubila delo zaradi izteka zaposlitve za določen čas, močno pa sta se povečala deleža oseb, ki so postale brezposelne iz poslovnih razlogov ali zaradi Slika 19: Priliv v registrirano brezposelnost po razlogih izgube zaposlitve I Ostalo I Stečaj I Iztek del. razmerja za dol. čas I Poslovni razlogi I Pisna izjava stečaja podjetja. Iskalcev prve zaposlitve, ki so se v letu 2009 prijavili med brezposelne, je bilo 16.994 (35,8 % več kot leto prej). Po drugi strani je bilo večje kot leto prej tudi število brezposelnih, ki so dobili delo (48.553 oz. 16,5 %) in zmanjšanje števila brezposelnih iz drugih razlogov 30000 25000 20000 15000 10000 5000 0 Vir: ZRSZ Ekonomsko ogledalo, januar 2010 17 Tekoča gospodarska gibanja (28.536 oz. 9,5 % več). V letu 2009 se je še zmanjšal delež žensk med brezposelnimi (na 49,1 %, kar je 3,7 o. t. manj kot leto prej). Zaradi visokega priliva novih brezposelnih v letu 2009 sta se zmanjšala tudi deleža dolgotrajno brezposelnih (na 36,5 % oz. 14,7 o. t. manj kot leto prej) in brezposelnih, starejših od 50 let (30,3 % oz. 4,4 o. t. manj kot leto prej). Slika20: Gibanje registriranih brezposelnih oseb ^^m Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) Brezposelni dobili delo Izgubili delo Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve — Prirast registrirane brezposelnosti 125 D 100 D D - 75 S 50 c (u 0 25 CL N £ 0 Q 1 -25 -50 -75 -100 -125 se je umirila (1,3 %), prav tako povprečna letna rast, ki je v enajstih mesecih preteklega leta dosegla nominalno 3,5 % (leta 2008 8,3 %), ob nizki inflaciji pa je realno zvišanje bruto plače (2,7 %) preseglo primerljivo v letu 2008 (2,2 %). Slika21: Nominalna bruto plača na zaposlenega 18 16 14 I Blagovna menjava I Faktorski dohodki - Tekoči račun I Storitvena menjava I Tekoči transferi Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR. 5 200 4 100 3 0 2 100 0 300 400 500 Vir : BS Slika 30: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP £ 3 Vir: ECB, SURS, OECD, preračuni UMAR. Plačilna bilanca V enajstih mesecih lani je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance znašal 114,2 mio EUR (v enakem obdobju leta2008pa 1.952,8 mio EUR). Novembra je saldo tekočega računa izkazoval rahel presežek (33,3 mio EUR), ki je predvsem posledica presežka v tekočih transakcijah zaradi večjega neto črpanja sredstev iz proračuna EU. Po drugi strani se je blagovna menjava po dveh mesecih skromnega presežka novembra prevesila v primanjkljaj, nadaljevalo pa se je tudi zniževanje presežka v storitveni menjavi, ki se znižuje od septembra 2009. Novembra je bil blagovni primanjkljaj medletno precej nižji, prav tako pa tudi presežek v storitveni bilanci. Novembra je bil blagovni primanjkljaj ob večjem nominalnem padcu uvoza od izvoza medletno nižji. V enajstih mesecih lani se je zmanjšal na 360,3 mio EUR (v enakem obdobju leta 2008 je znašal 2.353,4 mio EUR), kar je bilo skoraj v celoti posledica nižjega primanjkljaja v menjavi z državami EU. Kar 85,0 % medletnega znižanja blagovnega primanjkljaja je bilo posledica izboljšanih pogojev menjave. V desetih mesecih leta 2009 so se namreč povprečne uvozne cene znižale precej bolj (-9,4 %) od izvoznih cen (-4,0 %), pogoji menjave pa so se medletno izboljšali za 6,2 %. Medletno znižanje presežka v storitveni bilanci se je nadaljevalo tudi novembra, večinoma zaradi manjšega presežka v menjavi gradbenih storitev. V enajstih mesecih lani pa se je najbolj znižal presežek v menjavi potovanj in cestnega transporta. Kumulativni presežek v storitveni bilanci je znašal 1.013,6 mio EUR, kar je za 537,9 mio EUR manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov se še znižuje, bilanca tekočih transferov pa je po več mesecih primanjkljaja izkazala presežek. V bilanci faktorskih dohodkov so se ob upadanju obrestnih mer in razdolževanju bank medletno najbolj znižala neto plačila obresti bank na posojila, najeta v tujini. Presežek dohodkov od dela je bil višji, kar je bilo večinoma posledica nižjih nakazil v tujino. Presežek v bilanci tekočih transferjev je bil skoraj v celoti posledica presežka v državnem sektorju. V primerjavi s predhodnimi meseci seje precej povečalo črpanje sredstev iz strukturnih skladov, sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike in sredstev iz kohezijskega sklada. V enajstih mesecih lani je državni proračun RS do proračuna EU realiziral neto proračunski presežek v višini 62,0 mio EUR. Kapitalski tokovi so tudi novembra ostali šibki. Finančne transakcije s tujino so bile po dveh mesecih skromnih neto prilivov novembra rahlo neto odlivne. Neto odtok kapitala 7 6 5 4 2 0 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 23 Tekoča gospodarska gibanja je znašal 53,3 mio EUR (novembra 2008 neto priliv v višini 256,4 mio EUR). V enajstih mesecih lani so bile finančne transakcije neto odlivne v višini 218,0 mio EUR (v enakem obdobju leta 2008 neto priliv v višini 1.910,2 mio EUR). Slika 32: Finančne transakcije plačilne bilance po inštrumentih ^^B Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje ^^B Finančni derivativi Ostale naložbe -Neto finančni tok 2000 -2000 ES&SSSgggg S ^ I * VirL ^ I * * sektor je prodajal instrumente denarnega trga in povečal naložbe v instrumente kapitalskega trga. Ostali sektorji pa so kapital naložili v lastniške vrednostne papirje evrskega območja, kar odraža pričakovanja o rasti podjetniškega dobička. Ostale naložbe so bile novembra neto prilivne v višini 98,3 mio EUR. Pri terjatvah so se najbolj povečale vloge domačih bank na računih v tujini. Po treh mesecih visokih odlivov so nerezidenti (predvsem banke) okrepili varčevanje pri nas, saj so se njihove vloge novembra povečale kar za 356,6 mio EUR. Bruto zunanji dolg je konec novembra lani znašal 40.5 mrd EUR, bruto dolžniške terjatve pa 30,1 mrd EUR. Celotni bruto zunanji dolg Slovenije se je do konca novembra v primerjavi s koncem leta 2008 povečal za 1.2 mrd EUR. Neto zunanji dolg pa je konec novembra znašal 10,4 mrd EUR (28,9 % ocenjenega BDP) in se je v primerjavi s koncem leta 2008 povečal za 0,5 mrd EUR (za 2.3 o. t.). Javni in javno garantirani dolg se je v enajstih mesecih lani precej povečal, in sicer za 4,7 mrd EUR na 13,8 mrd EUR (za 10,9 o. t. na 34,2 % ocenjenega BDP). Zasebni negarantirani dolg se je v enakem obdobju znižal za 3,5 mrd EUR, večinoma zaradi odplačil posojil domačih bank (2,8 mrd EUR), in je konec novembra lani dosegel 26.6 mrd EUR (65,8 % ocenjenega BDP). Neposredne naložbe so bile novembra neto odlivne v višini 56,9 mio EUR. Tako pri domačih kot tujih neposrednih naložbah so prevladovala neto odplačila posojil med kapitalsko povezanimi podjetji. Naložbe v vrednostne papirje so bile neto odlivne v višini 95,4 mio EUR. Bančni Tabela 8: Plačilna bilanca I-XI 09, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-XI 08 Tekoče transakcije 20.527,7 20.641,9 -114,2 -1.952,8 -Blagovna menjava (FOB) 14.967,9 15.328,1 -360,3 -2.353,4 -Storitve 3.933,1 2.919,5 1.013,6 1.551,5 -Dohodki od dela in kapitala 913,1 1.522,7 -609,6 -968,3 Tekoči transferi 713,7 871,7 -158,0 -182,6 Kapitalski in finančni račun 1.614,5 -1.611,8 2,7 1.956,0 -Kapitalski račun 217,9 -163,4 54,5 29,9 -Kapitalski transferi 216,5 -156,7 59,8 28,9 -Patenti, licence 1,4 -6,7 -5,3 1,0 -Finančni račun 1.396,6 -1.448,4 -51,7 1.926,0 -Neposredne naložbe -62,0 -548,3 -610,3 146,0 -Naložbe v vrednostne papirje 4.360,1 -122,8 4.237,3 363,0 -Finančni derivativi -28,9 29,7 0,8 44,0 -Ostale naložbe -3.038,8 -807,0 -3.845,8 1.357,2 -Terjatve 205,1 -807,0 -601,8 -1.194,0 -Obveznosti -3.244,0 0,0 -3.244,0 2.551,2 -Mednarodne denarne rezerve 166,2 0,0 166,2 15,9 Statistična napaka 111,5 0,0 111,5 -3,1 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. 24 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Tekoča gospodarska gibanja V zadnjem četrtletju preteklega leta je bilo umirjanje kreditne aktivnosti najizrazitejše. Banke so namreč v tem obdobju neto odobrile kredite domačim nebančnim sektorjem le v višini 18,1 mio EUR. V celotnem letu 2009 pa so bili neto tokovi na ravni 896,7 mio EUR, kar dosega manj kot petino vrednosti iz leta 2008, od tega pa slabi dve tretjini predstavlja neto zadolževanje prebivalstva. K tako velikemu upadu je največ prispevalo občutno manjše zadolževanje podjetij in NFI. Upadanje medletne stopnje rasti kreditov domačim nebančnim sektorjem se je ob koncu leta močno umirilo, rast pa je znašala 2,8 %.29 Zaradi zaostrenih razmer v gospodarstvu se je v preteklem letu povečal delež nedonosnih kreditov30, in sicer na 2,3 %31, kar je za 0,5 o. t. več kot ob koncu leta 2008. Na slabšanje kakovosti bančnih naložb kaže tudi večje oblikovanje oslabitev, ki je v letu 2009 na ravni celotnega bančnega sistema doseglo 481,5 mio EUR, kar je najvišja vrednost doslej (v letu 2008 296,8 mio EUR). Tudi v drugih državah članicah evrskega območja je bila decembrska kreditna aktivnost šibka. Obseg kreditov je praktično stagniral, medletno pa je beležil 0,1-odstoten upad. Nebančni sektorji so tako lani neto odplačevali kredite bank v višini 12,2 mrd EUR. K takšnemu gibanju je največ prispevalo neto odplačevanje kreditov podjetij in NFI v znesku dobrih 100 mrd EUR (medletni upad je bil 1,7-odstoten). Hkrati je bilo zadolževanje prebivalstva evrskega območja na razmeroma visoki ravni tudi ob koncu leta, mesečna rast pa je znašala 0,3 %. Precej (za 0,5 %) so se okrepili stanovanjski krediti, ki so z 19,1 mrd EUR neto tokov beležili najvišjo vrednost po septembru 2008. V letu 2009 se je prebivalstvo skupaj neto zadolžilo za 54,5 mrd EUR, kar je le slabih 30 % pod ravnjo iz leta 2008. Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 9: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 08 31. XII 09 31. XII 09/ 30. XI 09 31. XII 09/ 31. XII 08 31. XII 08/ 31. XII 07 Krediti skupaj 31.549,10 32.445,79 0,1 2,8 18,1 Krediti podjetjem in DFO 23.137,53 23.161,95 -0,2 0,1 19,4 Krediti državi 584,61 870,95 2,4 49,0 12,6 Krediti prebivalstvu 7.826,96 8.412,89 0,8 7,5 14,8 Potrošniški 2.883,95 2.899,88 0,1 0,6 5,2 Stanovanjski 3.395,30 3.927,22 1,6 15,7 27,3 Ostalo 1.547,71 1.585,79 0,2 2,5 10,0 Bančne vloge skupaj 13.689,07 14.313,06 1,1 4,6 9,1 Čez noč 5.249,44 5.654,83 1,3 7,7 -2,6 Kratkoročno vezane 5.644,79 5.102,84 -2,0 -9,6 10,4 Dolgoročno vezane 1.957,65 2.888,54 5,7 47,6 52,2 Vloge na odpoklic 837,19 666,84 5,7 -20,3 10,8 Vzajemni skladi 1.513,38 1.856,30 2,6 22,7 -48,2 Viri: BS, ATVP, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije. 29 Več o delovanju učinka osnove glej Okvir 1, Ekonomsko ogledalo, december 2009. 30 Krediti z bonitetno oceno D in E. 31 Podatek je za november 2009. Finančni trgi Razmere na finančnih trgih v Sloveniji so se v zadnjem četrtletju 2009 še zaostrile. Še naprej se zadolžuje le prebivalstvo, medtem ko so podjetja in NFI kredite neto odplačevali četrti mesec zapored. Neto tokovi kreditov nebančnim sektorjem so bili tako v zadnjem mesecu preteklega leta na ravni 36,0 mio EUR. Pri virih financiranja so banke beležile razmeroma visok neto priliv tujih vlog in tudi nekoliko povišane neto prilive vlog prebivalstva, medtem ko so depoziti države decembra beležili neto odliv v višini dobrih 400 mio EUR, kar je po naši oceni tudi posledica sezonskih dejavnikov. Slika 33: Neto tokovi in rast kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem 800 700 600 500 cc 400 3 o 300 E I Prebivalstvo (leva os) I Država (leva os) ■ Podjetja in NFI (desna os) I Podjetja in NFI (leva os) Prebivalstvo (desna os) ■ Skupaj (desna os) S g s g C 55 g 40 35 30 25 # 20 S iS 15 ™ 10 TŠ ć 200 100 5 0 0 200 -10 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 25 Tekoča gospodarska gibanja Slika 34: Obseg kreditov v državah članicah evrskega območja Vir: ECB, preračuni UMAR Tudi decembra je bil najpomembnejši del kreditne aktivnosti domačih bank v Sloveniji usmerjen v gospodinjstva. Ta se tako kot v drugih državah članicah evrskega območja še naprej pretežno zadolžujejo v obliki stanovanjskih kreditov, ki so s 63,0 mio EUR beležili najvišje neto tokove v letu 2009, vendar kljub temu niso bistveno odstopali od povprečnih mesečnih ravni v zadnji polovici leta. Zadolževanje za potrošnjo in ostale namene je bilo tudi decembra na precej nizki ravni. Prebivalstvo se je v letu 2009 neto zadolžilo za 585,9 mio EUR, kar je za dobrih 40 % manj kot leto pred tem. Podjetja in NFI so decembra že četrti mesec zapored neto odplačevali kredite, najete pri domačih bankah, v tem obdobju pa so neto odplačila dosegla skoraj 300 mio EUR. Za razliko od preteklih mesecev so bila tokrat odplačila izključno na strani NFI, medtem ko so se nefinančne družbe pri domačih bankah neto zadolževale. Pri slednjih precej izstopa namenska struktura zadolževanja, saj so neto tokovi kreditov za investicije decembra dosegli 206,6 mio EUR, kar je skoraj trikrat toliko kot v predhodnih enajstih mesecih skupaj in najvišja vrednost po juniju 2008. Po drugi strani so podjetja v tem mesecu neto odplačala kredite, namenjene za financiranje obratnih sredstev, v višini 167,5 mio EUR. Zato ocenjujemo, da je takšen prirast kreditov za investicije v veliki meri povezan z reprogrami kratkoročnih kreditov v dolgoročne, kar je nekoliko omililo likvidnostne pritiske na podjetja. Le manjši del na novo najetih kreditov je dejansko namenjen za financiranje investicij. Podjetja in NFI so se v letu 2009 neto zadolžila za 24,6 mio EUR, kar ne dosega niti enega odstotka vrednosti iz leta 2008. Podjetja in NFI so novembra že tretji mesec zapored neto črpala kredite iz tujine, neto tokovi pa s 43,9 mio EUR niso bistveno odstopali od prejšnjih dveh mesecev. Ponovno so prevladovali dolgoročni krediti, medtem ko so se kratkoročni krediti neto odplačevali v višini 6,5 mio EUR. V enajstih mesecih leta 2009 pa so se podjetja in NFI neto zadolžila za 388,0 mio EUR, kar je za dobro tretjino manj kot v primerljivem obdobju leta 2008. Takšen upad je izključno posledica neto odplačevanja kratkoročnih kreditov v višini dobrih 90 mio EUR, medtem ko so bili neto tokovi dolgoročnih kreditov za skoraj 5 % višji kot v primerljivem obdobju leta 2008. Neto tokovi tujih kreditov so tako predstavljali več kot 80 % celotnega neto zadolževanja podjetij (v enakem obdobju leta 2008 je ta delež znašal 13,6 %). Banke so novembra že šesti mesec zapored neto odplačevale kredite, najete v tujini, vendar so tokrat neto odplačila dosegla le 22,8 mio EUR. Za razliko od podjetij in NFI pa so banke neto odplačevale dolgoročne kredite in neto najemale kratkoročne. Potem ko so banke v predhodnih treh mesecih beležile za 0,6 mrd EUR neto odlivov tujih vlog, pa so te novembra beležile neto priliv v višini 356,6 mio EUR, kar je najvišja vrednost po aprilu 2008. Banke so v enajstih mesecih lani beležile neto odliv tujih kreditov in vlog v višini kar 2,8 mrd EUR. Slika 35: Neto zadolževanje bank na tujem in neto prilivi tujih vlog I Dolgoročni I Vloge 200 100 0 -100 -200 -300 -400 -500 Vir: BS, preračuni UMAR Po zadnjih razpoložljivih podatkih razlike med posojilnimi obrestnimi merami za podjetja in vloge med Slovenijo in povprečjem evrskega območja ostajajo visoke. Razlike v posojilnih obrestnih merah32 za podjetja in NFI so se ob kocu leta nekoliko bolj znižale in so znašale 249 bazičnih točk, kar je najnižja raven v zadnjih desetih mesecih. Na drugi strani pa so pasivne obrestne mere presegale vrednost v povprečju evrskega območja za kratkoročne depozite v povprečju za približno 45 bazičnih točk. Nekoliko večjo razliko so beležile obrestne mere za nove dolgoročne vloge, ki so bile v povprečju na ravni slabih 130 bazičnih točk, kar je precej manj od razlik pri aktivnih obrestnih merah za podjetja in NFI. 32 Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR z variabilno ali do enega leta s fiksno obrestno mero. 35 30 25 20 5 0 -10 400 300 -600 26 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Slika 36: Neto zadolževanje podjetij na tujem in gibanje aktivnih obrestnih mer I Krediti -----Obrestna mera EMU 200 175 150 125 100 75 50 Obrestna mera SLO 8 Slika 37: Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke in vzajemne sklade ter medletne stopnje rasti Vzajemni skladi (leva os) Ostale vloge (leva os) Dolgoročno vezane (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -----Dolgoročno vezane (desna os) -----Vzajemni skladi (desna os) 500 100 400 80 300 60 200 40 Œ 100 __ — 20 B L ' 0j -200 .......................■L-.-'l-: -40 I -300 -60 Vir: BS, preračuni UMAR. Izplačila božičnic in trinajstih plač, ki v letu 2009 na medletni ravni niso beležila močnega upada, so vplivala na večjo rast obsega vlog gospodinjstev v bankah. Decembrski neto prilivi so znašali 157,9 mio EUR, kar je ena izmed višjih vrednosti v preteklem letu. Del povečanih neto prilivov je bil usmerjen tudi v dolgoročne vloge, ki so s 155,2 mio EUR beležile najvišje neto prilive, odkar imamo primerljive podatke33. K tako visokim neto prilivom pa je po naši oceni najbolj prispevalo nadaljnje prestrukturiranje ročnosti depozitov gospodinjstev v bankah, ki intenzivneje poteka že od druge polovice leta 2008 in je posledica ugodnejših obrestnih mer za dolgoročne vloge ter neomejenega jamstva za vloge gospodinjstev in malih podjetij do konca leta 2010. Neto prilivi vlog prebivalstva v bankah so leta 2009 znašali 624,0 mio EUR, kar je za dobrih 45 % manj kot leto pred tem. Razlog za tako velik upad bi lahko iskali deloma v neugodnih gibanjih na trgu dela, predvsem pa v visoki osnovi iz leta 2008, ko so pomemben del neto prilivov predstavljali tudi prilivi iz kapitalskih trgov. Vzajemni skladi domačih upravljavcev so v drugi polovici lanskega leta vsak mesec beležili pozitivne mesečne neto prilive. Neto prilivi so decembra dosegli 5,3 mio EUR, kar je ena izmed višjih vrednosti v preteklem letu. Od tega so več kot 5 mio EUR beležili bolj tvegani delniški skladi, kar je po naši oceni posledica višjih neto prilivov v sklade, usmerjene na tuje kapitalske trge, ki so ob koncu leta v večini primerov beležili solidne stopnje rasti. Že tretji mesec zapored pa je bilo opaziti nekoliko večji obseg prestrukturiranja naložb bolj konservativnih vlagateljev, ki svoja sredstva selijo iz mešanih v obvezniške sklade. Celotni neto prilivi so bili lani, po več kot 300 milijonskih neto odlivi v letu 2008, ponovno pozitivni, in sicer so znašali 19,0 mio EUR, vendar pa je bil njihov prispevek k skupno 22,7-odstotni medletni rasti nizek. Več kot 90 % rasti je namreč posledica razmeroma visokih donosov naložb vzajemnih skladov. Obseg trgovanja na Ljubljanski borzi se je decembra glede na predhodni mesec okrepil, a kljub temu s 56,1 mio EUR še naprej ostaja precej skromen. Okrepilo se je trgovanje z delnicami in tudi z obveznicami, ki so s 14,5 mio EUR prometa beležile najvišji obseg trgovanja po marcu 2009. Na letni ravni je vrednost prometa dosegla vsega 904,0 mio EUR, kar je za slabih 30 % manj kot v letu 2008. Brez upoštevanja povečanega avgustovskega prometa, ki je bil posledica povečanega obsega trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so bili zastavljeni za zavarovanje kreditov, pa bi upad po naši oceni presegel 50 %. Celotna tržna kapitalizacija je decembra že drugi mesec zapored beležila upad, tokrat v višini 1,1 %. Takšno gibanje je pretežno posledica nižje tržne kapitalizacije delnic, ki pa je ob drugemu zaporednemu mesečnem upadu (tokrat za 2,5 %) na medletni ravni beležila minimalni upad v Slika 38: Gibanje borznega indeksa SBI20 in ostalih pomembnejših indeksov 0 -400 Vir: BS. 90 80 = 70 60 50 40 30 33 Od leta 2005. Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo. Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Tekoča gospodarska gibanja 27 višini 0,1. Glede na velik upad prometa z delnicami in praktično stagnacijo tržne kapitalizacije delnic je tržnost delnic na Ljubljanski borzi, merjena kot razmerje med prometom in tržno kapitalizacijo, v letu 2009 upadla na 0,08, kar je najnižja raven v zadnjih treh letih, medtem ko ta na razvitih kapitalskih trgih presega vrednost 0,50. Potem ko je vrednost osrednjega indeksa na Ljubljanski borzi v zadnjih dveh mesecih leta 2009 beležila upad, se je ta januarja okrepila za 1,0 %. Po drugi strani so se pomembnejši indeksi, po visokih stopnjah rasti ob koncu preteklega leta, januarja znižali med 3,3 % (NIKKEI) in 5,9 % (DAX). Okvir 5: Izvajanje jamstvene sheme za pravne in fizične osebe Slika 39: Jamstvene kvote za gospodarske družbe po avkcijah in njihova izkoriščenost Z zakonom o jamstveni shemi34 je bil vzpostavljen sistem izdajanja državnih jamstev za obveznosti gospodarskih družb bonitetnih razredov od A do C, z zakonom o jamstveni shemi za fizične osebe35 pa za štiri kategorije prebivalstva: zaposlene za določen čas, osebe, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, mlade družine in brezposelne. SID banka, ki je pooblaščena, da opravlja z zakonom opredeljene posle v zvezi z izvajanjem sheme, je od sredine junija 2009 do sredine januarja 2010 objavila osem avkcij v okviru jamstvene sheme za pravne osebe (v analizi jih je na tem mestu zajetih prvih šest), konec septembra 2009 pa še dve avkciji za fizične osebe. Potem koje država ob koncu prve polovice preteklega leta pričela z izvajanjem jamstvene sheme za podjetja, je bilo izvedenih že osem avkcij za pridobitev jamstvene kvote in porabljena slaba polovica od skupne višine 1,2 mrd EUR jamstev. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz Poročila o izvajanju jamstvene sheme za prvih šest avkcij je bilo dodeljenih za 459,1 mio EUR jamstev, od tega pa je bilo izkoriščenih le za dobrih 40 % vseh jamstev. Razloge za razmeroma majhno izkoriščenost gre iskati predvsem v prvih treh avkcijah, ko jamstvena shema še ni bila popolnoma utečena, obseg ponujenih jamstev pa po naši oceni ni ustrezal razmeram na trgu. Možnih razlogov za to je več. Prvi je, da banke v tako velikem obsegu niso bile pripravljene financirati gospodarstva. Drugi možni razlog pa je manjše povpraševanje po kreditih, ki ni bilo dovolj veliko, da bi lahko v celoti zapolnilo razpisane kvote. Izkoriščenost naslednjih avkcij se je močno izboljšala in je v zadnji (šesti) avkciji, za katero so že razpoložljivi podatki, presegla 80 %. Banke so tako na osnovi jamstev iz prvih šestih avkcij odobrile za 534,6 mio EUR kreditov, medtem ko je kreditni potencial po naši oceni presegel 1,3 mrd EUR. Ocenjujemo, da je jamstvena shema preprečila občutnejši upad obsega kreditov podjetjem in NFI, prav tako pa so banke na osnovi jamstev kreditirale tudi nekoliko bolj tvegane komitente, saj so dobrih 40 % predstavljali krediti podjetjem z boniteto B, dobro šestino kreditov pa je bilo odobrenih komitentom z bonitetno oceno C. Banke so pretežno kreditirale dejavnosti, ki so bile bolj podvržene posledicam gospodarske krize. Po namenski strukturi pa so se podjetja pretežno zadolževala za financiranje obratnih sredstev, ki je predstavljalo več kot dve tretjini celotne vrednosti kreditov, kar je po naši oceni predvsem posledica nadomeščanja manjših prilivov likvidnih sredstev zaradi upada obsega naročil in večje plačilne nediscipline. Dobra petina vseh kreditov je bila namenjena za reprogramiranje že najetih kreditov, medtem ko so krediti za investicije predstavljali le dobro desetino celotnega obsega kreditov. Slika 40: Obseg kreditov po dejavnosti Promet in 7% Predelovalne dejavnosti 48% Vir: MF. 34 UL 33/09 in UL 44/09. 35 UL 59/09. 28 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 5: Izvajanje jamstvene sheme za pravne in fizične osebe Na podlagi jamstvene sheme za fizične osebe je bilo realiziranih za 4,3 mio EURjamstev, karpomeni le 11,2-odstotno izkoriščenost jamstvene kvote. Odobrenih je bilo za 7,7 mio EUR kreditov. Znesek je razmeroma skromen, saj predstavlja le okoli 16 % lanskega povprečnega enomesečnega toka kreditov gospodinjstev. Od štirih skupin upravičencev je bila skoraj polovica kreditov dana brezposelnim. Povprečna vrednost teh kreditov je znašala 7.201 EUR, povprečna ročnost pa 82 mesecev. Povprečna vrednost kreditov ostalim skupinam prebivalstva, za katere na podlagi višine in ročnosti sklepamo, da so najemali predvsem stanovanjske kredite, je bila višja in je znašala 54.059 EUR, povprečna ročnost pa 245 mesecev. Od 7,7 mio EUR najetih kreditov so stanovanjski tako predstavljali dobre tri četrtine, ostalo pa potrošniški. Slika 41: Skupna vrednost kreditov jamstvene sheme za fizične osebe po skupinah upravičencev in številu posojil ° 2,0 E 1,5 1,0 ■ Vrednost kreditov (leva os) ■ Število kreditov (desna os) zaposl. mlada prvo brezposelni za dol. čas družina (6b.čl. reševanje (6č.čl. (6a.čl. zakona) stan. zakona) zakona) probl. (6c.čl.zakona) Vir: MF. 4,0 140 3,5 3,0 2,5 80 60 40 20 0,5 0,0 0 Javne finance V letu 2009 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 7,1 % manj prihodkov kot leto prej. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost36 so vplačila znašala 13,2 mrd EUR. Po zmanjšanju prihodkov novembra so se decembra prihodki povečali za 3,7 %, glede na december 2008 pa so bili nižji za 4,7 %.37 Decembra so bili glede na november višji prihodki od prispevkov za socialno varnost in od dohodnine, ki so sledili gibanju plač novembra, ter prihodki iz davka na dohodek pravnih oseb. Prilivi od ostalih pomembnejših davkov pa so se decembra zmanjšali (davek na dodano vrednost, trošarine). Medletno so bili v letu 2009 višji le prihodki od trošarin (16,6 %) in prihodki od prispevkov za socialno varnost (0,8 %), prihodki iz vseh ostalih davkov pa so bili nižji. Vlada je lani povečala trošarinske dajatve na skoraj vse trošarinske izdelke (alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki, energenti), kar je povečalo prihodke od trošarin. Prispevki za socialno varnost so sledili gibanju mase plač, njihova rast je bila v celem letu še pozitivna, čeprav se je proti koncu leta iz meseca v mesec upočasnjevala. Prihodki od dohodnine so bili v letu 2009 medletno nižji za 4,2 %, predvsem zaradi izdatnejših vračil dohodnine po dohodninskih odločbah za leto 2008, ki so lani, tudi zaradi sprejetih dodatnih olajšav v spodnjih dohodkovnih razredih, dosegli dobrih 81,2 mio EUR (59 mio EUR leta 2008). Precej manjši kot leto prej so bili tudi prilivi iz davkov od dohodkov od dejavnosti (-22,3 %), od dohodkov od prodaje kapitala (-64,1 %) ter od prejemkov od priložnostnih del (-10,5 %). Prihodki davka od dohodka pravnih oseb so se v letu 2009 zmanjšali za kar za 43,3 %, saj so lahko davčni zavezanci pri mesečnih akontacijah davka uveljavili dokazane slabše rezultate tekočega poslovanja in nižjo zakonsko davčno stopnjo (21,0 %), opravljen poračun po poslovnih rezultatih za leto 2008 pa je prihodke od tega davka zmanjšal za dobrih 100 mio EUR. Prihodek iz davka na dodano vrednost je bil leta 2009 nižji za 9,7 %. Rast celotnih prihodkov iz davkov in prispevkov pa je v letu 2009 glede na leto prej zmanjšala tudi dokončna ukinitev davka na izplačane plače. Slika 42: Struktura rasti prihodkov iz davkov in prispevkov za socialno varnost, 2004-2009 Drugi davki in takse Carine in uvozne dajatve Davek na dodano vrednost MM Davek na izplačane plače -Javnofinančni prihodki skupaj 12 ■ Prispevki za socialno varnost i Trošarine Dohodnina ■ Davek od dobička pravnih oseb 36 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-december 2009, Uprava za javne prihodke. 37 Več o delovanju učinka osnove glej Okvir 1, Ekonomsko ogledalo, december 2009. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vir: UJP, Poročilo o razporejenihjavnofinančnih prihodkih in kritju. Ekonomsko ogledalo, januar 2010 29 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2008 2009 v mio EUR v % BDP rast v % I-X 2009 v mio EUR X 09/ X 08 I-X 09/ I-X 08 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 15.335,0 41,3 9,5 11.625,4 -5,2 -7,3 -Davčni prihodki 13.937,2 37,5 9,2 10.666,6 -5,7 -7,4 -Davki na dohodek in dobiček 3.442,1 9,3 18,0 2.294,5 -10,3 -20,0 -Prispevki za socialno varnost 5.095,0 13,7 10,8 4.255,5 -1,4 2,2 -Domači davki na blago in storitve 4.805,3 12,9 6,8 3.851,1 -3,4 -3,7 -Prejeta sredstva iz EU 365,4 1,0 5,0 329,1 88,0 27,6 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 15.434,7 41,6 10,9 13.109,6 11,3 8,6 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.580,6 9,6 9,3 3.246,1 10,9 11,5 -Izdatki za blago in storitve 2.525,9 6,8 14,2 1.980,2 -0,5 3,9 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.616,2 15,1 10,3 5.018,5 9,5 10,4 -Investicijski odhodki 1.252,0 3,4 10,7 829,0 26,1 2,4 -Investicijski transferi 458,0 1,2 37,0 317,3 55,5 14,7 -Plačila sredstev v proračun EU 427,9 1,2 20,2 365,6 8,1 9,2 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. V prvih desetih mesecih leta 2009 so po podatkih konsolidirane bilance38 MF javnofinančni prihodki znašali 11,6 mrd EUR, odhodki pa 13,1 mrd EUR. Prihodki so bili v prvih desetih mesecih medletno nižji za 7,3 %, medtem ko so bili v enakem obdobju leta 2008 večji za 11,3 %. Medletna rast odhodkov se je glede na predhodne mesece nekoliko upočasnila in je bila v desetih mesecih 8,6-odstotna, kar je manj kot v devetih mesecih 2008 (10,0 %). Zmanjševanje javnofinančnih prihodkov kot posledica učinkov davčne reforme iz prejšnjih let in delovanja avtomatskih stabilizatorjev ob hkratnem znatnem povečevanju javnofinančnih odhodkov kaže na precejšnje neravnotežje javnih financ, razkorak pa se je samo oktobra povečal za nadaljnjih 161 mio EUR. V ekonomski strukturi odhodkov so se v desetmesečnem obdobju medletno najbolj povečali odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim (11,5 %), in sicer kot posledica uveljavljanja plačne reforme in rasti števila zaposlenih. Nadpovprečna je bila tudi rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom (10,4 %), kjer se je iz meseca v mesec krepila rast izdatkov za transfere brezposelnim (87,1 %) zaradi poslabšanih razmer na trgu dela. Po februarski valorizaciji pokojnin je bila rast izdatkov za pokojnine v prvih desetih mesecih 9,3-odstotna. Izdatki za blago in storitve so se oktobra glede na september sicer povečali, v obdobju desetih mesecev pa je bila njihova rast 3,9-odstotna, kar je nekoliko manj kot v obdobju devetih mesecev (4,4 %). Po desetih mesecih leta 2009 je konsolidirana bilanca javnega financiranja izkazala primanjkljaj v višini 1.484mio EUR. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih desetih mesecih dosegel 1.317 mio EUR. Primanjkljaj je izkazala tudi zdravstvena blagajna (82 mio EUR). Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v desetih mesecih znašal 1.160 mio EUR (kar je za 25,8 % več kot v enakem obdobju 2008), s čimer je bila bilanca približno izravnana. Primanjkljaj skupne bilanca občinskih proračunov pa se iz meseca v mesec povečuje in je v prvih desetih mesecih leta 2009 znašal že 86,4 mio EUR. Slika 43: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki ■ Prihodki 2008 «Prihodki 2009 «Odhodki 2008 «Odhodki 2009 1500 1000 38 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske in zdravstvene blagajne. Vir: MF, preračuni UMAR. Neto položaj slovenskega proračuna do proračuna EU je bil v letu 2009 zopet pozitiven, in sicer v višini 155,7 mio EUR, uspešnost črpanja v višini 73 % načrtovanih sredstev pa lahko primerjamo z letom 2006, ki je bilo do sedaj za Slovenijo najbolj ugodno, saj je počrpala kar 77 % načrtovanih sredstev. Po visokem črpanju sredstev iz EU proračuna novembra je bilo decembra črpanje še nekoliko višje. Sredstva skupne kmetijske politike so bila 500 0 -500 1000 1500 2000 30 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Slika 44: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Strukturna politika Skupna kmetijska politika Kohezijska politika Notranje politike Drugo Predpristopna sredstva EU 0 100 200 300 400 500 V mio EUR Vir: MF črpana v višini slabih 94 % načrtovanih sredstev, kar je na približno enaki ravni kot v preteklih letih. Na področju kohezijske politike so bila sredstva črpana v obsegu skoraj 97 % načrtovanih sredstev, kar je največ do sedaj. Največ sredstev je bilo načrtovanih v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, ki so bila črpana 90-odstotno, nekaj sredstev pa je bilo črpanih še iz programov prometa in okolja iz prejšnje finančne perspektive. Sredstva za strukturno politiko niso bila črpana tako uspešno kot v letu 2006 in kljub zelo uspešnemu črpanju novembra in decembra je bilo celotno črpanje na ravni 52 % načrtovanega, kar pa je vseeno bistveno višje kot v preteklih dveh letih. Črpanje je bilo največje iz sklada za regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov infrastrukture. Sredstva iz evropskega socialnega sklada so bila črpana v obsegu manj kot 35 % od predvidenega. Slovenija je v letu 2009 v EU proračun vplačala 439,3 mio EUR, kar je slabih 13 mio EUR manj, kot je bilo načrtovano v državnem proračunu z drugim rebalansom. Nekaj več od predvidenega je Slovenija v EU proračun vplačala iz naslova bruto nacionalnega dohodka, nekaj manj pa iz naslova davka na dodano vrednost in iz naslova tradicionalnih lastnih sredstev. I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2008 i Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan-dec.) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2008 (jan-dec) izbrane teme 32 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, januar 2010 33 Izbrane teme Okoljski davki in implicitna davčna stopnja na energijo (2007) Prenovljena strategija trajnostnega razvoja EU (2006) poudarja pomen tržnih inštrumentov za doseganje cen, ki vključujejo tudi škodo, povzročeno človekovemu zdravju in okolju. Okoljski davki so eden pomembnejših tržnih instrumentov okoljske politike. To so davki na rabo energije, na prometna sredstva in na onesnaževanje in rabo naravnih virov. Največji del predstavljajo prvi, in sicer približno tri četrtine vseh javnofinančnih prilivov iz okoljskih davkov. Leta 2007 so prilivi iz teh davkov v povprečju držav EU predstavljali 2,5 % BDP, v Sloveniji pa 3,0 % BDP. Ta delež se je v državah EU-15 povečeval predvsem v začetku 90-ih let, v novih članicah pa kasneje, v povezavi s procesom vstopanja v EU. Največji delež okoljskih davkov glede na BDP je v letu 2007 dosegla Danska (5,9 %), ki ima daleč največji delež dajatev na prometna sredstva ter na onesnaževanje in rabo naravnih virov. Slednja sta na Danskem predstavljala skoraj dve tretjini vseh okoljskih davkov, medtem ko je v povprečju EU njun delež na ravni četrtine. Ker so ti davki večinoma obračunani na osnovi količine (količinski davki), se njihov delež v BDP zmanjšuje, če se višina dajatve ne povečuje z rastjo cen. Delež okoljskih davkov se je v Sloveniji zadnja leta zniževal in je leta 2008 po naši oceni znašal 2,8 % BDP. V Sloveniji se je v obdobju od leta 2000 do leta 2004 delež okoljskih davkov povečeval s 3,0 % BDP na 3,3 % BDP. Potem se je zmanjševal in v letu 2008 po naši oceni padel na najnižjo raven po letu 1996 (2,8 % BDP). Zmanjševanje je bilo predvsem posledica nizke stopnje obdavčitve pogonskih goriv v teh letih, ko se je pred vstopom Slovenije v evrsko območje vpliv nihanja svetovnih cen nafte na inflacijo blažilo z nizko ravnijo obdavčitve pogonskih goriv. Sicer ima Slovenija med državami EU relativno visok delež okoljskih davkov. V letu 2007 so imele višjega le Ciper, Bolgarija, Malta, Nizozemska in Danska. V strukturi teh davkov glede na delež v BDP ima Slovenija relativno veliko davkov na energijo in na onesnaževanje ter rabo naravnih virov, nekoliko manj pa na prometna sredstva. V okviru slednjih ima že 14 držav članic dajatve na osebna vozila vezane na izpuste CO2, med njimi tudi Slovenija. V letu 2009 ocenjujemo, da bo ob znižanju BDP in precejšnjem povišanju obdavčitve motornih goriv delež okoljskih dajatev ponovno dosegel okoli 3,0 % BDP. Gibanje kazalnika deleža prihodkov iz okoljskih davkov v BDP ne odraža nujno dejanske slike okoljske politike. Delež prihodkov iz okoljskih davkov relativno glede na BDP ne kaže nujno na uresničevanje okoljskih ciljev, saj se lahko ta povečuje prav zaradi večje rabe naravnih virov in energije, kar pomeni neugodne strukturne spremembe v gospodarstvu. Podobno se lahko prihodki manjšajo zaradi učinkovitejše rabe energije in naravnih virov ali zaradi okoljsko naravnane fiskalne politike, ki uvede davčne olajšave na okoljsko manj škodljive proizvode. Podobno lahko delež pada, če se z večanjem cestnin, ki niso davčni prihodek, zmanjša nadomestilo za rabo cest. Ali pa z novim inštrumentom okoljske politike, kot je trgovanje z emisijskimi dovoljenji, ki nadomešča davek na energijo tistih, ki so vključeni v to trgovanje. Kazalnik, ki te pomanjkljivosti kazalnika deleža prihodkov iz okoljskih davkov odpravlja, je kazalnik implicitne davčne stopnje okoljskih davkov. Med implicitnimi davčnimi stopnjami okoljskih davkov je mednarodno primerljiv kazalnik implicitne davčne stopnje na energijo39, po katerem se Slovenija uvrsti blizu povprečja EU40. V letu 2007 je bila obdavčitev enote energije v Sloveniji višja kot v vseh novih članicah EU, razen na Malti, od EU-15 držav pa je bila energija manj obdavčena kot v Sloveniji v Grčiji, na Finskem, Belgiji in Španiji. V letu 2008 se je implicitna obdavčitev energije v Sloveniji po naši oceni znižala, saj je bila raven trošarin na motorna goriva, ki v Sloveniji predstavljajo skoraj vse prilive iz davkov na energije, v tem letu vse do konca decembra na minimalni zahtevani ravni. Dodatno je k znižanju implicitne obdavčitve energije prispevala tudi večja poraba vse energije v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 oz. poslabšanje energetske intenzivnosti gospodarstva. Tako se je po naši oceni implicitna davčna stopnja v letu 2008 znižala na 120 EUR/toe. Za leto 2009 pa ocenjujemo, da se bo kazalec ponovno povečal, saj je bila predvsem zaradi nižje gospodarske aktivnosti količina vse porabljene energije precej manjša, hkrati pa se je raven trošarin na motorna goriva močno povečala. V povprečju leta je bila na ravni 0,43 EUR/l pri plinskem olju (v letu 2008 0,31 EUR/l) in 0,48 EUR/l pri bencinu (v letu 2008 0,36 EUR/l), kar je imelo za posledico, da je bilo gorivo v Sloveniji v povprečju leta za 3,6 % oz. 3,4 % dražje kot v Avstriji, v primerjavi z Madžarsko pa za 5,4 % oz. 5,0 %. Slika 45: Prihodki iz okoljskih davkov, 2007 I Davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov I Davki na prometna sredstva Davki na energijo Vir: Eurostat, Environmental Accounts. 39 Implicitna davčna stopnja na rabo energije (deflacionirana) izraža obdavčitev v 1.000 EUR na enoto končne rabe energije, v tonah naftnih ekvivalentov (toe). 40 Obdavčitev v Sloveniji je znašala 123,8 (1000 EUR/toe), v EU pa 134,1. 6 5 4 3 2 0 34 Ekonomsko ogledalo, januar 2010 Izbrane teme Slika 46: Implicitna davčna stopnja na rabo energije, v EUR/toe