PREPPREMIERNO SILVESTROVANJE NOVOLETNI VIDEÜMEH DES EM B ER GEN iT« ER mm®? wm (lcŠjzeta slakaJ gaspirj i (štajerskih 7 A.LFI MIRI«; PTUJSKIM 5 MLADI DOLENJCI f KORA.r>C> !r« 1 [oTTAVlA BRAIKAj f BKENI >l » 1,111 .m—M—1 *' " »' ' "j_ m «.» »i,.'imn—— BAN O A IGOR irsi rVtOOKUANII ZLATI ZVOKI RÄ1ÖV POtJANŠEKl MIHA OE8EVC «i <■!« zorana lupinca r >■•■—........ - i iROBERTAC,Ol KNIKaI f ra/1'oinikov /ViAI JAŽ KOKALI ^boris kopitar} vitezi poik, in vaičkov { " V K jOJL A J PO SNEMANJU • PREDSItVI:SIROVAN|i: 7. ANSAMBLOM BRATOV POLJANŠEK vstopnice: rezervacije po telefonu: 031 222 444, 01/723 72 40 ffitlSBREl HRAM ROŽICE: 031 369 41 ?. TRGOVINA HA NI: 01/723 79 04 KULTURNI DOM; 01/729 11 01, FIT-TOP ŠPORTNI CENTER: 01/723 09 40 CESniJIEl TURISTIČNA AGENCIJA VERONIKA: 01/831 70 00 L33EJ2J1 GORENJSKI CLAS:04/201 42 47,AUGATOR MUZIKA: 04/236 63 33 jPOKROVITFi.J NOVOLETNEGA VIDIOMFHA Original Harmonika butar Jožko * Aitkt Solo 86/a, 5262 Crniče tel.;t 388 (0) 5 36 66 574 www.rul3rhafmonika.com Vy l\ t VI I , > /"V L. 1 I .T I\ l*> V» , > t n / \ jj Xtv IV fRIZERS/C/ STUDIO 9 Maja Tomšič s.p. Prešernova 19, Mengeš tel.: 01/723 72 90 Cenjene stranke obveščamo, da se lahko naročijo po telefonu 01/7237 290 S tem kuponom imate ob obisku na vse storitve KARO INŽENIRING d.o.o. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 Slovenska 24,1234 MENGEŠ www.karo.si PRODAMO: Stanovanja: -Kamnik; enosobno stanovanje v izmeri 40 m2, z balkonom in lepim razgledom. -Mengeš; dvosobno stanovanje v izmeri 80 m2 v visokem pritličju po ugodni ceni. -Kamniška Bistrica; trisobno stanovanje v izmeri 80 ml, obnovljeno, z balkonom, s pogledom na SV. -Domžale; enosobno stanovanje, novogradnja, z balkonom, vselitev možna takoj. Parcele: -Podgorica pri Ljubljani; lepa lokacija, parcela v velikosti 700 m2, bližina vrtca, šole, mestni promet. -Gorjuša pri Dobu; prodamo zazidljivo parcelo površine 827 m2, sončna lega, lep razgled. - Dob; nezazidano stavbno zemljišče, možnost gradnje enostanovanjske hiše, dvojčka ali večstanovanjskega objekta, v izmeri 810 m2. Vsi komunalni vodi ob parceli. - Mengeš; zazidljiva parcela v izmeri 1250 m2, center, vsi komunalni vodi ob parceli. Hiše: - Podgorica pri Ljubljani; starejšo stanovanjsko hišo, lepo vzdrževano, na parceli 700 m2. -Komenda; stanovanjsko hišo (k + p + n + m) s poslovnim prostorom v prizidanem delu na parceli 900 m2. -Tuhinjska dolina; v bližini toplic, večji gostinski lokal v obratovanju z možnostjo prenočišč. -Mengeš; center, dvodružinska hiša na manjši parceli, 2 x po 100 m2 bivalne površine. - Loka pri Mengšu; novejša hiša na parceli 810 m2, mirna okolica, velika terasa (p, n, m). ODDAMO: - Domžale, Mengeš, Kamnik; več prostorov za poslovno dejavnost. Za znano stranko iščemo novejšo hišo, na parceli okrog 800 m2, Mengeš okolica. - poslovni prostor od 100 do 500 m2, primerno za skladišče ali trgovino. - stanovanje v Mengšu za nakup ali najem. - parcelo za postavitev poslovno-stanovanjskega objekta v izmeri od 1000 m2 do 4000 m2, Mengeš, Domžale, Trzin Trgoavto Koper Trgovina Burnik Mengeš, Prešernova 3/ tel/fax. 01/7237-785 VSE ZA ZIMO Snežne verige VVEISSENFELS in MAGGI za osebna in tovorna vozila od 4.080 SIT Akurn^uTaTorjrBANNER, fiamm7š6utt~ 2 leti garancije od 6.840 SIT Antifriz KONCENTRAT, It 591 SIT Odmrzovalec ključavnic 0MV LESK 402 SIT Odmrzovalec stekel STAC PLASTIC 624 SIT Strgalo za led Nosilci smuči Meglenke HELLA par od ISO SIT že za 2.880 SIT 12.696 SIT Del. čas: pon.-pet. od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure. Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Na volitvah imajo volivci vedno prav. ludi ee tic izberejo predsednika drŽave ali župana s prepričljivo večino. V različnih medijih lahko beremo in poslušamo analize različnih strokovnjakov iti novinarjev, ki bolj ali manj prepričljivo odgovarjajo na vprašanje, zakaj dr, Drnovšek ni že v prvem krogu zmagal tako prepričljivo, kot je na prejšnjih in pred prejšnjih volitvah zmagal dosedanji predsednik Kučan' Kdo ve kakšni nagibi vodijo volivce, da nekemu političnemu voditelju sledijo skoraj enoglasno, drugemu pa razcepljeno, čeprav to ne pomeni, da ga ne spoštujejo? Tako v primeru volitev predsednika (predsednice) države kakor tudi v primeru volitev župana v občini Mengeš, je bilo število kandidatov precejšnje in najbrž je to eden od razlogov, da so se glasovi razpršili t n zmagovalca v prvem krogu ni bilo, V Sloveniji je 193 občin, od katerih bo dragi krog volitev potekal kar \ 63 ih občinah. Počakajmo I. december, ko bo tudi v občini Mengeš izveden drugi krog volitev. Potem bomo morda tudi v Mengšanu lahko prebrali koga m predvsem /aktij smo izbrali... / nuhiik MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Matjaž Koncilja - odgovorni urednik. e-mail: mcngsaiH« inenges.si, niatjaz.konciljafr' siol.net. (070/440-0051 Člani uredniškega odbora: Alojzij Janežič. Mateja Jemee. Ana Jernejčič. Dušan Pejič. Majda Trobec Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena PodborSek, tel.: (01) 7247 106 Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET d. d.. Ljubljana, tel.: (01) 5X7 44 II. faks: (01)528 24 74. e-mail: tiskama.setG siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 i/vodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengei brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan. tel.: (01) 7237 206 Oglaševanje: Kompare k.d.. Mengeš, tel.: (01) 7230 903, lax: (01) 7230 004 e-mail: kompare@siol.net •mm* OBVESTILO V0LILCEM.................4 SDS..............................................6 SLS..............................................8 ZAHVALE STRANK......................10 POLICIJA 113.............................18 AKTUALNA RAZMIŠLJANJA.........19 DRUŠTVA...................................20 INTERVJU..................................25 KULTURA...................................27 ŽUPANIJA MENGEŠ....................30 NAŠA ŠOLA................................30 ŠPORT.......................................32 ŽIVLJENJE V OBČINI..................32 KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA......34 VAŠA POŠTA..............................35 PRI SOSEDIH.............................35 OBVESTILA................................37 OGLASNO TRŽENJE _ Prispevke /. disketami (zapis v VVordu, shranjen kot "samo tekst/lext onlv"), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengiana lahko pošljete na naslov: Slovenska e. 3(1, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami. Rok za oddajo člankov: 10. december 2002 OBVESTILO V nedeljo 1. decembra 2002 bo drugi krog glasovanja /a izvolitev župana Občine Mengeš Tako kot ob prvem krogu glasovanja bodo volišča na dan glasovanja odprta od 7. do 19. ure. Volivci bodo na svoj dom ponovno prejeli obvestilo, na katerem volišču lahko volijo. Zaradi istovetnosti podatkov mora volivec pred glasovanjem volilnemu odboru predložiti osebni dokument. Zaželjeno je, da volivec predloži "obvestilo volivcu", s čemer bo olajšano delo volilnemu odboru, ko bo iskal njegove podatke v volilnem imeniku. Način glasovanja: Glasovnica za župana Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega glasuje. Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata. Volivci, ki bodo na dan glasovanja (1.12.2002) odsotni, lahko glasujejo na predčasnem volišču, ki bo v sejni sobi Občine Mengeš v torek 26., sredo 27. in četrtek 28. novembra 2002 od 9. do 17. ure. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja. Občinska volilna komisija posebej opozarja, da glasujejo lahko tudi občani, ki bodo na dan glasovanja dopolnili 18 let. Rok za posredovanje zahteve za volitve po pošti je potekel 24. 11. 2002. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE MENGEŠ (Izjava za glasovanje na domu) Podpisani_ stanujem_ vpisan v volilni imenik za volišče___________ Želim v skladu z 81. členom Zakona o lokalnih volitvah zaradi bolezni glasovati na svojem domu. Sporočiti najkasneje do 28. novembra 2002 na naslov: OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE MENGEŠ, Slovenska c. 30, 1234 Mengeš RAZGLAS RAZPISA 2. KROGA GLASOVANJA ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE MENGEŠ, DNE 1. DECEMBRA 2002 Na podlagi 3. odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 4/94, 33/94, 61/ 95, 70/95, 51/02) je Republiška volilna komisija razpisala drugi krog glasovanja za volitve župana Občine Mengeš, ki bo 1. decembra 2002 Občinska volilna komisija Občine Mengeš je v skladu z drugim odstavkom 107. člena sestavila naslednji seznam kandidatov Kandidata sta: 1. TOMAŽ ŠTEBE, roj.15.02.1950 MENGEŠ, HRIBARJEVA 35 MAGISTER ELEKTROTEHNIKE, ŽUPAN Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - 00 MENGEŠ 2. JANEZ PER, roj. 09.06.1947 MENGEŠ, SLOVENSKA CESTA 3 KOVINOSTRUGAR, DELO NA DOMAČEM POSESTVU Predlagatelj: SLS MENGEŠ Glasuje se za enega (1) kandidata. Volitve bodo 1. decembra 2002. številka: 006-07-3/2002 Datum: 15.11.2002 Občinska volilna komisija Občine Mengeš Predsednica Andreja Burja Kračman (^lov«rtskst ljudsko stmnk» ZAHVALE STRANK ZAHVALA VOLIVCEM m Člani občinske organizacije Združene liste socialnih demokratov Mengeš se zahvaljujemo vsem volivcem, ki so glasovali za listo ZLSD. Tudi v tem mandatu bomo držali besedo in se bomo zavzemali za izpolnitev našega volilnega zmvžina um programa. Predvsem za boljše planiranje, boljšo organizacijo dela in več konkretnih rezultatov. občinska organizacija V drugem krogu županskih volitev bomo podprli kandidata Janeza Pera, saj verjamemo, da bo /.!,si>mk\<;i š znal bolje povezovati občinske svetnike, odbore občinskega sveta in različne projektne skupine, ki bodo potrebne, da nadoknadimo zamujeno. Prepričani smo, da bomo svoje delo dobro opravili in s tem opravičili zaupanje naših volivcev. Še enkrat se vam zahvaljujemo. Občinska organizacija ZLSD, Ljiljana Ošep SDS Drage volivke, spoštovani volivci! Hvala vsem za zaupanje, sodelovanje in razumevanje. Hvala lepa tudi vsem za prijazen, velikokrat prijateljski sprejem in koristne predloge ob obiskih na domovih. Opravičujemo se vsem, ki vas nismo uspeli osebno obiskati ali vas ni bilo doma. Če pa smo koga zmotili, se opravičujemo. Zagotavljamo, da bomo s sodelovanjem in strpnostjo ter argumenti zagovarjali in uveljavljali podrobno izdelan program. Socialdemokratska stranka Slovenije, občinski odbor Mengeš ZAHVALA Zaključen je prvi krog lokalnih volitev, na katerih sem kandidiral za župana. Žal moja kandidatura, kljub številni podpori ni bila uspešna. Dovolite mi, da se na tem mestu zahvalim vsem, ki ste mi s podpisi omogočili kandidaturo in vsem, ki ste glasovali zame in mi s tem izrazili vaše zaupanje. Pred nami pa je še drugi krog volitev, kjer bomo izvolili župana. Priporočam vsem, da se volitev udeležijo in glasujejo za kandidata, ki v svojem programu nudi ureditev najbolj perečih problemov naše občine in našega kraja. Skrbno sem pre učil program obeh kandidatov in prišel do zaključka, da bom glasoval za gospoda Janeza Pera. Ne glede na rezultat na volitvah pa bom še naprej deloval za dobrobit naše občine in našega kraja. Marjan Trobec ZAHVALA ZA GLASOVE Zahvaljujem se vsem občankam in občanom za podporo na lokalnih volitvah Luka Podgoršek Lista za občinske svetnike Stranke mladih Slovenije v Občini Mengeš. Zahvaljujem se vsem, ki so zaupali sebi, izbrali svoj cilj in na lokalnih volitvah 2002 podprli *3/ 7 ¡3 listo Stranke mladih Slovenije. Lista je v očinskem svetu dobila en mandat in se bo zavzemala za reševanje trenutnih problemov, v občini in za sodelovanje vseh, ki odločajo, tako znotraj občinskega sveta in izvoljenega župana. Stranka v drugem krogu za kandidata za župana podpira Janeza Pera. Mandat za občinsko svetnico je pripadel Tini Železnik, ki je hkrati tudi svetovalka stranke v Državnem zboru. Prepričani smo, da bo poleg nove, sveže energije v občinski svet prinesla svoje znanje in izkušnje. Vendar pa ne bo delovala sama, saj jo podpiramo vsi aktivni SMS-jevci v Mengšu. Hvala za zaupanje, Stranka mladih Slovenije v__J r V imenu predsedniškega kandidata dr. Janeza Drnovška se zahvaljujemo vsem volivkam in volivcem iz občine Mengeš, ki so podprli njegovo kandidaturo v prvem krogu predsedniških volitev. Vaše podpore si, skupaj z dr. Drnovškom, želimo tudi v drugem krogu volitev 1. decembra! Občinski odbor LDS Mengeš v J Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur.l. RS; št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 51/2002) je Občinska volilna komisija sestavila naslednje POROČILO O IZIDU GLASOVANJA ZA IZVOLITEV ŽUPANA OBČINE MENGEŠ Na podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov volišč za volitve župana Občine Mengeš, ki so bile v nedeljo 10. novembra 2002, je Občinska volilna komisija Občine Mengeš, na seji dne 10. novembra 2002, ugotovila: Glasovanja za izvolitev župana Občine Mengeš, dne 10. novembra 2002, se je udeležilo 4031 volivcev. Oddanih je bilo 4031 glasovnic. Veljavnih je bilo 3957 glasovnic, neveljavnih glasovnic je bilo 74. Na volitvah, 10. novembra 2002, so posamezni kandidati prejeli naslednje število glasov: 1. TOMAŽ ŠTEBE 1428 4. LUKA PODGORŠEK 88 2. PETER GUBANC ML. 664 5. MARJAN TROBEC 434 3. JANEZ PER 1099 6. JANEZ ŠKRLEP 244 Občinska volilna komisija je ugotovila, da v skladu s 107. členom nihče od kandidatov za župana ni dobil večine glasov, zato se opravi drugi krog volitev med kandidatoma: g. Tomažem Štebetom in g. Janezom Perom, ki sta prejela največ glasov. V skladu s citiranim členom bosta na glasovnici za drugi krog glasovanja za izvolitev župana, ki bodo 1. 12. 2002, kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov v prvem krogu in sicer: 1. Tomaž Štebe 2. Janez Per Občinska volilna komisija iz zapisnikov volilnih odborov ni ugotovila nepravilnosti, ki bi bistveno vplivale na izid glasovanja. Tajnik : Člani: Predsednica: Irena Podboršek Margareta Štiftar Andreja Burja Kračman Janko Koren Feliks Škrlep Namestnik predsednice Katja Rahne Damijan Gregorc Ivica Mejač Miha Skok Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur.l. RS; št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 51/2002) je Občinska volilna komisija sestavila naslednje POROČILO O IZIDU GLASOVANJA ZA IZVOLITEV ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Na podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov volišč za volitve članov Občinskega sveta Občine Mengeš, ki so bile v nedeljo 10. novembra 2002, je Občinska volilna komisija Občine Mengeš na seji dne 13. novembra 2002 ugotovila: Glasovanja za izvolitev članov Občinskega sveta Občine Mengeš, dne 10. novembra 2002 se je udeležilo 4031 volivcev. Oddanih je bilo 4.029 glasovnic. Veljavnih je bilo 3832 glasovnic, neveljavnih je bilo 197. Na volitvah 10. novembra 2002 so posamezne liste kandidatov prejele naslednje število glasov: 1. NAPREJ SLOVENIJA - NPS.........................................................................81 2. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE....................................................218 3. MLADI ZA MENGEŠ, TOPOLE, LOKO, DOBENO, SVET..........................431 4. NSL - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA............354 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV......................................340 6. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE.............................................1040 7. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA................................................719 8. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE...................................649 Občinska volilna komisija je na osnovi prejetega števila glasov ugotovila, da so v skladu z 86. členom Zakona o lokalnih volitvah liste kandidatov dosegle naslednje število mandatov: 1. NAPREJ SLOVENIJA - NPS...........................................................................0 2. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE........................................................1 3. MLADI ZA MENGEŠ, TOPOLE, LOKO, DOBENO, SVET..............................2 4. NSi. - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA................2 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV..........................................1 6. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE...................................................6 7. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA....................................................4 8. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE.......................................3 6. Občinska volilna komisija Občine Mengeš je ugotovila, da nihče od kandidatov na listah kandidatov ni dobil takšnega števila preferenčnih glasov, da bi v skladu z 18. členom Zakona o lokalnih volitvah spremenil vrstni red kandidatov na posameznih listah. Na podlagi izračunanih mandatov je Občinska volilna komisija Občine Mengeš ugotovila, da so bili v Občinski svet Občine Mengeš izvoljeni: 1. PETER GUBANC, roj.01.03.1963, stan. MENGEŠ, ZAVRTI 4 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2. JANEZ PER, roj.09.06.1947, stan. MENGEŠ, SLOVENSKA CESTA 3 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. TOMAŽ ŠTEBE, roj.15.02.1950, stan. MENGEŠ, HRIBARJEVA 35 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 4. BREDA JAMŠEK, roj.31.05.1953, stan. MENGEŠ, MULJAVA 33 LIBERALNA DEMOKRACIJE SLOVENIJE 5. VILJEM MARJAN HRIBAR, roj.09.03.1977, stan. MENGEŠ, DALMATINOVA 10 MLADI ZA MENGEŠ, TOPOLE, LOKO DOBENO, SVET 6. FRANC HRIBAR, roj.17.11.1955, stan. MENGEŠ, SLOMŠKOVA 11 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 7. ANTON HRIBAR, roj.01.12.1957, stan. MENGEŠ, GREGČEVA 4 NSI - NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 8. ROMAN KALUŠNIK, roj.13.01.1958, stan. MENGEŠ, SLOVENSKA C. 24 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 9. LJILJANA OŠEP, roj.12.07.1954, stan. MENGEŠ, SVETČEVA 5 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 10. ALOJZ MIKLAVČIČ, roj.07.08.1963, stan. MENGEŠ, ZADRUŽNIŠKA 28 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 11. MARIJA SITAR, roj.12.11.1949, stan. MENGEŠ, SLOVENSKA C. 20 A LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 12. JOŽICA KOMATAR, roj.26.10.1954, stan. MENGEŠ, PREŠERNOVA CESTA 13 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 13. TINAŽELEZNIK, roj.21.02.1975, stan. MENGEŠ, JANŠEVA 11 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 14. MARKO JERIČ, roj.15.09.1945, stan. LOKA PRI MENGŠU, TESTENOVA 101 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 15. DANIJEL ČEMAS, roj.25.05.1974, stan. MENGEŠ, KERSNIKOVA 4 MLADI ZA MENGEŠ, TOPOLE, LOKO, DOBENO SVET 16. ALEŠ JANEŽIČ, roj.26.03.1968, stan. MENGEŠ, MURNOVA 27 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 17. JOŽEF VAHTAR, roj.06.11.1952, stan. MENGEŠ, ALJAŽEVA 1 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 18. JANEZ ŠKRLEP, roj.28.07.1950, stan. MENGEŠ, TRUBARJEVA 5 NSI - NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA 19. MILICA TOMŠIČ, roj.11.07.1954, stan. MENGEŠ, SLAMNIKARSKA 12 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Številka: 006-05-1/2002 Datum: 13.11.2002 Tajnik : Člani: Predsednica: Irena Podboršek Margareta Štiftar Andreja Burja Kračman Janko Koren Feliks Škrlep Namestnik predsednice Katja Rahne Damijan Gregorc Ivica Mejač Miha Skok Na podlagi 22. člena Statuta Občine Mengeš (Ur. vestnik Občine Mengeš; št. 5/99, 6/99) in Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Mengeš (Ur. vestnik Občine Mengeš; št. 15/96,26/97) se objavlja RAZPIS DVEH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Štipendiji se razpisujeta v skladu s 10. členom Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Mengeš, in sicer: - Eno štipendijo za šolanje na srednji šoli; - Eno štipendijo za študij na fakulteti. Prijava mora vsebovati: - dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole; - dokazilo o učnem uspehu zadnjega zaključenega letnika šolanja oziroma študija; - kratek življenjepis; - dokazilo o dohodkih oziroma prejemkih družine (dohodnina 2001); - dokazilo o stalnem prebivališču in državljanstvu (fotokopija osebnega dokumenta). Prošnjo z zahtevano dokumentacijo morajo kandidati poslati v zaprti kuverti s pripisom »razpis - štipendija 2002«, najkasneje do 20. decembra 2002 na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30,1234 Mengeš. O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po opravljenem izboru, ki ga bo opravila Komisija za štipendiranje v skladu z merili in kriteriji Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Mengeš. OGLASNO TRŽENJE 041 924 094 OBČINA MENGEŠ ŽUPAN,MAG. TomažŠtebe tel 01 72.30 142 reklamni napisi, oblikovanje, tisk na tekstil in eitotiek ^ MEDIC g KOLODVORSKA 2C Mengeš (o SERVIS FAX APARATOV 1 SERVIS TISKALNIKOV UM w DIGITALNO FOTOKOPIRANJE = ČRNO/BELO IN BARVNO S Http.//www.medic.si, Canon 4928 ELEKTROTEHNA INTERSET MENGEŠ, Trdinov trg 4 v prostorih Melodije Mengeš SPECIALIZIRANA PRODAJALNA BELE TENNIKE in ELEKTRO MATERIALA S^lnnsiu/ EC Electrolux ^^^****y ^vím'jSKO /nan.m; in kakímis'I Bosch gorenje OB GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 10.000 SIT VAM NUDIMO 10% POPUSTA BREZPLAČNA DOSTAVA! Delovni čas: pon. - pet. od 8.30 do 18.30 ure sobota od 8.30 do 12. ure UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI UTG VODNIK s.p. Vir, Tolstojeva 12, 1230 Domžale, SLOVENIJA Tel.: 01/724 82 58 Fax: 01/724 82 59 E- mail: utg.vodnilc@siol.net IZDELUJEMO: DELOVNE KOMBINEZONE DELOVNE HALJE OBLEKE ZAŠČITNE ROKAVICE VIDEO |8 Videoteka Stop, Slovenska 28, Mengeš, tel. 7238-988 \ Odprto vsak dan v letu tudi J ob nedeljah in praznikih Zimski delovni čas od 16.00 do 21.00 ure! NOVOSTI V VIDEOTEKI: 1. HITRI IN DRZNI, akci|a. Paul Walker, Vin Diesel Živijo v svetu hitrosti in adrenalina... 2. SESTRELJENI ČRNI JASTREB, vojni, Josh Hartnett, Tom Siiemore Zgodbo o pogumu, prijateljstvu in resnični surovosti vojne... 3. ČUDOVITI UM, dramo, Russell Crowe, Jeniffer Connely Dobitnik 4-ih Oskarjev leta 2002, med drugim tudi ra na|bol|ši film. 4- 15 MINUT, akcija, Robert de Nlro, Edward Burns Vsak Ima pravico do svo|ih 15 minut slave... 5. HARTOVA VOJNA, vojni, Bruce Willis, Colin Farrell Junaitvo se ne meri z besedami, ampak z de|anji... 6. ČRNI VITEZ, komedija, Martin Lawrence Komedija o človeku, ki ne ïivi v svojem času... in je čisto nor! 2. IGRAJ SVOJO IGRO, ok. mil. i. Brad Pitt, George Clooney, Andy Garcio Plan je dogovorjen, pravila jasno... Boste igrali z njimi ali ne? B. FULL GAS 2, ak. komedija, Jackie Chan, Chris Tucker »Velik gobec in hitre roke sta se vrnilo v drugem delu..... SNIF, kultni, Johnny Depp, Penelope Cruz, Franka Potente »Daje občutek moči, samozavesti... in vas popelje v preddverje pekla!.. 10. 100 DEKLET, komedija, Jonathan Tucker, Marissa Rlbisl En fan...100 deklet... a le ena je prava... 11. NATAŠA, YU film, Ti ja no K..„.Ii.,-, Zoran Cvijanovize Film režiserja Ljubise Samardzizea o dekletu, 17 let, sistemu, kaosu... '2. VRHUNSKA PREVARA, ak. triller, Ed Harris, Julia Ormond Kdo bo komu kaj nastavil... in kdo koga prevaral...? '3. CVET VSEH ZAPORNIKOV, drama, Cllve Owen, Helen Mirren Resnična zgodba o zadrtem morilcu, ki v zaporu postane moški... 14. ŽENSKA ZA ZNORET, l|ub. komedija, Liv Tyler, Michael Douglas »Ko se ji nihče ne more več upreti..... '5. IZ PEKLA, triller, Johnny Depp, Heather Graham Preživela bo več kot legenda-Jack Razparač, tabloidna zvezda 20. stoletja NAPOVEDUJEMO: ~" J • VOJNA ZVEZD 2 - NAPAD KtONOV rl. nk, Natalie Porhnon, J' p°SEBN0 POROČILO, zt. nk, lom Cruisc, Mai »on Sydow V SLABI DRUŽBI, ak. kom., Anthony Hopkins, Chris Rotk GROF MONTE CRISTO, orani, Guy Pcorcc, Rithard Horris 5. VELIKE TEŽAVE, kom., Tim Allen, Rene Runo 6. PRAVI ZLOČINI, triller, Morgan Freeman, Ashley Judd 7. KAČJI PASTIR, romani., Kevin Costner, Linda Hund 8. VANILLA SKY triller, Tom Cruise, Penelope Cruz, Cameron Din/ OVA* lo - DEKORACIJA DARIL IN POSLOVNIH PROSTOROV - POROČNI PROGRAM - PESTRA IZBIRA DROBNIH DARIL - ŽALNI VENCI Z DEKORACIJO MRLIŠKE VEŽICE Z BREZPLAČNO DOSTAVO (GOTOVINSKO PLAČILO 5 % POPUSTA) ■ ADVENTNI VENČKI IN NOVOLETNI ARANŽMAJI SODOBNIH IN TRADICIONALNIH TRENDOV 113 POLICIJA KRONIKA DOGODKOV ZA MESEC SEPTEMBER 2002 NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ Policisti PP Domžale v mesecu SEPTEMBRU 2002 beležijo naslednje varnostne pojave: PROMETNA VARNOST Obravnavali so S prometnih nesreč v katerih je nastala materialna škoda. Vzroki prometnih nesreč so: prekratka varnostna razdalja - 4 x nepravilen premik z vozilom - 2 x neupoštevanje prometne signalizacije - I x neupoštevanje pravil prednosti - I x JAVNA VARNOST Policisti so opravili devet intervencij zaradi kršitve javnega reda in miru, in sicer enkrat v zasebnem prostoru in osemkrat na javnem kraju, en kršitelj je bil pridržan na PP Domžale. KRIMINALITETA Policisti so obravnavali 10 kaznivih dejanj med njimi: poškodovanje tuje stvari - 4 x tatvine - 3 x vlomi v vozila, objekte - 2 x preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - I x Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih oz. ob pojavu sumljivih oseb naj informacije sporočijo na PP Domžale, tel. št.: 01 /724-65-80 ali na anonimni brezplačni telefon 0X0 1200. POLICISTI PP DOMŽALE STOPIMO IZ TEME S približevanjem zimi se bodo na naših cestah poslabšale prometno-varnostne razmere (megla, dež. sneženje, krajši dan), ki vsako leto terjajo človeško žrtev tudi med pešci. /. omenjenim sestavkom vas opozarjamo na varno udeležbo pešcev v prometu. Pešci morajo hoditi po površinah namenjenih za hojo pešcev, če le te niso urejene smejo izjemoma hoditi tudi po drugih površinah (kolesarska steza, cesta). Pri tem pa ne smejo ovirati drugih udeležencev v prometu, katerim je omenjena površina namenjena. Zunaj naselja in v naselju, kjer ni urejenih površin za pešce, morajo pešci hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje, vendar lahko uporabljajo le I meter ceste. Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, če je to zanje varneje (nepregleden ovinek, plaz). Pešec mora prečkati cesto ali kolesarsko stezo na prehodu za pešce, če je leta oddaljen več kot 100 metrov pa sme cesto prečkali izven prehoda za pešce. Pešec ne sme prečkati vozišča izven prehoda za pešce, kadar sta smerni vozišči ločeni fizično ali jih ločuje neprekinjena črla. Pešec mora prečkali vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poli, predno stopi na vozišče se mora prepričali, ali lahko to varno stori, Pešci, ki zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju hodijo ponoči po vozišču ali tik ob njem, kjer ni označene pešpoti, morajo nosili na strani, ki je obrnjena proti vozišču belo luč ali odsevnik bele barve - kresničko. Poleg odsevnika ali luči vam predlagamo nošenje delov svetlejših oblačil in namestitev odsevnih trakov na predmete, ki jih prenašamo v roki (šolska torba, kovček...), saj vas bo voznik tako hitreje opazil. Voznike motornih vozil pozivamo k previdnejši vožnji na odsekih cest, ki niso urejena s pločniki, saj na teh odsekih beležimo večino prometnih nesreč v katerih so udeleženi pešci. Skupaj STOPIMO IZ TEME, ki vsakoletno terja človeška življenja, predvsem med pešci. POLICISTI POLICIJSKE POSTAJE DOMŽALE ZIMSKA OPREMA VOZU, Ob pričetku zime in zimskih razmer v prometu vas policisti opozarjajo na določbe Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu, ki glede zimske opreme vozil v času od 15.1 1.2002 do 15.03.2003 predpisuje naslednjo opremo: zimske pnevmatike na vseh kolesih (oznaka M+S) z minimalno globino profila 4 mm letne pnevmatike z minimalno globino profila 4 mm in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Prav lako preverite stanje hladilne tekočine motorja, tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla, brisalce ter akumulator. Predvsem pa hitrost vožnje prilagodite trenutnim razmeram na cesti. POLICISTI PP DOMŽALE KRONIKA DOGODKOV ZA MESEC OKTOBER 2002 NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ Policisti PP Domžale v mesecu OKTOBRU 2002 beležijo naslednje varnostne pojave: STOPIMO IZ TEME 113 POLICIJA PROMETNA VARNOST Obravnavali so 9 prometnih nesreč v katerih je nastala materialna škoda. Vzroki prometnih nesreč so: neupoštevanje prometne signalizacije 3 x prekratka varnostna razdalja 3 x nepravilen premik /. vozilom -2 x nepravilna stran in smer vožnje I x JAVNA VARNOST Policisti so opravili eno intervencijo zaradi kršitve javnega reda in mini. in sicer v zasebnem prostoru. KRIMINALITETA Policisti so obravnavali 7 kaznivih dejanj med njimi: poškodovanje tuje stvari - 3 x vlomi v vozila, objekte -2 X tatvine I x kršitev nedotakljivosti stanovanja I x Policisti naprošajo vse, ki hi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih oz. ob pojavil sumljivih oseb naj informacije sporočijo na PP Domžale tel. št. 724-65-80ali na anonimni brezplačni telefon 0X0 1200. POLICISTI PP DOMŽALE AKTUALNA RAZMIŠLJANJA MEDNARODNO LETO GORA 2. del 4. GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Slovenski pesnik in pisatelj Edvard Kocbek je zapisal: »Na zemlji je laže uresničiti vse drugo razen ljubezni do bližnjega.« Zagotovo navedeni zapis ne velja za ljudi, ki so bili člani (iorske reševalne službe. To so najbolj plemeniti ljudje, gorniki, ki zaustavljajo svoja lastna življenja za rešitev življenj ponesrečencev v planinah. To so JUNAKI! V letošnjem letu se spominjamo 90. letnice GRS v Sloveniji, pa tudi 80. letnice ustanovitve GRS v Kamniku, kije ob tej priliki izdala svojo knjigo Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom. Vsebina je bogata, izvrstno urejena za prijetno branje, vendar tudi pretresljivo žalostna, ko reševalci z vsem svojim znanjem in močno voljo ne uspejo rešili človeškega življenja. Knjigo je uredil dr. medicine France Malešič s sodelavci vsi so gorski reševalci. Že na pvri pogled je možno ugotovili, da je g. Malešič podaril ljudem v sliski ogromno svojega časa kol reševalec in I udi kol urednik, da je knjiga lahko izšla. Med mnogimi reševalci so v Kamniku prvi Stopili na pol reševanja štirje srčni bratje Ki javšek, ob njih pa legendarni prvi načelnik postaje GRS Kamnik, slikar planin in odličen organizator Maks Koželj. Bilje tudi dvajset let tajnik in več lel predsednik Pl) Kamnik. Dobro se spomnim Jožeta Muleja, ki je lela 1949 pristopil k reševalcem. Nekajkrat sem ga prijateljsko spremljal na seslankovanje GRS. Spominjam se gospoda Koželja, ki je znal natančno, prisrčno in dobrohotno vodili pogovore, ki pa niso bili nikoli dolgočasni in dolgi. Spoznal sem veliko reševalcev in se jih ob branju knjige spoštljivo spominjam. Aktivno nisem sodeloval, ker nikoli nisem bil alpinist. Obdobje od lela 1968 do 1979 je zelo uspešno vodil naš rojak Tone Škarja. ki je bil že pred lem vrhunski alpinist. V zadevnem obdobju je bilo 13 mengšanov vključenih v kamniško podružnico, Še vedno je nekaj aktivnih reševalcev. I.eta 1913 se je smrtno ponesrečil 15 kini dijak v Kamniško Savinjskih alpah in tedaj je zapisal lože Kunavcr na koncu poročila: "Ta tragičen slučaj naj našega naraščaja ne ophiši. a služi naj mu v pouk,da naj si, preden si upa na slične line, pridobi primerne izkušenosti in plezalno tehniko in naj hodi le dobro opremljen v gore.« Navedeno opozorilo VELJA ŠE DANES! Moj prispevek o GRS je le majhno sporočilo o lako pomembni dejavnosti v naših hribih. Slovenski planinci in ljubitelji planin moramo bili ponosni in hvaležni vsem. ki so se in se še ukvarjajo s lo človekoljubno pomočjo. 5. O SLOVENSKI PLANINSKI LITERATURI V nadaljevanju prispevka moramo poudariti: dr. France Prešeren in Ivan <'Jtiikar slii Inez dvoma najboljša slovenska književnika. Največji poet Julijskih alp pa je Dr, Julius Kugy. Dr. Julius Kugy, roj. lela 1858 jo bil sin slovenskih staršev. Materin oče je bil slovenski pesnik Vesel .lovan Koseški, oče pa doma iz vasi Lipa. blizu Podkloštra na Koroškem. Življenje je očeta zaneslo v Trsi. kjer je živel s svojo družino, Ukvarjal seje s trgovino, prvotni priimek Kugi je spremenil v Kugy. Bili so premožni. Julius je po smrti svojega brala postal edini ustnik podjetja, Umrl je v Trstu leta 1944, star 86 let. Slovensko je dobro razumel, saj je bil njegov gorski spremljevalec in vodnik Trentar, ni pa obiskoval slovenskih šol in je zaradi lega pisal v nemščini. Bil je dober človek, saj je med drugo svetovno vojno s svojo pravno vednostjo in zvitostjo rešil našega alpinista Joža Čopa iz taborišča Dachau. Kugvjevi spisi so prevedeni v slovenščino. Omenim naj PET STOLETIJ TRIGLAVA. To je zbornik v 23-ih poglavjih, ki jih je Kugy zbral in uredil z edimo njemu prirojeno ljubeznijo do gora. Zelo prisrčna je vsebina njegove knjige Delo. glasbil, gore. To je spis o njegovem življenju. Popotovanje človeka: delavca, poeta, gornika. () Kiigyjcvi veliki osebnosti ni mogoče dvomili. Njegovo bogato čuslveno opisovanje gorskih lepot seje počasi odmikalo od sodobnejših tokov gomiške literature, vrednost njegovih spisov pa ni nič manjša in je še danes živil, kakor je bila tedaj. Bržkone je on prvi. kije navadni potopis vzdignil na visoko umetniško raven, ko je spojil pripoved o opravljenjem dejanju z res pomembnimi čustvenimi in razmišlja jočimi besedami. (Trditev prevajalca Marijana l.ipovška) Nekaj Kugyjevih misli, ob pisanju knjige: »Sporočilo mi je bilo poslano od Julijcev! O njihovem gospodarju in kralju, o goreče ljubljeni gori moje mladosti, o Starem častitljivem Triglavu naj bi napisal njegovo petsto letno zgodovino. Čutim, da sem za to delo poklican in izbran. Dvainšestdeset let je že, odkar sem prvič stal na njegovem temenu.« »Glejte, poglejte tja na mogočno sliko! Tam sloji Triglav, prav zdaj se prikazuje iz temno žarečega, mističnega žara davnih stoletij in raste v svetlo luč naših časov. Visoko sega v sinje višave, resnobno glavo mu venčajo nebesni obleki, na njegovem širokem skalnatem čelu se svetlika sij vladarja, v globokih gubah njegove skalnate halje se skrivajo bajke. Bleščeča lepota je zlita čez njegove boke. blagoslovljen je s čudeži nad čudeži. Tam je njegov prestol, tam sloluje. mogočen, ponosen, zmagovit, večji in bolj slaven kol vse kar je krog njega, stra in spoštovanje zbujajoč sredi vsega sijaja, sredi krasote in veličastva svojega slikovitega julijskega kraljestva. Iz tisočerih navdušenih, hvaležnih src in iz globin osrečujočih spominov mu v vročem upanju na svidenje zveni naproti vriskajoč klic: "TRIGLAV!" Nič ni čudnega, da ima dr. Julius Kugy poleg Poeta tudi naziv Kralj Julijskih alp. Spomenik v Treni i si je prav golovo zaslužil, odkrit je bil lela 1953, delo kiparja Jakoba Savinška. Naš planinski pisatelj dr. France Avčin pravi, da strmi njegov bronasti lik v daljo, preko skromnih trentarskih bajt, preko Soče. najjasnejše reke Evrope, tja proti Jalovcu. Prav tako kot je bil v življenju, vedno v gore zamaknjen! Slovenskih planinskih pisateljev in pesnikov je veliko, ne vem števila. Kar nekaj spisov posameznih poznam. Upoštevajmo dejstvo, da Planinski vestnik izhaja že nad 100 lei, pa je trditev upravičena. Posebno poglavje v planinski literaturi so spisi o alpinizmu, veliko ljudi se posveča temu pisanju. Menim, da jih mi, ki alpinizma ne poznamo v njihovi podrobnosti, težje razumemo. So pa zanimiva, ker izkazujejo že kar Strastno ljubezen do gora in neizmerno veliko poguma. Vsa svetovna planinska literatura pa je zanimiva in bogate vsebine, saj je pisana iz osebnih doživetij in kol taka poučno branje za vse, ki imajo radi naravo in njene posebnosli. Z njihovimi deli bi napolnili eno največjih knjižnic na svelu. Stane Luiar Nadaljevanje sledi. DRUŠTVA Skavtska oddaja, Sobotna iskrica in JAKEC f ti &3 Vsi trije na enem mestu in sicer v Logatcu, kjer se je v soboto, devetnajstega in nedeljo, dvajsetega oktobra, že šestič zapored odvijal dnevno-noeni izziv imenovan Jakee. Tja se je odpravila tudi ekipa skavtske oddaje »Skavtski potep« in dobitnik gonga popularnosti Jure Sesek, s katerim smo v soboto združili moči in minute Skavlskega potepa ter Sobotne iskrice. Za skavte je bila lo prva večja oddaja in hkrati predstavitev širši javnosti. Začnimo na začetku... Sama ideja za skavlsko oddajo, se je na lanskem Jakcu porodila v glavah mladih skavtov, ki so polni energije iskali kaj novega. Matjaž, je pripeljal opremo in o dogajanju so poročali preko internetnega radia. Kmalu zatem smo skavti na radiu Ognjišče dobili možnost za pravo oddajo. Med skavti je tako nastal nov trop. katerega vodja je Matjaž Gerčar. Zbral je še nekaj skavtov; Matjaža Maležiča. Natašo Mihci j, Blaža Valiča. Gašperja Furmana in druge. Začele so se prve oddaje. Postopoma so se skupinici pridružili še ostali: Matej Balantič, Urša Novak. Tomaž Zupan. Matej Mihelčič, Lucija Matjašec in Mojca Pole. In kako sploh nastaja naša oddaja? Kakšna je njena podoba'.' Sodelujemo skavti iz različnih krajev Slovenije, zato se večinoma menimo kar preko e-pošte. Najprej v naših glavah nastajajo ideje in predlogi podobe naše oddaje. Nato se odločimo za enega izmed predlogov in začnemo... Vsak dobi svojo zadolžitev, ki jo mora opraviti v določenem času. potem izdelke pošljemo uredniku, ki iz koščkov mozaika naredi celoto - scenarij. V soboto, uro pred oddajo, se dobimo v radijski kleti, preletimo scenarij in popravimo zadnje napake. Takrat, veste. Radio Ognjišče zažari v oranžni barvi, kajti na oddajo prihajamo v krojih. Ko odbije osma ura sedemo pred mikrofon in se odpravimo k vam! Seveda pred oddajo kak načrt ustvarimo tudi na sedežu združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov v Ljubljani. Vsega pač ne moremo uskladili po elektronski poli. Z oddajo bi se radi čimbolj približali skavtom, pa tudi tistim, ki še niso slišali /a nas. Radi bi jim na preprost in zabaven način predstavili življenje skavta. Na letošnjem dnevno-nočnem izzivu, imenovanem Jakce, se nam je znova ponudila priložnost, da ga obiščemo z mikrofoni. V živo! No tokrat je bila z. nami tudi Sobotna iskrica. Logatec je zasedla druščina več kot 500 skavlov. In kaj pravzaprav je Jakec? Dnevno-nočni izziv za IV in PP. Orientacijski pohod, pri katerem se ekipe pomerijo, dokažejo kdo je boljši. Vsako ekipo sestavlja 5 tekmovalcev. Pa ni le tekmovalnost lista, ki opisuje Jakca. Ne smemo pozabiti na krepitev osebne rasli, duhovno obogatitev, in pridobivanje izkušeni Ni progo, ki bi jo organizatorji z vedenjem o ki iph kontrolnih točk, prehodili v štirih urah, so se podali IV, v spremstvu večera in noči pa še PP. Dogajanje se je sklenilo v nedeljo zjutraj, s sveto mašo in razglasitvijo izidov. Naša oddaja je bila lislo nedeljo drugačna od minulih. Poslušalcem smo skušali opisali dogajanje v Logalcu. Pripravili smo intervjuje Z organizatorji, s samimi udeleženci in s Tonetom Tomažičcm. ki nam je pripovedoval o svojih pripetljajih na otoku Nevis. Nadaljevali smo z lanskim začetkom in sicer z oddajanjem v živo prek internetnega radia, vse do poznih nočnih ur. Tako, mesec bo kmalu naokoli, iz uredništva »Skavlskega potepa«, vas vabimo k poslušanju oddaje. V njej lahko sodelujete tudi vi. Veseli vas bomo oh nagradnih vprašanjih, pri izbiranju pesmi meseca, lahko pa nas preprosto pokličete. Nismo dosegljivi le med oddajo, ampak preko vsega meseca, na telefonsko Številko 031/554-965 in na e-mail naslovu: radio'" ■skavt.net. Skavt, skavtinja: imaš željo sodelovati v naši oddaji? Lepo vabljen(a). vse informacije lahko dobiš na zgoraj napisanem naslovu in telefonski Številki, Vabljeni k poslušanju oddaje: vsako tretjo sobolo v mesecu, na valovih radia Ognjišče, ob osmih zjutraj. Sobotni zaspanci pa lahko prisluhnile ponovitvi ob 22. uri in 45 minul. Lep skavtski pozdrav in obilo skavtskega duha! DRUŠTVA SLAVKO ZABRET OSEMDESETLETNIK ("astni član PGD Topole Slavko Zalml se je rodil 24. 10. 1922 v Topolah v družini, kjer se je rodilo kar 11 otrok, trije pa so umrli /v kol otroci. Že njegov oče je bil /elo dejaven v vaškem življenju, saj je bil med vodilnimi možni v takratni kmetijski zadrugi, ki je delovala v Topolah in kjer so si vaščani lahko sposojali orodje /a obdelovanje njiv. V letu 1948 seje ludi Topolcem končno izpolnila želja in so ustanovili svoje gasilsko društvo. Tudi naš slavi jenee je bil med uslanovitnimi člani in takoj so mu zaupali mesto tajnika. Začela so se leta. ko so morali vsi člani uporabili vso svojo iznajdljivost,da so lahko delovali in izboljšali opremljenost društva. Ker je bilo najprej potrebno ustrezno usposobili člane, se je že lelo po ustanovitvi društva udeležil tečaja za gasilca, kasneje pa še lačaja za vodjo enote, s katerim si je pridobil čin nižjega gasilskega častnika. predstavlja topolske gasilce izven domače vasi. I .elos praznuje svoj življenjski jubilej. Ob pomembnem prazniku so mu sotekmovalei kot darilo pripravili sektorsko vajo. izročili pa so mu tudi prava spominska darila. Praznično vzdušje pa seje nadaljevalo v gasilskem domu vse do poznih ur. (iasilsko društvo gaje za njegovo več kot pol stoletno aktivno delo predlagalo za častnega člana Občine Mengeš, vendar je bila konkurenca zelo huda in prav vsak bi si priznanje nedvomno zaslužil. Kljub temu pa mu člani društva tudi na lak način izrekamo vso zahvalo /a njegovo nesebično in dolgoletno skrb ter mu kličemo še na mnoga lela. Za /'(il) Topole Mateja Jemee Na obisku pri devetdesetletnici Z gospo Zdenko llič sva ¡4.10.2002 obiskali gospo Mara) Justino, ki seje rodila 14.10,1912 v vasi Buč-Smartno \ Tuhinjski dolini.V družini je bilo desel olrok. vendas je sedaj živa le še ona. Leta 1938 seje poročila in se z možem preselila \ Mengeš v Jelenovo pečanjo. Kol peč.irski delavec je bila zaposlena vse do svoje upokojitve, V času zakona sla si / možem sezidala novo hišo na Kolodvorski cesti m se vanjo v selila leta 1957. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dve hčeri in sin. Mož in obe hčerki so že pokojni. V hiši živi sedaj s sinom Janezom, vnučki in snaho Milko, katero ima zelo rada. Veftdar pa ima gospa Justina svoje prostore m si kuha in pnspiav Ija se v se sama. Zelo rada bere m gleda lelev izi|ski progi,mi. (rospa je še zelo bistrega duha in je bilo / njo prav prijetno poki.uuliali. Z gospo Ilic Zdenko sv a se / lepimi vtisi poslov ili od gospe Justine in ji zaželeli še na mnoga zdiava lela. ZaOORK Minees Draga Herk K_.......... Konec petdesetih Ici si je ustvaril ludi družino in z ženo Ivanko imata pel olrok. Kol ključni član društva, ki je kar 18 lel vodil društvo kol predsednik, zraven pa opravlja še vrsto drugih pomembnih nalog, je dal društvu neizbrisen pečal. Leta 1971 je poslal predsednik nadzornega odbora, lela 1988 pa član Častnega razsodišča. Čeprav so vodenje društva prevzeli mlajši, pa je še vedno pomagal po svojih močeh in koristno svetoval. Za svoje delo je prejel številna priznanja, ob 50-letnici gaje društvo imenovalo za svojega prvega častnega člana, na letošnjem občnem zboru pa je za svoje požrtvovalno delo dobil gasilsko plamenico I. Stopnje, če omenimo le najvišja. Vsa leta je bil tudi tekmovalec. Pred nekaj leli so tudi v Topolah ustanovili veteransko ekipo in tako skupaj z ostalimi tekmovalci in člani društva ' ' Vi' ? | <: VV i bi i/m i. teposkrbi /.anjo, sadje K K Mengeš FarniRozman in Mih/ta Vode DRUŠTVA OKTOBER, MESEC POŽARNE VARNOSTI V oktobru, mesecu požarne varnosti, gasilci na različne načine prikazujemo svoje delo z namenom, da bi javnost čim bolje obvestili o svoji dejavnosti, oh enem pa želimo s preventivnim delom, h kateremu skušamo pritegniti tudi čim več občanov, zmanjšati možnost nastanka požara ali druge nevarnosti. Na svoje delo opozorimo tudi s plakati /. gasilsko tematiko, ki je letos zaradi velikih požarov v gospodarstvu obravnavala požarno varno vzdrževanje objektov in naprav. Letošnji mesec požarne varnosti so uspešno začeli člani ekipe društva Mladi gasilec Osnovne šole Mengeš že 27. in 28. septembra, ko so na državnem srečanju na Lovrencu na Pohorju zasedli zelo dobro 8. mesto v izredno hudi konkurenci. Ekipo SO sestavljali Polona Kunstelj.Tone Kunslelj in (jašper Hribar, ki so svoje delo opravili brez kazenskih točk in tako več kot upravičili svoje sodelovanje na tekmovanju, za kar so prejeli tudi zlate medalje in posebna priznanja. V petek, 4. oktobra so gasilci iz. društev Gasilske zveze Mengeš sodelovali na gasilsko-reševalni vaji v Trzinu, ki je potekala v stanovanjski soseski T3. Izvajali so zahtevnejše naloge reševanja, in sicer PGD Mengeš reševanje ljudi z odprtim reševalnim prtom. PGD Loka reševanje oseb z. vrvno tehniko. PGD Topole gašenje stanovanja z. napadom preko tridelne lestve. PIGD Lek pa je v vaji sodeloval kot rezervna enota. V soboto. 5. oktobra je Gasilska zveza Mengeš organizirala strokovno ekskurzijo za mladino, ki sodeluje v gasilskih dejavnostih posameznih društev in Osnovni šoli Mengeš. Udeležilo se gaje preko 80 mladih gasilcev, ki so si v spremstvu mentorjev najprej ogledali muzej na gradu Velenje, strokovni del ekskurzije pa je predstavljal zelo zanimiv ogled muzejskega rudnika premoga v Velenju, kjer so udeleženci spoznali delo rudarjev v preteklosti, ogledali pa so si tudi sodobnejši del muzejskega rudnika in se seznanili z delom rudniških reševalcev nekoč in danes. Skupina mladih rudarjev v rudniku Velenje V četrtek. 10. oktobra so si učenci 2. razredov Osnovne šole Mengeš ogledali gasilski dom v Mengšu, kjer so jim gasilci predstavili naloge gasilcev, s kakšno opremo jih izvajajo in opisali zanimivejše dogodke gasilskega življenja iz preteklosti. V torek, 15. oktobra je bil za 6. razrede Osnovne šole Mengeš organiziran »gasilski dan«, kjer so jih gasilci seznanili z načinom požarnega varstva v podjetju Filc Mengeš, učenci so si ogledali gasilsko orodišče v PGD Mengeš, se seznanili z. zaščitno opremo gasilcev in si ogledali gasilska vozila. Nato so si v učilnicah ogledali dokumentarni film Ogenj, anatomija uničevalca in se seznanili z. gasilnimi napravami, ki se nahajajo v šolskih prostorih. Posamezne predstavitve so trajale po eno šolsko uro, peta ura pa je potekala kot pogovor o stvareh, ki so jih spoznali, znanje pa so preizkusili z. zaključnim testom, ki je zajemal teme celotnega dneva. Učenci so se v poznavanju gasilske tematike odlično znašli, saj so v povprečju učenci dobili kar 18,43 od možnih 20 točk. Podelitev nagrad udeležencem natečaja V soboto. 19. oktobra je PGD Loka organizirala prvo tekmovanje gasilskih dvojic, ki je obsegalo izvedbo več praktičnih nalog na gasilskem poligonu. Gasilca sla morala preko visoke, ovire in rova napeljali cevovod na 6 in visok stolp, s katerega se je bilo potrebno Spustiti po vrvi, nato na določeno razdaljo prenesli reševalna nosila s 70 kg bremenom, najtežje pa je bilo verjetno gašenje, saj je bilo potrebno gasilske cevi napolnjene z vodo s težo okoli 100 kg. zvleči 3(1 m do ognjenega prostora in s curkom vode zrušili tarčo. Tekmovanje, katerega seje udeležilo 13 ekip, je potekalo v prijateljskem vzdušju in dobri organizaciji, tako da je popolnoma uspelo. Ob razglasitvi v novo odprtem športnem parku v Loki so udeleženci prejeli lična priznanja, najboljši pa ludi praktične nagrade. Gasilska zveza Mengeš je za razredno stopnjo na Osnovni šoli Mengeš razpisala natečaj za likovna in literarna dela na temo požarno varno vzdrževanje objektov in naprav, v katerem je sodelovalo preko 100 učencev. Najboljši izdelki so bili prikazani na razstavi, ki je bila postavljena v avli Kulturnega doma Mengeš in na kateri je bilo v torek, 22. oktobra podeljenih 49 simboličnih nagrad učencem, ki so prispevali najboljše izdelke. Pri tem je bilo največ nagrajenih učencev iz 4. b razreda, ki so se. kljub zahtevni temi razpisa, zelo potrudili pri svojem delu. PGD Loka je v soboto. 12. oktobra, pripravilo dan odprtih vrat, kjer so si občani lahko ogledali predstavitve posameznih gasilskih dejavnosti, ob enem pa je društvo zaključilo z osnovnim tečajem za gasilca, ki se gaje udeleževalo 10 gasilcev - pripravnikov. PGD Mengeš je pripravilo gasilsko reševalno vajo na Osnovni šoli Poje za učence s prilagojenim programom, ki vedno z zanimanjem spremljajo gasilce pri njihovem nastopu. Gasilski dan za 6. razrede - obisk v PGD Mengeš DRUŠTVA PGD Mengeš je za vse enote GZ Mengeš v petek, 25. oktobra pripravilo večjo gasilsko- reševalno vajo na Glaven trgu I 7 v Mengšu. V vaji je prvič sodelovala Civilna zaščita Občine Mengeš z oddelkom tehničnih reševalcev in oddelkom prve pomoči. Predpostavka vaje je bila eksplozija v objektu, zaradi česar je prišlo do požara in rušenja dela objekta. Pod ruševinami je ostal zasul poškodovanec, ki ga je z uspešno akcijo rešila enota tehničnega reševanja in ga predala v nadaljnjo oskrbo oddelku prve pomoči, ki je morala oskrbeli tudi poškodovanca z zlomljeno ključnico in osebo s poškodbo hrbtenice. Ustrezno oskrbljene poškodovance so prevzeli reševalci ZD Domžale, ki so jih z reševalnim vozilom odpeljali s kraja dogodka. Gasilske enote so v času vaje izvajale gašenje. V analizi vaje je bilo ugotovljeno, da so bili vsi postopki vodeni in izvedeni zelo uspešno, kar odraža dobro pripravljenost enot Občine Mengeš za izvajanje nalog v sistemu zaščite in reševanja. PGD Topole je izvedlo tudi društveno vajo. s katero so počastili praznovanje 80-letnice ustanovnega in častnega člana PGD Topole Slavka Zabrcta. pozabili pa niso niti na mladino, ki je organizirala zabavno srečanje v prostorih gasilskega doma. Posebej so bili aktivni tudi naši kolegi v PIGD Lek, kjer so nevarnosti za nastanek požara vedno prisotne, zalo so pripravili posebna priporočila in koristne napotke za večjo požarno varnosl in jih razobesili po tovarni. Zaradi narave proizvodnje posebno skrb posvečajo usposabljanju svojih gasilcev, lako da so v mesecu oktobru specialnost za posredovanje ob nesreči z nevarnimi snovmi pridobili trije gasilci. Poleg vaje v Mengšu so sodelovali tudi na vaji v Osnovni šoli Jarše in vaji v tovarni llelios Količevo, obiskali pa so jih tudi člani PIGD Krka, katerim so predstavili svoje delo. Vse enote so imele v oktobru nalogo, da pregledajo hidrantno omrežje, ki je v zadovoljivem stanju, razen na področju PGD Loka, kjer pa smo na napake opozarjali že lani, vendar je oslalo stanje nespremenjeno. Posebna skrb je bila posvečena preverjanju delovanja sistema za liho alarmiranje, saj je uspeh našega posredovanja ob nesrečah zelo odvisen od pravočasnega posredovanja obvestila, zalo morajo bili sprejemniki osebnega klica vedno v delujočem stanju. Večkratno preverjanje je pokazalo, da je sistem za obveščanje zaenkrat na zadovoljivi ravni, potrebno pa bo še hitrejše posredovanje obvestil z Regijskega centra za obveščanje. (iasilci so ob koncu meseca pripravili vozila in opremo za posredovanje v zimskem času. obenem pa so skrbeli za redno usposabljanje svojih operalivnih enot, Kol vsako lelo so se gasilci tudi letos udeležili spominske slovesnosti na Zalokah, Zal pa v mesecu oktobru nismo delovali samo preventivno, ampak smo morali posredovati tudi ob večjem požaru na bivši opekarni v Mengšu, kjer je zagorelo v objektu z uskladiščeno sintetično prejo. Poleg enot Gasilke zveze Mengeš so sodelovale tudi enote iz občin Domžale, Trzin in Komenda, lako da je bil požar pravočasno omejen in preprečena večja materialna, predvsem pa ekološka ikoda, saj so gasilci preprečili vžig S00 Ion skladiščene surovine za izdelavo preje, ki pri gorenju sprošča strupene pline, ki ne bi bili nevarni samo za gasilce, ampak tudi za prebivalce širše okolice. Tekmovanje v Loki spust po vrvi Pri tem moramo opozoriti na dejstvo, da nismo bili nikoli seznanjeni, v kakšne namene se objekti opekarne koristijo, še najmanj, da so v njej skladiščene nevarne snovi. Zalo naj naše poročilo zaključimo s pozivom občanom, naj bodo pozorni na dogajanja v objektih, tudi če dajejo videz zapuščenosti in objektih, ki bi bih lahko primerni za skladiščenje. Naprošamo vas. da o dogajanjih obvestile najbližjo gasilko enolo. ki bo ustrezno ukrepala, preverila stanje in v primeru kršitev požarnega varstva obveščala ustrezne inšpekcijske službe. Vsem, ki sle nam pri izvedbi programov v mesecu oktobru pomagali, se iskreno zahvaljujemo, prav tako se zahvaljujemo vsem. ki sle nam ob mesecu požarne varnosti zaželeli uspešno in varno opravljanje gasilske službe. Hvala z našim pozdravom NA POMOČI Gasilska zveza Mengeš Najtežji del preizkušnje v Loki vlečenje B-cevovoda DRUŠTVA JESENSKI IZLET DRUŠTEV DIABETIKOV DOMŽALE PREK VRŠIČA, KOBARIDA IN MOSTA NA SOČI 14. septembra leta 2002 nas je /budilo izjemno lepo pozno poletno ali morda bolje rečeno zgodnje jesensko jutro. Bila je lepa popotnica dnevu, ki smo ga kar nekaj časa čakali, dnevu, ki smo ga v okviru svojih številnih dejavnosti v minule pol leta namenili izletu v severozahodni del Slovenije. Zgodaj zjutraj se nas je na domžalski avtobusni postaji zbralo za poln avtobus in polni vznemirjenja smo se odpeljali proti Gorenjski. Po Čudoviti Zgornjesavski dolini nas je pot mimo Kranjske Gore najprej vodila do našega najvišjega prelaza Vršiča, od koder smo se po 15-minutncm postanku odpravili do izvira Soče. Nekateri smo prvič videli, kje izvira verjetno najčistejša slovenska reka. Pol nas je nato skozi Trento in Bovec vodila do Kobarida, kjer je bila ena izmed naših osrednjih postaj. Kar nekaj časa smo namenili ogledu vojaškega muzeja, kjer so nam prikazali (udi 20- minutni film. Logično nadaljevanje obiska muzeja je bil ogled Kostnice, kjerje pokopanih približno 7 tisoč italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne. Še enkrat smo se lahko prepričali, kako krut je lahko spopad zaradi interesov in idej posameznikov. Posebno pozornost nam je ob tej zelo lepi poti vzbudilo vseh 14 postaj križevega pola. Sončno jutro seje razvilo v čudovit dan, sonce je še dodatno vplivalo na odlično razpoloženje in dobre volje smo se nato odpravili na zasluženo okrepčilo v Mosl na Soči. "Pri Štefanu" so nam postregli s svojimi dobrotami, posebej prirejenimi za diabetike. Kot vedno, tudi tokrat ni manjkala harmonika, oh kateri smo zidane volje zaplesali in zapeli. Obogateni z novimi izkušnjami in prijetnimi vtisi smo se pozno popoldne kar le/ko odpravili domov; zavedamo se namreč, da kar dobrega delamo in kar koristnega počnemo, je dobro za dušo. telo, srce in oko. Vsi skupaj komaj čakamo novih podobnih prijetnih dogodivščin. Maks Grošelj _ _ Študentski klub Mengeš Brucovanje 2002-11-20 Študentski klub Mengeš je 25.10.2002, v dvorani »P(xl odrom« v KD Mengeš, organiziral prvo brucovanje v Mengšu. Dogodka se je udeležilo več kot 300 mladih iz Mengša in okolice. Prireditev je potekala v sproščenem vzdušju, ob peki kostanja in pokušini kuhanega vina. Za dobro glasbo so poskrbeli lokalni »bandi« Day Out. Ttgerija in D.l Alko. Namen dogodka je bil krst novih študentov in druženje mladih. Glede na dejstvo, da je prireditev uspela si želimo, da bi brucovanje postalo v Mengšu tradicionalno. Mengeš, 12.11.2002-11-20 Študentski klub Mengeš, Žiga V_J MEMORIAL ALOJZIJA JAGODICA V POSPEŠENEM ŠAHU Stanje po 9. kolu Mesto Igralec Kal ELO I.Kat Točke Mbuell Hiich Zmage 1 Ma/i Leon IM 23X5 2452 X.5 39,5 52.0 0,0 0.85 2 ( epon [ JuSan MK 2220 2315 X.O 39,5 51.0 0.0 0.89 1 Nikolič Stanko MK 203X 1933 6,5 41.0 52.5 0.0 2.90 4 Jeran Boštjan II 1983 6.5 37,5 50.0 0.0 1.46 5 Košir Franci MK 2156 1933 6,5 34,5 42,0 0.0 1.73 r> Božič Anion MK 21X1 2013 6,5 31,5 41,0 ().() 0,47 7 Ivačič Vladimir M 2274 2309 6,5 43,0 53,0 0,0 - 1.29 X Volf Žiga II 1939 6.0 39,0 51.0 0,0 1,32 9 Hribar Boj,m MK 2255 2094 6.0 37,5 49.5 0,0 - 0.57 K) (hnahna Tomo II 1X77 6.0 32,5 41,5 0.0 1.41 11 Cuk Miroslav 1 19X6 5,5 38,5 4X.5 0.0 0.82 12 Jeraj Zlatko MK 212X 1959 5.5 36.5 4X.0 0.0 0.91 1.1 Jukan Ncsib III 1941 5.5 33,5 45.0 0.0 0,37 14 VVagner Andrej 1500 5.5 31.5 41.0 0,0 4.24 15 Košir Pavla WM 1924 5.5 28,0 39.0 0.0 ■ 0.89 16 Vavpclič Vid MK 2257 220X 5,0 39,5 52.0 0,0 ■ 2.02 17 .lanjič Viiomir MK 203X 5.0 37.0 48,5 0,0 - 1 ..10 18 Musič Gojko I 2060 5,0 35,0 47.5 0.0 - 1,10 19 (rlobokar Anion 1864 5.0 34,0 44,0 0.0 0,50 20 Vcskovic D/einal 1598 5.0 33,5 43,0 0.0 3.11 21 Skedelj Prane mi 1601 5.0 33.0 43.0 0.0 3.20 22-23 Marjanovih Slav MK 2013 19.11 5.0 32,5 40.0 0.0 - I.X4 22-23 Vuii Zdravko II 1X50 5.0 32,5 40.0 0.0 0,23 24 /idarič Jožel II 1X97 5.0 31,5 41.0 0.0 0.41 25 Marinček Bojan II 2028 5,0 30,5 39,5 0.0 2,74 26 Kavčič /an 1 1X51 4,5 35,5 44.0 0,0 ■ 0.54 27 Kohck Vladimir II 1925 4,5 33,0 45,5 0.0 - 0.54 28 Nadvešnik Vilma WMK I77X 4,5 32,0 44.0 0.0 0.54 29 trpin Alenka Wl 1797 4.5 31,0 39,5 0,0 0.00 30 Cijan Alojz III 195 1 4.5 27.0 35,5 0.0 2.25 31 Nikolič /oran 1697 4.0 34,5 44.0 0.0 1.01 32 Hokalič Jakob III 1561 4.0 31.0 40,5 0.0 2,56 33 Ofrinec Marjan II I7IX 4.0 29.5 37,0 0.0 0.04 34 Ocepek Marjan m. III 1739 4,0 28,5 36.5 0.0 1,22 35 Kocijančič Igor 1500 4,0 28,0 36,0 0.0 2.20 36 Bizjak Janez II 1658 4,0 27,5 34.5 0.0 0,58 37 Piber Vinku MK 203X I73X 4,0 27,0 36,0 0,0 0.77 38 (irašič Marjan III 1575 4,0 23,5 29.5 0,0 1.10 39 Ajlnik Marjan III 1700 3,5 34,5 44.0 0,0 0.71 40 Zupane Franc II 1929 3,5 33,5 43.5 0.0 2.5.1 41 Vol IT rane 1502 3.5 31.5 IX.5 0.0 1.97 42 Čokan Mirko II 1664 3.5 29,0 3X.5 0.0 0.26 43 Čokati Jože 1537 3.5 25,5 31.5 0.0 1.61 44-45 Orehek Spela Wl 1792 3.5 23,5 30.0 0.0 2.26 44-45 Kosec Alojz III 1659 3,5 23,5 30,0 0.0 0.10 46 Burja .lulka III 1709 3,5 22,5 28,5 0.0 1.54 47 Seliškar Matej II 1772 3,0 31,5 42,5 0,0 2,58 48 Hribar Franc II 1567 3,0 29,0 36.5 0.0 0.66 49 Vidali Jože II 1647 3,0 24.5 32.0 0.0 1.14 51) Reberlek Ivan 1514 3.0 22.5 29.5 0.0 0,39 51 Nadvešnik Matej Ml 1500 2.5 25,5 31,5 0.0 0.50 52 .1 ns Katja Wll 1742 1.5 25.5 33.0 0.0 3,72 53 f teepek l ina Wll 1631 1.0 25.5 33.0 0.0 2,87 54 .lus Peter IV 1500 1.0 22.0 28.0 0.0 1.61 M&M Čistilni servis Testenova 50 Loka pri Mengšu Izvajamo: • generalna čiščenja m ■ impregnacija in vzdrževanje vseh talnih oblo« m^S^ - čiščenje ©blazlnjerteaa pohištva • kemično čiščenje vozil - montaža in popravilo vseh vrst žaluzij INTERVJU NINA KO M PARE JE DIPLOMIRALA! Ninu, najprej vam čestitam ob zaključku šolanja v Angliji, /daj hi pa prosil, če se lahko vrneva malo nazaj. Verjetno vas Mengšnni poznajo, ne vem pa, če vas poznajo vsi in če vas poznajo dovolj dobro. Dejstvo je, da ste še mladi, a vseeno povejte kakšna je hila vaša življenjska pot. Rojena sem bila v Mengšu pred sedemindvajsetimi leti. Tu sem obiskovala osnovno šolo. potem sem odšla v Ljubljano, kjer sem najprej obiskovala gimnazijo Poljane, zalem pa sem se vpisala na Srednjo glasbeno šolo in filozofsko fakulteto, smer angleščina in latinščina, potem pa v Birmingham v Anglijo. V Mengšu se je vse začelo. Tukaj sem hodila k osnovnošolskemu pevskemu zboru. Moja pevska pol se je začela v Dekliškem pevskem zboru Rodica. ki ga je vodil Karli Leskovee, pri Domžalskem komornem zboru in pri srednješolskem pevskem zboru Veter V Ljubljani. Ti trije zbori so me spodbudili k moji odločitvi za solistično pol. med posamezniki pa me je spodbudil dirigent Karli Leskovee. Tako sem se vpisala v Srednjo glasbeno šolo. precej pozno, pri devetnajstih letih, vendar ne prepozno, saj mora bili pevce malo bolj zrel kol ostali inslrumenlalisli. Verjamem, da valje ljubezen do petja spodbujala, da bi se čim bolj izpopolnili. Zakaj ste se odločili za študij v Angliji in ne na primer v New Yorku ali Moskvi? Tudi v Evropi obstajajo različne šole in različni pristopi do poučevanja petja, sploh do poučevanja glasbe in akademskih predmetov. Ena je recimo francosko - italijanska šola. potem zahodno evropska, nemška, avstrijska, belgijska, holandska. Anglija pa ima čisto svoj sistem, ki je meni najbolj ustrezal. Poudarek |e na praktičnosti in na glavnem predmelu. torej na petju ali na inštrumentu, na dirigiranju ali kompoziciji, kar koli kdo pač izbere. Akademski predmeti so prisotni samo loliko, kolikor spodbujajo razvoj pri glavnem predmelu. V Sloveniji in v evropskih državah, kjer Slovenci navadno iščemo svojo izobrazbo, je poudarek na akademskih predmetih, na teoretskem delu. v Angliji pa je lega malo manj. Poudarek je na praktičnosti in izkušnjah. Študentom dajejo veliko možnosti, da nastopajo, ne samo na šolskih odrih ampak tudi izven, da dobijo čim več izkušenj. Poleg lega šludenl petja nima samo enega profesorja ampak kar pel do šesl profesorjev. Vsak poučuje drugačno zvrst petja in ima tudi različen pristop. Profesorji raziskujejo in spodbujajo študenta z več vidikov. I'll različnih učiteljev vas je učilo različne zvrsti oziroma žanre petja. Spominjam se vaših nastopov v KI) Mengeš, kjer ste prepevali popularno glasbo i/, zahodnega sveta, tako da so se pojavile celo kritike, da med njimi ni hilo niti ene slovenske pesmi... Ja, lega se spominjam, vendar moram povedali, da mi je bil la program v naprej določen in ni šlo za mojo izbiro. Ta program so določili občinski Organizatorji. Dejali so. da bodo pripeljali jazz pevko iz. Maribora in bi bilo lepo, če bi tudi jaz nastopila s kitaristom, ki JO bo spremljal. Moram povedali, (la sem se za lo priložnost naučila nekaj jazz pesmi, kar je bila izjema, saj jazza običajno ne pojem in ga tudi ne obvladam, čeprav mi je jaz/, všeč. Omenili ste, da obstajajo po Evropi in posvetu različne pevske šole. Po kakšnih kriterijih ste izbrali šolo v Angliji, in kako sle sedaj oh koncu fotanja zadovoljni ¡di pa morda razočarani nad to šolo? Dve leti sem pela v svetovnem mladinskem zboru, /bor šleje develdesel do 'tO ljudi iz celega svela, iz 24 do }2 držav. Tu sem spoznala veliko pevcev. ki se izobražujejo na različnih visokih šolah po Evropi. Na la način sem Ugotovila, da bi me Anglija utegnila najbolj privlačiti. I ahko rečem, da lisli. ki želijo sledili svetov nim glasbenim trendom, lahko tudi pri nas dobijo vse potrebne informacije na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo, saj tja prihajajo profesorji iz različnih tujih šol in imajo "master classc" po nekaj dni ali leden, lako da smo imeli vpogled V različne pristope. Na la način sem se odločila za šolanje v Angliji, ker je lam baročna tradicija zelo močna, mene pa je baročna glasba že od prej zelo privlačila. Pred odločitvijo sem vedela, da se v Angliji najbolj avlentično posvečajo baročni glasbi. Angleži baročne glasbe ne polvarjajo: če je izvedena je izvedena na originalen, avtentičen način tudi z njihovimi periodnimi instrumenti. I o so bili faktorji, ki so vplivali na mojo odločitev. Začela sem raziskovali, i edsednik mednarodnega združenja za zborovsko glasbo, ki bdi nad svetovnim mladinskim zborom, mi je priporočil osem najboljših šol v Angliji. Poleni sem stopila v slik z njimi, preko telefona in preko Interneta. Dva meseca sem porabila samo za komunikacije s temi šolami, lo je bilo leta l(WK. In drugo vprašanje: Ne. nisem razočarana. Mislim, da sem na tej šoli dobila več kol sem pričakovala. Vsako leto me je program bolj pritegoval in vsako leto šolanja sem bila bolj prepričana, daje lo I isto pravo. Na začetku je bilo precej težko, predvsem zaradi ktillurološkcga šoka. Anglija je povsem drug svet, Ne morem je primerjati s kakšno drugo evropsko državo. Angleži se tudi nimajo za Evropejce ampak za otočane. Imajo povsem drugo mišljenje, druga menlalileta. druga tradicija. No. začetna zmedenost je kmalu popustila, saj so Angleži silno prijazni in topli ljudje. V Anglijo sem prišla s predsodki, kijih ima veČina ljudi, ki še ni bila lam. da so namreč Angleži hladni in nedostopni, ki vzdržujejo površinsko etiketo, ki ne pride do globine. Resnica je popolnoma nasprotna. Silno sem zadovoljna / načini komunikacije, ki sem jih lam doživeli. Ljudem v Angliji sem lahko popolnoma zaupala. Ko sem prvič odhajala v Birmingham. sem imela samo naslov m zemljevid kje se nahaja moje študentsko naselje in nisem vedela kam grem. Na vlaku iz Londona sem spoznala gospoda s katerim sem se zapletla v pogovor. INTERVJU povedal mi je nekaj o svojem poklicu, bilje informatik, govorila sva malo o Sloveniji, o Angliji itd. Dejal mi je, da me bo zapeljal do študentskega naselja, da se ne bom preveč mučila. Kar tako, tujec z vlaka mi je pomagal, naložil vso mojo številno prtljago, me odpeljal tja in odložil. V Sloveniji najbrž ne bi naletela na koga takega, na tako odprto dušo. Tudi na konservatoriju so bili takšni odnosi. Profesorje smo klicali po krščanskih imenih, kar je ekvivalent tikanja v Sloveniji. Ta odnos je bil zelo pristen, zelo oseben, kljub temu avtoriteta ni prav nič trpela. Zabavno petje, ki ste ga omenili imam tako za zraven. V njem nisem akademsko podkovana ampak je rezultat pričakovanja publike in mojega očeta. Kar je bilo šolanja je bilo vse klasično petje, dodatno sem hodila samo še k uram musicala in spoznavala zakonitosti in dodatne dimenzije te glasbe. Ostalo je bilo: opera, oratorij, francoske, nemške pesmi, baročno petje, sodobno koncertno petje. Za vse te zvrsti sem imela določenega posebnega učitelja. Ste imeli oh prihodu v Anglijo kaj težav /..jezikom? Z jezikom ne. ker sem dva meseca pred prihodom v Anglijo diplomirala iz angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Imela sem tudi veliko stikov z angleško govorečimi ljudmi preko svetovnega zbora. Verjamem, da pogovorno angleščino odlično obvladate, mislil sem na strokovne izraze, ki jih pri učenju glasbe gotovo ne manjka. To pa res, rabila sem kakšen mesec ali dva, da sem osvojila strokovno terminologijo. Pri nas uporabljamo nemško in italijansko terminologijo. V Angliji je to vse drugače. Znanje angleškega jezika mi je predvsem pomagalo pri pisanju esejev. Tam študente spodbujajo, da se vsak sam poskuša poglobili v določen problem, ga raziskati in o tem napisali esej, ki mora bili napisan koncizno, kratko in jasno. Zanima me še materialna plat študija. Vsakdo, ki želi dobili v Angliji študentsko vizo, mora predložili bančno zagotovilo, daje v času študija sposoben samega sebe podpirati in v celoti plačati šolnino. Imela sem srečo, ker mi je pomagalo veliko ljudi: najprej moj oče, ki mi je posebej za prvo lelo pomagal nabrali ogromno sredstev, Občina Mengeš ima na tem mestu zelo pomembno vlogo, ker me je podpirala Iti leta in mi stala ob strani. Zelo sem hvaležna gospodu mag. Mirjanu Trampužu. ki je na eni od sej podal predlog, da se mi dodeli štipendija, kar je bilo poleni tudi sprejelo. Zalo sem zelo hvaležna vsem mengeškim svetnikom in gospodu županu mag. Tomažu S te betu. Bila sem tudi varovanka ustanove Gallus, ki sistematično skrbi za pomoč pri glasbenem izobraževanju. V četrtem letniku pa sem dobila tudi pomoč Ministrslva za kulturo RS. Zdaj, ko ste končali šolanje in ste se vrnili v Slovenijo, ste morda že našli kakšno zaposlitev, jo morda iščete? Res je, iščem službo, vendar je tudi res, da se mi zdi trenutno težko nekam fiksno zavezati. Namen imam, da sodelujem s tujino še naprej. Povezana sem z eno od angleških agencij (Portland& VVallis) s katero sem naredila strateški načrt za naslednje lelo. Morda se bom resnično odločila, da se samozaposlim kol svobodna umetnica in delujem preko avtorskih pogodb. Prizadevam si raziskati področje glasbenega delovanja tako v Sloveniji kot v Angliji in se uveljavili na področju, ki ga najbolje obvladani, s tem predvsem mislim na klasično pelje. Matjaž Koncilja KULTURA ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE TEODORE BLEJEC Likovno društvo Mengeš je v četrtek, dne 24.10.2002 OD uri. v preddverju Kulturnega doma Mengeš pripravilo in odprlo razstavo slik in grafik njihove članice TEODORE BLEJEC. Slikarka Teodora Blcjcc se je rodila leta 1937 v Mengšu, v številni kmečki družini zato je otroško igro največkrat nadomestilo delo na polju, večerne ure pa šolske obve/nosli. Stroga, a razumev ajoča starša je nisla ovirala pri izbiri šole in poklica. Odločila seje za delo s šolskimi otroki in med njimi dočakala tudi pokojnino. Prostega časti za lastno duševno zadovoljstvo ob službi in družini skoraj ni poznala in ni mogla nadgrajevati te naravne danosti.Vse tovrstne notranje potrebe je zato udejanjala v službenem času, ko je v otroške dušice vcepljala ljubezen do glasbe, plesa in likovnega izražanja, za kar pa včasih tudi odrasli niso imeli dovolj posluha. V petem letu upokojitve se ji je ponudila priložnost, da si izpolni to svojo skrito, neizpolnjeno željo iz otroštva. Postala je članica Likovnega društva Mengeš poti vodstvom akademskega slikarja Vinka /clez.nikarja. V slikarstvu se je do sedaj ukvarjala s tehnikami pastela, akvarela, tempere, akrila, pa tudi s črtno risbo s svinčnikom, ogljem in tušem.Še posebne užitke vidi v grafiki. Le-tajoje hitro « zasvojila« saj je pri tej tehniki vsak narejen odtis pravzprav unikat. Skozi svoj ustvarjalni čas je spoznala, da predvsem preprosti ljudje še vedno najbolj cenijo oljnate slike. Njena končna podoba slik je realna, navdihujejo resnična pokrajina: še več. v svoji izbiri motivov izraža domačnost in preprostost, sproščeno se loteva ustvarjalcga dela na področju grafike ter daje poudarek na sami izraznosti slike.«Teodora ni prevzetna, pač enostavno slika, ker tO ljubi in v tem uživa, ter s tem nevede ohranja edinstvenost svojega okolja in vzdušje lastnega, intimnega sveta!« je še na koncu dodala Katarina Rus. Pričujoči poslušalci in gledalci smo imeli kaj videti in tudi slišati.V kulturnem programu, ki so ga pripravili ob otvoritvi razstave sta sodelovali pevki ljudskih pesmi ob spremljavi ciler I Iclcna Vidmar in Melila Jelen ( mimogrede, njun izbor pesmi in pevsko izvajanje nam je nežno pobožalo umetniške duše. orosilo še kakšno oko in ostalo tam še dolgo po tistem). Lea m Jerneja pa sta Zdeklamacijo in povezovalnim tekstom ustvarili tisto domačnost, ki jo pri tovrstnih otvoritvah vedno bolj pogrešamo. Jesenska pripoved, tako bi lahko poimenovali pripravljeni prostor za nastopajoče. Idejo in zamisel sta postavila Abid Behrič in Anton Skok s pomočjo članov likovnega društva in celotne družine Skok. znane po ohranjanju in zbiranju naravne in kulturne dediščine. In kaj je bilo videti'.' Drevo s kostanjevimi »ježki« in tudi pravim kostanjem pod njim. odpadlo, barvito jesensko listje, vinsko trto. kolovrat za predenje, na mizici petrolejko in nečko polno domačih jabolk, mernik za žito z velnico in veliko raznovrstnih, raznobarvnih buč. Po mnenju mnogih čutno, toplo in domače. Čestitke prizadevnim Članom Likovnega društva Mengeš, predvsem pa hkovm ustvarjalki gospe TEODORI BITJI < . O sebi pravi naslednje: -Odkar se ukvarjam s slikarstvom, se mi je pogled na motive precej spremenil, /daj v vsakem najmanjšem delčku narave vidim detajl ali motiv, ki me pritegne. To so lahko drevesa, predmeti kulturne dediščine, kmečka opravila ipd. Vedno bolj spoznavam, daje narava neizmerna zakladnica oblik in barv, ki pritegnejo našo pozornost z neko magično močjo, z vsemi svojimi spreminjanji in dogajanji in komur je dano. da to opazi, se obogati z njenimi lepotami, Motive slikam po spominu, iz lastnih doživetij, po opazovanju ali po fotografiji predhodno opazovanega motiva!« Likovna kritičarka Katarina Rus je v globalni oceni likovnega dela razstavljalke poudarila način upodabljanja tihožitij, za katere pravi, da: naslikana v živih barvah odražajo avtoričino veselo in dinamično naravo, upodobljeni predmeti pa (te jemlje iz svojega vsakdana, naj bodo to šopki jabolka v košari, kruh, grozdje knjiga ali buče), svojstveno odražajo slikarkin romantični in n o s I a 1 g i č n i razpoloženjski čas.V njenih delih se, še predvsem v bogatem motivnem svetu, že kaže njena osebna nota. Jerneja OGLASNO TRŽENJE KULTURA ŽENSKI NONET VIGRED Vokalna skupina Ženski nonet Vigred i/, Mengša je praznoval deseto obletnico delovanja. Lep jubilej, če vemo, da žene doma podpirajo tri hišne vogale, obenem pa še hodijo na vaje in nastope. No, bo kdo rekel, saj se da med pomivanjem oken tudi lepo peti. Vsekakor, pa vendar je druženje med prijateljicami tudi sproščujoče, saj rade poklepetajo o vsakdanjih stvareh. »Kaj boš za mano hodiv« Naslov pesmi je sicer ravno obraten proti temu, kar priznavajo dekleta. Ob vseh dejavnostih, ki jih imajo, je nujno, da jim ob strani stojijo možje ter v njihovi odsotnosti poskrbijo za družino in dom. Glavni cilj noncla je seveda nastopanje. Članice se že lahko pohvalijo / nekaj uspešnimi nastopi na kulturnih prireditvah, rade s petjem razveselijo varovance doma ostarelih v Mengšu, lepe spomine imajo tudi na koncert v Stranjami, sodelujejo pa tudi na raznih srečanjih pevskih /borov po Sloveniji. Poznajo tudi radijske prostore, saj so snemale oddajo za Koncert iz naših krajev in oddajo Prizma optimizma. Pri Marceli Leta 1991 so žene članov mengeškega komornega /bora Mengeški zvon vrgle kuhalnice v predal in kakor sedaj priznavajo, je bila ustanovitev noneta pravzaprav protiutež njihovim moškim. Kaj kmalu je namen izginil in njihove vtije so postale delo / namenom. Želele so si uspeha in priznanja ter potrditve, da lahko nekaj naredijo v kulturnem življenju občine Mengeš. Od prvih začetkov do danes, seje nonet kadrovsko malce spremenil, oh tej obletnici pa so se članice sedanje sestave spomnile tudi na štiri nekdanje pevke in se jim zahvalile s cvetjem za njihov prispevek pri ustanavljanju zasedbe. Posebna zahvala velja Marceli Kosec, ki jim vseskozi zagotavlja prostor za vaje, saj društvenih prostorov, ki bi jim jih zagotovila občina, namreč nimajo. So pa lake vaje in še posebej čas po njih. kar pravšnje za ženske duše, saj velikokrat posedi jo in takrat so na vrsti otroci, služba, šola in še marsikaj. Skratka domačnost in morda prav zaradi lega rade hodijo na vaje, pomembno pa je tudi, da hodijo redno, saj se ob tako malošlevilčni zasedbi pozna vsak manjkajoči glas. Petje in glasbeno izobraževanje se nadaljuje tudi pri naraščaju v družinah Članic noncla. Velika večina njihovih olrok hodi v glasbeno šolo ali poje, podmladek pa šteje kar 26 nadobudnežev, To dokazuje, da so možje kar tesno hodili za pevkami noncla, glede na gornji naslov. Je pa seveda skrb za družino na prvem mestu, zato je njihova prizadevnost na področju petja in kulture še toliko bolj vredna pohvale, Priznanja in zahvale, ki so jih dobile članice noneta ob slovesnosti, pričajo o leni. same si želijo še več uspehov, ob zahvali možem za podporo, pa še nadaljevanje razumevanja za njihovo delo. ANSAMBEL SICER JE SLAVIL Marij Uril Ob izidu svoje druge zgoščenke in kasele se je ansambel SICER v prvih dneh oktobra v polnem sijaju predstavil pred domačim občinstvom, v Mengšu in osvojil srca vseh, ki so napolnili Kulturni dom do zadnjega sedež, in še več. Fantje in dekleta so koncert poimenovali po imenitnem valčku V NAROČJU SREČE, s katerim so lani na festivalu na Graški gori osvojili srebrno plaketo (letos so svoj uspeh ponovili s pesmijo Mali zaspanček, 20. septembra pa so z valčkom Poljanska dolina dosegli še 2. nagrado strokovne žirije na festivalu V Cerkvenjaku). Medse so povabili svoje prijatelje muzikanle, predvsem mlajši rod slovenske narodnozabavne glasbe. Ansambel Bohpomagej, Saša Landero, kvintet Doti, Mengeški črički, enajstletni pevec Matic Sašek, Mladi Dolenjci, Korado in Vesele šlajerke, so s svojimi skladbami navdušili razgrelo občinstvo, ki se jim je oddolžilo z ovac i jami in bučnim aplavzom. Sceno, kije ponazarjala brezov gozdiček obsijan s soncem, so s plesom in svojo živahnostjo polepšali še člani folklorne skupine Svoboda iz. Mengša. Vse skupaj je v prelepo celolo hudomušno povezal voditelj in humorist Franc Pestotnik - Podokničar, vodovod ogrevanje klima - obnovo kopalnic - elektroinstalacije Tel.: 01/729-11-22 KULTURA Ignac Zaleteli - Plemenitost zvoka, ujetega v strune mojstra Po štirih uspešnih samostojnih razstavah (leta 1991 v ()ranžeri ji Mengeš, leta I994 v Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem, v Rotovžu v Mariboru in v Oran/eriji Mengeš) je Ignae Zaletelj iz Mengša, izdelovalec unikatnih strunskih glasbil, pripravil novo samostojno razstavo glasbil, kjer je med drugim predstavil ročno izdelane kitare in mandoline. Vse dosedanje razstave so spremljali tudi številni koncerti glasbenikov, ki igrajo na instrumente in jih je izdelal Ignac Zaletelj. Med njimi so Vlado Kreslin, Tomaž Domicelj, Milan Ferlež, Vitalij Osmačko, Sašo Olenjuk, orkester Mandolina m drugi, ki so odkrili in spoznali odlično kakovost zvoka ročno izdelanega glasbila. V začetku Oktobra je Ignac Zaletelj svoje instrumente razstavil v preddverju Kulturnega doma Mengeš, kjer je prijetno okolje tako za razstavo kol tudi za nastope manjših glasbenih zasedb in posameznikov. Ob razstavi glasbil so v petek 4. oktobra,ob20. uri zaigrali člani orkestra Mandolina KUD Stadion iz Ljubljane, ki ga vodi Dušan Nedovič. V istem večeru seje s svojo glasbo predstavil še kitarist Primož Grašič s triom, v soboto zvečer, 5. oktobra 2002, ob 20. uri je igral in pel Tomaž Domicelj s skupino, eden od slovenskih glasbenikov, ki zaupa delu in ustvarjanju Ignaca Zalclelja. Razstava glasbil Ignaca Zaletelja v preddverju Kulturnega doma Mengeš je odprla tudi večere sodobnejše glasbe v mengeškem hramu kulture, ki naj bi jih pripravljali vask mesec. Orkester Mandolina KUD Stadion iz Ljubljane je edini tovrstni sestav v Sloveniji. S svojim delovanjem seznanja poslušalstvo tako s klasično kol ljudsko in moderno mandolinsko glasbo. Leta 1974 gaje ustanovil glasbeni zanesenjak Slavko Kokalj. ki je s peščico prijateljev začel nastopili i po Sloveniji. Po prihodu dirigenta Dušana Nedoviča, leta 1993, seje orkester močno okrepil in izpopolnil znanje tehnike in izvajanja glasbe, kar je dokazal pred dvema letoma na tekmovanju mandolinskih orkestrov v Nemčiji, ko je v kategoriji sedemnajstih zasedb iz vse Evrope zasedel absolutno prvo mesto, Izvedbe orkestra je bilo že večkral slišati prek televizijskih in radijskih sprejemnikov, posneli pa so tudi CD ploščo, ki je v založbi ZKP RTV Slovenija izšla ob 25-letnici delovanja orkestra. Kitarist Primož Grašič je študiral kitaro na konservatoriju v Celovcu v Avstriji. V letih 1991-1993 je bil član Ugrin-Divjak Quinteta, od leta 1989 do leta 1998 pa je redno nastopal z Greentown Jazz Bandom. Je član Big Banda RTV Slovenija, Revijskega orkestra RTV Slovenija, H.P. Club Ali Slars banda, Caravan Ralka Divjaka. Dominik Kranjčan Quarteta, kol studijski glasbenik pa snema po študijih v Sloveniji in sosednjih državah. Samostojno ter kol član Greentown Jazz Banda in B.P. Club Ali Starš je nastopal najazzovskih Festivalih v Ameriki, Kanadi, Nemčiji, Švici. Angliji, na Irskem, v Franciji, Italiji, na Nizozemskem... Primož Grašič je igral s številnimi priznanimi domačini in tujimi glasbeniki, Kol predstavnik Slovenije je dvakrat sodeloval v EBL) Big bandih in sicer 1994 v Amsterdamu in 1997 v Ljubljani. Posnel je več plošč, samostojno in z različnimi zasedbami. Leta 1997 je za ploščo Noč ima lisoč oči prejel dva Zlata petelina. Kol gosi je sodeloval na več kol šestdesetih albumih. Ignae Zaletelj je doma v Mengšu in že leta 1973 se je zaposlil v lovarni glasbil Melodija Mengeš, kjer je delal na področju razvoja in konstrukcije kitar in drugih strunskih glasbil (mandoline, kontrabasi...). Sodeloval je pri številnih izboljšavah, ki so prispevale k boljši kakovosti končnih izdelkov. Z oblikovanjem in izdelovanjem lastnih unikatnih strunskih glasbil je začel leta 1975, saj je Želel Z znanjem, ki gaje pridobil, izboljšali tako zvočno kol tudi končno podobo glasbila, Pri svojem delu je upošteval predvsem inovalivnost in izvirnost, saj je pri razvoju strunskih glasbil odkrival povsem nove prijeme pri zasnovi, oblikovanju in končni izdelavi. Tako je v letih samostojnega dela ustvarih vrsto izumov in jih pri oblikovanju glasbil kar se (hi ustrezno in koristno uporabil. Poudariti je trebil, daje v Sloveniji izredno malo samostojnih oblikovalcev unikatnih glasbil, zato je toliko večji pomen njegovega dela. Na njegova glasbila igrajo v glavnem poklicni glasbeniki (Adi Smolar, Tomaž Domicelj. Vlado Kreslin. Primož Grašič, Vitalij Osmačko, Saša Olenjuk. Dušan I Iršič, številni kitaristi v narodno zabavnih ansamblih), saj ima izvrsten posluh za njihovo zahteve pri igranju. Prav zato veliko pozornosti posveča raziskovanju iona, zato se njegova unikatna strunska glasbila v ničemer ne morejo primerjati s podobnimi serijsko izdelanimi glasbili, Leta 1991 je v razstavišču Oranžerija v Mengšu pripravil prvo samostojno razstavo unikatnih strunskih glasbil s koncerti priznanih slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Leta 1994 je pripravil tri odmevne samostojne razstave unikatnih glasbil in sicer v galeriji Avsenik v Begunjah, v galeriji Roiovž v Mariboru in v razstavišču Oranžerija v Menšgtt. Ignac Zaletelj je zagotovo svojevrsten fenomen. Pri svojem umetniškem ustvarjanju je združil njemu lastno inovalivnost. neverjetno prizadevnost in ljubezen do glasbe, kai ga zagolovo uvršča med vodilne strokovnjake, ne le pri nas. ampak tudi v sveiu. Za njegove izume so se zanimali že svetovni izdelovalci glasbil, vendar svoja znanja predaja izključno le svojemu delu. Oceno pripravil: Primož Hieng ŽUPANU A MENGEŠ ZAHVALA OB PRENOVI IN BLAGOSLOVU (TAVČARJEVE) MRKUNOVE KAPELE V LOKI M R KLINOV A KARLI.K \. Po pripovedovanju Terezije Tavčar-Mrkunove naj bi jo okrog leta 1870 pozidala lastnik domačije, zidarski mojster Prane Tavčar in njegov brat Lovrenc. V njej je lično izdelan večbarven I 10 cm visok kip Marije pomočnice kristjanov iz lesa. Z levo roko drži v naročju Jez.uščka, v desni roki pa ima žezlo in angela z napisom: SLAVA NA VIŠAVAH. Ob straneh slabila včasih dva angela iz lesa...(S.Stražar. Mengeš in Trzin skozi čas. 199.3, str. 238) Zgodovina kapele sega daleč nazaj v preteklost. V vseh teh letih je bila nekajkrat delno prenovljena, a na žalost tudi nekajkrat oskrunjena in oropana... Kapelo je močno načel zob časa. bila je okrušena. štukalurc na zunanjih straneh so se krušile in začele odpadati, kip Marije pomočnice z .lezuščkora v roki je bil obledel in trhel. Kljub temu, da je bila kapela vedno okrašena s cvetjem, daje v njej vedno gorela sveča, je bila videti dotrajana. Dolgo smo premišljevali in iskali primerno rešitev, komu naj zaupamo obnovitev kapele. Nazadnje smo se odločili, da to težko in zahtevno nalogo zaupamo našemu sorodniku g. Kanu Kropivniku. Leta 2001 smo začeli udejanjali svoje misli in želje. Najprej je bilo potrebno natančno odstraniti zunanja in notranja vrata, Marijo z. Jezuščkom, štukatttre... Po odstranitvi vsega materiala, iz in s kapele, je bilo potrebno kapelo ostrgati, pokitali. pozidati, prebeliti. ves odstranjeni material pa obnoviti in restavrirati. Zunanja in notranja vrata so bila najprej potrebna peskanja, kar je storil g. Slrukelj Franc i/. Preseri j. po peskanju je sledilo pleskanje, katerega je opravil g. Gregorc Stane iz Mengša. G. Slrukelj in g. Gregorc za svoje delo nista želela prejeti plačila, za kar se jima še posebej zahvaljujemo, saj pri tako obsežnem delu pride vsakršna pomoč in dobrodelnost prav. Streho na kapeli je izdelal in montiral g. (trtic Janez iz Šenčurja, Marijo in Jez.uščka je v glavnini resiavrual g. Ivan Kropivnik sam. s svojimi nasveti m delom pa mu je pomagal reslavrator iz šeuljošla g. Kavčič Marko. G. Ivan Kropivnik je po dokončanju obnovitvenih del kapelo prebelil, ponovno namestil obnovljene in resta vri rane dele, napeljal elektriko, naslikal na zunanjih dveh straneh podobi s stranskih dveh oltarjev iz Loške cerkve svetnika SV. ANTONA in SVETO DRUŽINO, položil ploščice... Po dobrem letu in pol trdega dela nam je uspelo, da je bila kapela popolnoma obnovljena. Vsem. ki so nam na kakršen koli način pomagali pri obnovi se iskreno zahvaljujemo, posebna zahvala pa velja: -g. Ivanu Kropivniku za vsa opravljena dela. za ves vložen čas in trud; -g, Francu Štruklju za peskanje vrat: 'g, Francu Gregorcu za plcskan|C vrati - g. Janezu Grilcu za izdelavo in montažo strehe; - g. Markotu Kavčiču za svetovanji- in pomoč pri reslavriran ju Marije in .lezuščka; -OBČINI MENGEŠ za izkazano denarno pomoč: - MUZEJU MENGEŠ za izkazano denarno pomoč; - g. župniku. MATEJU ZEVNIKU. kateri seje z veseljem odzval našemu povabilu in ponovno blagoslovil kapelo: - vsem, ki so se udeležili svečanega obreda blagoslovitve kapele. DRUŽINA TA VČAR NASA SOLA USTANOVUEN ŠOLSKI SKLAD Po sklepu Sveta šole Osnovne šole Mengeš je bil pred kratkim ustanovljen Šolski sklad. Učitelji oziroma strokovni delavci ter starši so bili mnenja, da predpisani učni program ne zadostuje zahtevam današnjega časa. Sami se moramo torej potruditi, da naši šolarji dobijo možnosti za čim boljše izobraževanje. Vse več potrebnih nalog - humanizem Podrobnejšo predstavitev Šolskega sklada pripravljamo /a naslednjo izdajo glasila »MENGŠAN«, tokrat pa bi vas radi le v nekaj vrsticah povabili k razmisleku in tudi Sodelovanju. Poleg že omenjenega učnega programa, ki se financira iz državnega proračuna in je nadvse skop, se Šolski sklad začenja srečevati tudi s problemi, ki so za marsikoga nerešljivi. Že šolanje je samo po sebi drago, za obiskovanje denimo šole v naravi pa potrebuje učenec še dodatna sredstva. Marsikaterega od staršev stisne v grlu, ko vidi položnico z. vsoto, čeprav to za nekoga predstavlja le manjši problem. Prav zato bo šolski sklad skušal pomagati z. nabranimi sredstvi in olajšati skrb staršev od kje dobiti sredstva. V takih in podobnih primerih bomo sodelovali s šolsko socialno službo, seveda skladno s predpisi in zakoni. Pohvalno je. da nam je OO Rdeči križ Mengeš, za kar se zahvaljujemo ga. Majdi Trobec, takoj ponudil sodelovanje, njihovo namero pa smo po sklepu Upravnega odbora Šolskega sklada že posredovali prej omenjeni socialni službi. Za znanje Vsi se zavedamo, kako hitro se odvija naše življenje, z njim pa tudi napredek. Razvoj sodobnega sveta nas prehiteva, naši otroci pa bi morali imeli možnost, da vsaj skušajo stopiti z njim v korak. Strokovni delavci na šoli nas opozarjajo, da učenci zaradi skromne opremljenosti z učili, ne morejo izrazili vseh svojih potencialov pri izobraževanju. Tako so preskoki iz osnovne v višjo stopnjo izobraževanja težji, saj tudi splošna izobrazba zahteva vse več znanja in podatkov. Tako bomo skušali pridobiti sredstva za dva ali tri računalnike, Naštt prioritetna naloga pa je vendarle s sredstvi dogradili dvigalo v drugo nadstropje, Mengeška osnovna šola je bila ena izmed prvih, v katero so se lahko vključili tudi šolarji z motnjami v gibanju, Tudi v tem šolskem letu bi to radi omogočili našim učencem, sploh pa za naslednja leta, ko se bo pričela develletka in bodo zgornji prostori namenjeni učencem višjih razredov. Zavedamo se odgovornosti za naše delo, predvsem pa skrbi za naše šolarje. Skušamo poslali družina, ki vestno skrbi za svoje otroke. Ta družina pa ima tudi prijatelje, Pridite, s skupnimi močmi bo naša skupnost postala bogatejša, saj vse temelji na znanju. Obljubimo vam, da se vam bomo vsi skupaj zahvalili na primeren način. Predsednik Šolskega sklada Marij Urh NASA SOLA POŽARNO VARNO VZDRŽEVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV Ker seje /godilo že toliko nesreč, da so pogorele tovarne kol je C iorenje in še mnoge druge, moramo bili previdni in pozorni pri vsakem delu v takšnih zgradbah. Zato morajo imeti te zgradbe nameščeno vse potrebno orodje, gasilne aparate, pesek in predvsem priključek /a vodo. Na delovnih mestih je prepovedano kajenje in uporaba odprtih ognjev. Kadar pa kaj popravljajo razni mojstri, ki lahko povzročijo požar, pa je potrebno, da pri delu in po njem skrbno nad/oni jejo stroje in stavbe, ker lahko ogenj i/bruhne /aradi segrevanja in taljenja še nekaj ur po tem v zidu, v električni napeljavi, pri raznih vnetljivih Stvareh, ki niso dovolj zaščitene, na lesenih ostrešjih, pa Še marsikje. Zato je prav. da se /. nevarnostjo ognja seznanimo in naučimo, da bomo ludi, ko odrastemo, že poznali pasti. Pa tudi gasilce, ki se vsak dan trudijo, bomo bolj razumeli, predvsem prostovoljne gasilce, ki vsakokrat pomagajo. A na Primožič, 4. b Osnovna šola Mengeš Ker o požarni varnosti pri vzdrževanju objektov in naprav vemo bolj malo, sem se odločila, da bom o icm povprašala mojega dedka, ki se ukvarja s to rečjo. Povedal mi je, da moramo vse objekte in naprave redno in natančno vzdrževati. I e lako bomo vami pred nepredvidljivimi nesrečami, kot je na primer požar. Kadar moramo opraviti dela, pri katerih je potrebno brušenje ali varjenje, moramo obvezno odstraniti ali zaščititi gorljive materiale, ker lahko iskra zaneti požar. Posebno pazljivi pa moramo bili, kadar opravljamo električna vzdrževalna dela. Obvezno moramo izključiti električni tok. Ce ne storimo tega, nas lahko elektrika ubije. Ko končamo vzdrževalna dela, moramo preverili, če so vse naprave pravilno priključene. Če inštalacije niso pravilno nameščene alt priklopi jene, lahko pride do samodejnega vžiga. Vsa vzdrževalna dela mora opravljati strokovnjak ali za to pooblaščena oseba. Le v primeru, da bodo naprave in objekti pravilno vzdrževani, bomo imeli gasilci »malo« dela. Manca Urankar. J. b Osnovna šola Mengeš Za objavo prispevkov ob mesecu požarne varnosti in objavo spisov se priporočamo in vas lepo pozdravljamo, Predsednik d Z: Peter P etrič DAN ŽIVALI NA O.S. ROJE... Le malokdo se zaveda koliko različnih vrst živali živi med nami in koliko različnih vrsl živali je vse od pradavnine do danes človek iztrebil (v pradavnim zu svoj obstoj in zgolj za preživetje, kasneje zaradi njihovih kožuhov, "kijev...). Dolga stoletja je trajalo.da seje človek toliko osvestil in ugotovil, da tako koi on sam. tudi sleherna žival, živo bitje, potrebuje svoj prostor pod Tako je poslal 4. oktober prav poseben dan - dan živali, na katerega pa so opozorili ludi učenci O.S. Roje. ki so s svojimi plakati in slikami pripomogli, daje naša šola zaživela v pravem »živalskem duhu«. Prav vsi izdelki učencev so bili lepi in izvirni, nekaj najlepših, pa je bilo ludi nagrajenih: - nagrado za NAJ PLAKAT ŽIVALI je prejel 6.ti razred, ki je ustvarjal na temo OGROŽENE ŽIVALI. - nagrado za NAJBOLJ l/.VIRLN PLAKAT jc prejel 6.h razred, ki je za svojo temo ustvarjanja izbral naslov »TUDI ŽIVALI SE IMAJO RADI ■■. - nagrado za SKUPINSKO SLIKANJE ŽIVALI pa je prejel OVI III. Nagrajene so bile tudi slike posameznih otrok, tako je prvo nagrado prejela Ana s svojo sliko konja, sledili so še Dino (jež), .hm (jež). Domen (jež). Negra (jež). Matej (krava), Samita (riba), Esad (muca). Franci (zlata ribica). Prikrajšan za svoje ustvarjanje, pa ni oslal nihče, saj smo vsi skupaj zaključili spomin na la dan z izletom na Brdo, kjer so si učenci lahko ogledali nastop lavinskih psov in tako v njihovi družbi preživeli prelepo jesensko dopoldne. Nevenka Aremenšek SPORT ŽIVLJENJE V OBČINI ŠPORTNE NOVICE IZ LOKE PRI MENGŠU 4. POKAL LOKE V METANJU PODKEV Dne24.08.2002 je SD Loka pri Mengšu, organiziramo že četrto tekmovanje v metanju podkev za pokal Loke. Tega že tradicionalnega tekmovanja, seje pred gasilnim domom v Loki (zaradi gradnje športne ploščadi je bilo tekmovanje na našem standardnem tekmovališču onemogočeno) udeležilo blizu petdeset tekmovalcev, v treh kategorijah. Kot še nikoli do sedaj, nismo videli tako odličnih iger (o/, zadetkov na palico) kot letos. Presenetili so tudi nekateri novinci, med njimi sta prednjačila Lagoja Franc in Marolt Brane, v dvojicah paTaslen Rajko in .lerclina Peter. Rezultati moški posamezno: 1) Sinko Tomaž, 2) Pogačar Robert 3) Urmaž Franc Ženske posamezno: 1) Lukan Jana 2) Anžlovar Andreja 3) Lož Sonja Dvojica: 1) Avdič Semso in Pogačar Robert 2) Testen Rajko in Jeretina Peter .3) Zupan Davorin in Lož Brane 4. PRVENSTVO LOKE V TENISU V športnem parku H. julij, je bilo že četrto tekmovanje v tenisu za pokal Loke. Prvo leto je šel pokal v Trzin (Gorjup Robert), naslednji dve leti je ostal kar doma (Kotnik Franc in Loboda Matjaž.) letos pa se seli v Mengeš. V zelo močni konkurenci je letos namreč zmagal Mušič Marjan. V finalu je ugnal lanskega zmagovalca Loboda Matjaža. Najboljši so bili: 1) Mušič Marjan 2) Laboda Matjaž .3) Mahorič Iztok Tolažilna skupina: 1) M ase I j 2) Andrič 3) Vrhovnik OGLASNO TRŽENJE _ t Za SI) loka Matjaž A nžlovar vodovodne in ^ plinske instalacije, centralno ogrevanje RENATO NOVAK ».p. Zg. Brnite ttl 4207 Cerklje tel 04/ 252 63 62 fox 04 / 252 63 61 g»m 041 / 621 838 e-ntofl: ra»M3tû.novak-@siol.net VAŠKI PRAZNIK V TOPOLAH TOPOLE SO PRAZNOVALE 752-LETNICO PRVE OMEMBE Avgust je sicer čas počitnic, zato pa Topolci v tem mesecu praznujemo tudi vaški praznik, pravzaprav obletnico prve omembe vasi Topole. Kot je bilo sklenjeno v letu 2000, ko smo začeli s praznovanjem, je prireditev poslala tradicionalna in v majhni vasi, kol so Topole, povezuje vaščane še na tej ravni. Ob tem je bilo sklenjeno, da bo druženje vsako leto dopolnjeno z enim dogodkom, ki bo popestrilo in izboljšalo kulturno ponudbo Topol, o kaleri sedaj govorijo le redki. Po lanski obnovi vaške kapelice sredi vasi, je bil letos na vrsti vaški studenec, poznan tudi kol Vovkov studenec ali studenec pod Plešo, o katerem je moč najti tudi nadvse zanimive reči. V Topol ah je še vedno živ spomin, da so včasih vaški otroci romarjem iz Štajerske, ki so hodili na Skaručno prodajali vodo. ki je izvirala v skalah pod Plešo. Na Skaručni so se priporočali sveti I .ttciji za boljši vid. zalo ni čudno, da je voda dobila tudi zdravilne lastnosti, saj naj bi pomagala k boljšemu vidu. Marsikateri je ob tem zamahnil z roko rekoč, seveda so romarji bolje videli potem, ko so se umili z. vodo iz lopolskega studenca, saj SO si iz obraza in oči izmili prah. ki se jim je nabiral med potjo. Kakor koli že, vsakdo se lahko sedaj sani prepriča, če je voda zares zdravilna. Vodnjak oziroma studenec je zopet, zasijal v vsej svoji lepoti. Studenec je obložen na svojevrsten način s kamenjem, kar mu omogoča trdnost, hkrati pa vodo varuje pred padavinami in listjem, ki pada iz dreves. Sprva so bili domačini prepričani, da je rahlo nagnjena skala rezultat razraščanja korenin, toda kmalu so ugotovili, da so predniki studenec premišljeno načrtovali, saj so že takrat mislili na zaščito pitne vode. Pri obnovi vodnjaka so sodelovali mnogi vaščani. Z neverjetno potrpežljivostjo in vztrajnostjo so neprehodno in neugledno goščavo spreminjali v prijetno jaso, hkrati pa utrdili in uredili bližnjo okolico studenca. Tiha želja vseh je bila. da bi praznovali prav ob obnovljenem studencu, pa jo je Žal zagodlo vreme. Maša, ki jo je daroval topolski rojak dr. Rudi Koncili ja. je bila zato v gasilskem domu, dežju navkljub pa so obiskovalci v procesiji odšli k studencu, ki je bil ob tej priliki ponovno blagoslovljen. Že med mašo so z. igranjem in peljem sodelovali člani Mengeške godbe ter pevci cerkvenega mešanega pevskega /bora. Po maši p;i so obiskovalci prisluhnili koncertu Mengeške godbe, posladkali pa so se lahko ludi z dobrotami, ki so jih napekle lopolske gospodinje. PrijetlK) popoldne je do|Milnilo še sonce, ki se je pokazalo in osušilo cesto. Prijetno druženje je kar prehitro menilo. Organizatorji pa že premišljujejo o praznovanju prihodnje leto, ko naj bi v studencu postavili kip svete I .ucije. Mateja Jemec ÏP lOBJUrniiRi*. Elf- œWiWkŒ Afefc t/AVi-IMimliGtlili lLKIiC?/4 OLJ/: s.t plačila na obroke ŽIVLJENJE V OBČINI 1400 - LETNICA IMKN »SLOVENJA« IN »SCLAVINIA« ZA SLOVENIJO 1000-LETNICA RAZPADA SCLAVINIAE (Velike Karantatuje) 1001-LKTNK'A PRVE OMEMBE »JEZIKA SLOVENCEV« Drugi del (od treh) zapisa govora Msgr. dr. Rudolfa Koncilije ob blagoslovitvi starodavnega vodnjaka ■ studenca v nedeljo, L1.8.2002, v Topolah »SCLAVINIA« V DOKUMENTIH CESARJA OTONA III. V prvih ireh navedenih zgodovinskih dokumentih cesarja Otona III. so naštele in v podobah /ena, ki prinašajo cesarju dajal ve. simbolizirane štiri dežele, podrejene Svetemu rimskemu cesarstvu. Tri od njih so bile kraljevine: ITALIA (tO ime je v tretjem dokumentu, medlem ko je v prvih dveh zapisano ROMA), GALIA, GERMANIA. Cesarje bival v Rimu. Kraljestvo Italija je bilo v Severni Italiji, Kraljestvo Galia je obsegalo Lotaringijo, Kraljestvo Germania pa Nemčijo. Tri žene, ki simbolizirajo ta tri kraljestva, imajo na glavah kraljevske krone. Četrta žena pa nosi vojvodsko čelado. Dežela, ki jo simbolizira ta žena, je v vseh Ireh dokumentih imenovana »SCLAVINIA«, Torej Slovenija. ALI JE »SCLAVINIA« V DOKUMENTIH CESARJA OTONA III. RES SLOVENIJA? Prvi razlog za to, da je to res, je dejstvo, daje uporaba imena »Sclavinia« za slovensko ozemlje izpričana že400lel preje, ob koncu b. in ob začetku 7. si., kol sem že omenil. Drugi razlog je, da je »Sclavinia« v vseh Ireh dokumentih simbolično upodobljena kol Vojvodina. Od 976 do 1002 je dejansko obstajala velika Vojvodina, ki je obsegala vse tedanje s Slovenci naseljeno ozemlje, razen Prekinil rja in jo zgodovinarji imenujejo Velika Karanlanija. Tretji razlog: ker je »Sclavinia« v cesarjevih dokumentih predstavljena kot dežela znotraj Svetega rimskega cesarstva, ne more pomeniti Balkanskega polotoka in ne kakega drugega ozemlja zunaj Svetega rimskega cesarstva v i istem času. Četrti razlog: »Sclavinia« V dokumentih Otona lil. ne more pomenili »Slavonije«. Neverjetno hudo napako je zagrešila italijanska svetovna zgodovina v 9 knjigah, ki je izšla v originalu 1994, v slovenskem prevodu pa 1998 (Človek in Čas, 5, Pozni srednji vek, MK, Ljubljana 1998), kjer je »Sclavinia« iz dokumentov Otona III. prevedena kot »Slavonija«, Slavonija tedaj ni bila znotraj Svetega rimskega cesarstva, pač pa je v celoti pripadala madžarskemu kraljestvu. Peti razlog: »Sclavinia« v dokumentih Otona III. ne more biti področje vzhodno od Lahe. Da naj bi cesar v dokumentih mislil na to področje, namreč trdi George Holmes v knjigi »'The Oxford illustrated History of Italy« , 'The Oxford University Press, 2001. sir. 43. Ozemlje vzhodno od Labeje spadalo pod Poljsko. Labaje bila zgodovinska mejit med Nemčijo in Poljsko. Leta 1000 pa je bil cesar Oton HI. celo na obisku na Poljskem. Romal je na grob sv. Vojicha v Gnezno. Ob tej priložnosti je poljskega kneza Bolcslava I. priznal za »brata, prijatelja in zaveznika, patricija«, s čimer je Boleslav I. prenehal biti vazal cesarstva in je postal popolnoma samostojen vladar. Pred temje cesar Oton III. pri papežu dosegel ustanovitev samostojne cerkvene pokrajin- na Poljskem in ustanovitev petih škofij (prim, I lelmolls Wellgescliichle, zv. 6, sir.125). Torej siim cesar je s tema dvema Posegoma Poljski izboril popolno samostojnost, Zato je absurdna l lolmesovii trditev, da naj bi bilo ozemlje vzhodno od I .abeenaod štirih podrejenih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva, rudi imena »Sclavinia« za to področje "isem nikjer zasledil. »Sel avinia« torej pomeni vojvodino Veliko Karantanijo. Kako je ta nastala7 V prvi polovici 10, si. so Madžari zasedli Precej nemškega in pri tem tudi Slovensko ozemlje. Leta 995 so Nemci Madžare odločilno premagali in zatem na področju, kjer so bili naseljeni Slovenci, ustanovili mejne krajine ali mejne grofije: vse od Donave do Jadrana: I. Vzhodna krajina, 2. Karantanska krajina, 3. Podravska krajina,4. Savinjska krajina, 5, Kranjska krajina, 6. Istra, 7. Furlanija. Prekmurje pa je ostalo v Madžarskem kraljestvu. Do leta 976 so sedmere krajine spadale pod bavarskega vojvodo. Ker pa sije iti povezoval s Cehi in Poljaki zoper cesarja Otona II.. ga je ta odstavil, vojvodino pa razdelil na dve: vojvodino Bavarsko in vojvodino Karantanijo. Vojvodina Karanlanija je obsegala šest mejnih krajin, edino Vzhodna krajina je ostala pod Bavarsko. To vojvodino Karantanijo zgodovinarji imenujejo Velika Karanlanija. Leta 976smo Slovenci z njo dobili politično tvorbo, kije združevala vse tedanje veliko slovensko ozemlje, razen Prckmurja. Prebivalstvo je bilo v večini slovensko. Zato ni nič čudnega, da cesar Oton III. v neb dokumentih Veliko Kanmianijo imenuje »Sclavinia«. Ta cesar, kije bil samo DO očetu Nemec, po materi p,. Hizanlincc, je v navedenih treh dokumentih, v katerih našteva sebi podrejene dežele v cesarstvu, Nemčijo navajal šele na tretjem mestu; na prvem kraljestvo hal i jo. ker je sam bival v Kinu., na drugem pa Gali",.ki je bila kraljestvo Lotaringija.ua četrtem pa Vojvodino Sclavini jo (žena. ki joprispodablja, ima na glavi vojvodsko čelado). Zelo izobražen cesai in organizator krščanske Evrope pred 1000 leti z imenom »Sclavinia« priznava prebivalce te dežele kol avtohtono ljudstvo. 1000 LETNICA RAZPADA VELIKE KARAN TA NIJE Zakaj je leta 1002 Velika Karanlanija razpadla? Tega leta je umrl cesar Oton III.. ki je bil lik pred poroko in še ni imel otrok. Tedanji koroški vojvoda I letnik je bil hkrati ludi bavarski vojvoda. Postal je nemški kralj in kasneje ludi cesar Svetega rimskega cesarstva, 1 letnik II. Cesar I letnik II. je bil celo slovenske krvi. Stari oče svele Etne, ki mu je bilo ime Svetopolk. je bil ludi cesarjev sonxlnik (Lelo svetnikov II. 1970,666). Vendar je prav ta cesar razbil Veliko Karantanijo, Sclavini jo. Zakaj je to storil? Do Slovencev ni kazal nobenega sovraštva. Zavedal pa se je nevarnosti politične moči vojvode s takti velikim ozemljem, kol je bila Sclavinija. Koroški vojvoda je za njim postiti Oton iz VVonusa. vendar mu je Herik II. puslil samo ožjo Koroško, ostalih pet mejnih krajin, ki so do 1002 sestavljale Veliko Karantanijo, pa je vsako posebej direktno podredil nemški kraljevi kroni. S leni je razbil Slovenijo, združeno znotraj ene Vojvodine. Koroška, Štajerska, Kranjska in druge krajine s slovenskim prebivalstvom so s tem izgubile medsebojne slike. Zalo so se začele odlujcvati. Msgr. dr. Rudolf KonciUja Avlor zapisa je: - duhovni asistent Sveta katoliških laikov Slovenije. - predsednik Slovenskega bibličnega gibanja. - nadškofijski referent /a versko izobraževanje odraslih. - predavatelj na Teološko pastoralni šoli Pedagoškega inštituta Teološke lakullete Univerze V Ijuhljani) UGODNO ......... co mecU prtneo 700MB, /m j 80 rma {arfco ohišje) i Zjr do 4flx hitrost zoptea ^SAMO UOsit/tos ODPRTO pon.-pet: S:00-17:00 sobota; 9:00 -12:00 f Tel.: 839-46-17 -POPRAVILO, NADGRADNJE in priklop računalnikov, tiskalnikov, modemov -SESTAVLJANJE RAČUNALNIKOV PO NAROČILU -Priprava računalnika za INTERNET, povezava računalnikov v ADSL -ODSTRANJEVANJE VIRUSOV -prodaja in izdelava kablov za mrože, ter povezave računalnika na TV ali glasbeni stolp TRGOVINA •Potrošni material za računalnike (diskete, CD) -kartuše za tiskalnike (original in kompatibilne) -tiskalniški papir in nalepke -protiprašna pokrivala in čistita -DALJINO za teievizorje-ugodno -KASETE avdio in video -povezovalni kabli za vse namene 1 POPUST: Z izrezanim oglasom boste deležni popusta pri nakupu tiskalniškega papirja GOLDEN v višini 10% ! (Najdete nas v obrtni coni Duplica, nasproti trgovine GUMIZ) TECH d.o.o., Ljubljanska cesta 21 e, 1241 Kamnik TRŽENJE EKOLOŠKO V novembru lanskega leta smo v okviru Združenja ekoloških kmetov "Zdravo življenje" (ZEKZZ) s sedežem v Lukoviei začeli z raziskavo, katere namen je bil osvetlitev možnosti trženja ekološko pridelane hrane. Na podlagi te raziskave je bila narejena diplomska naloga z, naslovom "Možnosti trženja ekološko pridelane hrane na domžalsko-kamniškem območju", izdelane pod mentorstvom prof. dr. Katje Vadnal na oddelku za agronomijo (Katedra za agrarno ekonomiko). Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ekološko pridelana hrana je rezultat enega od sonaravnih oblik kmetovanja, tako imenovanega ekološkega kmetijstva, /a katerega se v zadnjih petih letih ixlloca vse več kmetov. Takšno kmetijstvo temelji na ravnovesju v sistemu tla-rastline-živali-človek in sklenjenem kroženju hranil v njem. Prepovedana je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Prepovedano je krmljenje krvne in kostne moke ter druge krme živalskega izvora, uporaba hormonov, preventivna uporabe antibiotikov in zdravil proti stresu pred zakolom. Prav tako je prepovedana uporaba kakršnihkoli gensko spremenjenih organizmov. Osnova pridelave je kolobar in živalim prilagojena reja z izpusti. Kmetije morajo biti vključene v ustrezen nadzor. Ena ixl sonaravnih oblik je tudi biološko-dinamično kmetovanje, ki temelji na spoznavanju, preučevanju ter uporabi snovi in energij zemlje in vesolja na rast in razvoj rastlin tn živali. V raziskavo je bilo vključeno širše domžalsko-kamniško območju, ki sega od vznožja Kamniških alp, preko Tuhinjske doline, Črnega grabna, Moravske doline ter do Lilije in Zasavja. Cilj raziskave je bil analizirati sedanje razmere na področju prodaje ter oceniti možnosti za povečanje učinkovitosti prodaje, zato smo analizirali sedanje razmere na področju ponudbe in povpraševanja. Izvedli smo anketiranje ekoloških kmetov na omenjenem območju ter anketiranje potrošnikov v mesecu decembru. V analizo je bilo zajetih 47 kmetij, kar pomeni 61 '/t vseh poslanih anket in 75 anket potrošnikov, ki so potencialni porabniki ekološke hrane, saj smo ankete delili obiskovalcem predavanj, društva Ajda Domžale ter na njihovi stojnici v Domžalah in na stojnici ZEKŽŽ v Kamniku. Ugotovili smo. da so anketirane kmetije pretežno hribovsko-višinske. zato se že zaradi naravnih danosti ne morejo ukvarjati s kakršnokoli intenzivno rejo ali pridelavo. Usmerjene so v živinorejo (94% ). 13'/, je čistih kmetij, kar pomeni, da je kmetija edini vir dohodka. Po velikosti in sestavi zemljišč so z 8,3 ha kmetijskih zemljišč pod povprečjem slovenskih ekoloških kmetij (1 1,5 ha) in daleč pod evropskim povprečjem, kjer je velikost kmetijskih zemljišč na ekoloških kmetijah od 22 do 25 ha. Večina anketiranih kmetuje ekološko in so člani ZEKZŽ, nekaj pa je tudi takšnih, ki kmetujejo biodinamično ali pa kombinirajo obe metodi. Gospodarji kmetij so v povprečju stari 46 let in z. dobro izobrazbeno strukturo, saj jih ima 63% zaključeno najmanj srednjo šolo. njihove družine pa imajo v večini .3 do 6 družinskih članov. Tako za kmete kol za porabnike ekološke hrane je izredno pomemben nadzor ekološke pridelave in predelave. Večina anketiranih je v nadzoru pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Mariboru. Od teh jih je tretjina pod nadzorom I. leto in svoje pridelke lahko prodajajo samo kot konvencionalne. 34'/ jih je pod nadzorom 2. leto. svoje pridelke pa lahko prodajajo kot pridelke iz. preusmerjanja. 2X '/ kmetij je pod nadzorom najmanj 3. leto in so si tako že pridobili naziv "ekološka kmetija", svoje pridelke pa lahko prodajajo kol ekološke. 6'/ kmetij ni pod nobenim nadzorom, pa čeprav kmetujejo po eni od sonaravnih KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA PRIDELANE HRANE metod, (ilede na la dejstva lahko pričakujemo, da ho število ekoloških kmetij vsako leto večje. Po slaležu živali prevladujejo kmetje, ki se ukvarjajo z govedorejo (83%), zastopane pa so vse živinorejske panoge. Po prodaji živalskih proizvodov največ kmetij prodaja meso govejih pitancev, sledi prodaja mleka ali mesa krav. mesa telet, jagnjetine. mesa plemenskih Iclic ter svinjskega, kunčjega in konjskega mesa in kozleline. Nekaj je kmetij, ki prodajajo j tjca m med. Vse kmetije, ki imajo jagn jela in žrebeta. le-le tudi prodajajo. Nobena kmetija pa ne prodaja ovc mater, ovc mladic, ovnov, kozlov in kobil, ker jih imajo za razplod. Veliko rastlinske pridelave je namenjeno lastni porabi, tako živali kol ljudi. Vseeno pa pelina vseh kmetij prodaja sveže sadje, sledi prodaja krompirja, zelenjave in žitaric. Na eni kmetiji se ukvarjajo tudi z vzgojo in prodajo sadik jablan, hrušk in češenj. Kmetije prodajajo tudi suho sadje, domaČi kis. sir, moko, kislo zelje, kislo repo in žganje. Naredili smo tudi oceno količine pridelkov, ki so jo anketirane kmetije sposobne prodati v enem letu. Smiselno bi hilo to oceno razširiti na vse ekološke kmetije omenjenega območja, zato konkretnih številk ne bom navajala. Ugotavljali smo tudi kako kmetije ekološke pridelke prodajajo in ugotovili da izstopa delež kmetij, ki prodajajo neposredno na kmetiji (76%). Večina jih uporablja I ali 2 tržni poli. Po tržnih poteh, ki sijih Želijo, ostaja kol najboljša še vedno neposredna prodaja na domu, čeprav v svetu la način prodaje upada. Raziskave na širšem celjskem območju v letu 2001 pa so pokazale, da so potrošniki pripravljeni kupovati hrano na kmetijah, ki so v povprečju oddaljene do 10 km. Tudi naša raziskava je pokazala, da skoraj polovica anketiranih potrošnikov kupuje ekološko pridelano hrano neposredno na kmetijah. 30 '/ anketiranih kmetov hi želelo prodajati z dostavo na dom po naročilu. Pri trženju največ kmetov vidi težavo v oddaljenosti od trga in kupcev, zalo si želijo skupne ohhke proda jeza katero se je opredelila večina (87% ) anketiranih. Od leh si jih največ želi skupno biolrgovino v večjem kraju (61 '/< )■ sledi skupna blagovna znamka (37%) in skupna stojnica (34%). Biotrgovina pomeni bolj organizirano trženje z. ekološkimi pridelki, kjer porabniki lahko bolj redno pridejo do lovrslne hrane. Skupna blagovna znamka pomeni prepoznavnost določene vrste blaga na Irgtt in jamstvo njegove kakovosli za kupca. Blagovno znamko Biodar lahko za ekološke pridelke uporabljajo kmetije, ki so pod nadzorom in so si pridobile naziv "ekološka kmetija" ter so včlanjeni v Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije. Izkazalo se je. da je med krneli njen pomen slabo poznan, saj le ena kmetija uporablja blagovno znamko Biodar. pa čeprav bi le tO lahko uporabljalo že 2X'/ kmetij. Zato bi bilo potrebno začeli blagovno znamko Biodar dosledno uporabljali za vse pridelke iz ekoloških kmetij. Postavitev stojnice pomeni možnost neposredne komunikacije med pridelovalci in porabniki ekološko pridelane hrane. Tako lahko kmetje spoznajo želje, pričakovanja in potrebe kupcev. Za začetek bi bilo smiselno prodajati na ekološki tržnici v večjem kraju. Od jeseni 2001 je v Domžalah vsako soboto postavljena slojnica. kjer prodajajo pod blagovno znamko Demeter, pod katero prodajajo kmetje, ki kmetujejo po biodinamični metodi. Zanimivo je, da le nekaj kmetov meni, da je povpraševanje po ekološki hrani dovolj veliko. Več kol polovica pa je prepričanih, da povpraševanje narašča. Istočasno pa je 79'/, anketiranih potrošnikov prepričanih, da je ponudba ekološke hrane premajhna in sojo pripravljeni redno kupovali, (ilede na ponudilo hrane anketiranih ekoloških kmetij, le-ta ustreza povpraševanju anketiranih polrošnikov. saj bi jih več kol polovica redno kupovala sadje, zelenjavo, krompir. 11 je .t m žita. Vprašanje pa leali |c količina, ki |opotui| ijo ekološki kmetje dovolj velika. Drugače pa je s povpraševanjem po govejem mesu za katerega je manjše zanimanje, kar pa je verjetno posledica afer v konvencionalnem kmetijstvu. Prepričana pa sem. da bo ekološko prirejeno meso pod blagovno znamko Biodar, našlo več porabnikov kot je pokazala raziskava In kdo so porabniki ekološko pridelanega živeža? Izkazalo se je. da so to ljudje, ki imajo pozitivno mnenje o ekološko pridelani hrani, saj menijo , da je zdrava, kvalitetnejša, okusnejša in neškodljiva, istočasno pa se zavedajo, da je zalo tudi dražja. Večinoma so to tudi ljudje, ki se trudijo za zdravo življenje, saj pogosto jejo sadje in zelenjavo, izogibajo se industrijski hrani in hrani z raznimi dodatki ter poskušajo uravnovesiti delo in zasebno življenje. Izkazalo se je tudi. da izredno velika finančna zmožnost porabnikov ne vpliva na veliko povpraševanje po tovrstni hnuii. Večina anketiranih porabnikov so predstavniki srednje generacije (31-60 let) in živijo v družinah z 2-5 družinskimi člani, Večina jih ekološko pridelano hrano kupi na kmetijah ali stojnici, od leh pa jih polovica tudi sama prideluje. Oh koncu se zahvaljujem vsem kmetom in porabnikom, ki sle bili pripravljeni sodelovati pri anketiranju, saj brez pravilno izpolnjenih anket raziskava ne bi bila mogoča. Vsem. ki sle se odločili za eno od sonaravnih oblik kmetovanja želim, da bi na tej poli vztrajali, vsem nam in našim zanamcem jia. da bi se lahko prehranjevali z zdravo in neoporečno hrano. Pavla Pirnal OGLASNO TRŽENJE 041 924 094 VASA POSTA PRI SOSEDIH Spoštovani, Oglašam se v zastopanju g. Janeza Peta iz Mengša. Slovenska eesla 3. Moja stranka je v rubriki "vaša pošla" v občinskem glasilu "Mengšan" šl. % iz julija 2002 med odgovori na vprašanja g. Stanetu Lužarju zasledila informacijo, ki se nedvomno nanaša nanjo, in sicer da je računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti glede preveč izplačanih plač trem funkcionarjem oz zaposlenim, proti dvema, med katerimi je omenjen tudi 'nekdanji župan", pa da je vložena tožba na sodišču za vrnitev. Oznaka "nekdanji župan" se neposredno nanaša na g. Pero. Res je. da sle tožbo vložili, res pa je tudi. da je v odgovorih, ki jih je urednik glasila lahko prejel le na občini, zamolčano dejstvo, daje moja stranka kljub lemu. da tudi v odgovoru na tožbo osporava zahtevku, saj so bila izplačila opravljena na podlagi še vedno veljalnih sklepov Občinskega sveta, vse zneske, ki jih je računsko sodišče okvalificiralo kol preveč izplačane plače, vrnila na račun Občine Mengeš. Po mnenju g. Peta ne more bili dvoma, daje urednik glasila podalke dobil od pristojnih ljudi na občini ali pa tudi od vas osebno. Tako posredovani podatki predstavljajo /a g. Pera hudo žalitev, zalo vas pozivam, da nemudoma pozovele odgovornega urednika glasila, da sporoči ime avtorja odgovora, vas pa, da nemudoma v glasilu objavile demanli in opraičilo g. Peru zaradi netočnih podatkov, da ne bi bil prisil jen iskali Ustrezne satisfakcije na sodišču. Vaš odgovor pričakujem nemudoma S spoštovanjem ODGOVOR Navedbe odvetniške pisarne Dušan Keenian, ki jih je naslovil na občino Mengeš, niso ločne, saj do ledaj g. Janez Per svoje obveznosti do občine Mengeš še ni poravnal. Dejstva so naslednja: 1. Računsko sodišče je v svojem dokončnem poročilu šl. J 215-34/90 22 / dne 2. 2, 2000 ugotovilo, da si je tedanji župan v lelilí, 1995 do 1999 (Janez Per) nezakonito izplačeval previsoko plačo. 2. Skupaj je obveznost vrnili občim nezakonita izplačila v neto znesku brez obračunanih obresti znašata 576.4X6,60 Sil. 3. Ker g. Per obveznost i ni poravnal, je občina začela s sodno izterjavo . 4. G. Pet je šele v 2. polovici I. 2001 začel delno vračal i svoj dolg in sicer: dne 22, OS. 2001 dne 04. 09. 2001 dne 19. 12. 2001 dne 25. 01. 2002 dne 27. 05. 2002 15.000,00 SIT 15.000.00 SIT' 30.000.(10 SI I 15.000,00 SIT 471.4X6.00 SIT Skupaj je lako poravnal 546.486,00 Sil. s čimer ni pokril niti glavnice, da o obrestih niti ne govorimo. ■Šele naslednji mesec po pismu odvetniške pisarne Dušan Kecman in že po volitvah, ko je g. Jane/ Pel prišel v drugi krog županskih volitev in je Zadeva z nezakonitimi izplačili in nevrn.il V i jo le leh prišla v javnost, je vrnil še preostali del dolga z nakazilom 264.179.00 SIT. kije bil plačan 12.11.2002, Tako je sedaj z veliko zamudo občinska terjatev zaradi previsoke plače, ki si jo je v letih 1995 do 1999 izplačal tedanji župan Janez Per, poravnana. mag. TomažS tebe, župan Konec samovolje UE Domžale Se samovolji domžalskih samoupravnih organov morda bliža konec'.' Na evropskem sodišču v Slrassbourgu je Slovenija spel na založili kopi, tokrat zaradi samovolje nekdanje in sedanje občine in upravne enote Domžale; tožba je vredna 160, x milijona tolarjev. Mnogi občani občine Lukovica pa tudi drugih občin, ki so se odcepile od občine Domžale, se pritožujejo nad pristranskostjo UE (Upravne enote) Domžale, Kakšne SO le obtožbe.' UE naj ne bi delovala v interesu vseh (kol bi morala), ptič pa v interesu občine Domžale torej proti ostalim bivšim članicam (Lukovica, Moravče. Trzin...). Še več. njihova samovolja naj hi bila celo poiično pogojena in segala v nekatere druge javne institucije. Tak favorilizem se kaže predvsem z oteZevanji poslopkov (zavlačevanje, zavajanje, arogantnost...); z vpletanjem v odločanja (osebna poznanstva in sovraštva zaposlenih...) in predvsem odločanjem v prid interesov občine Domžale in njenih občanov... O lem. daje lo nezakonito nima smisla razpravljati... marsikateri so namreč že poizkusili s tožbo, a so zaradi notranje (sorodstvene, politične in družbene) povezanosti ključnih ljudi v UE in ostalih državnih ter občinskih organih v Domžalah, vedno izgubili... do sedaj. (i. Jože Nose je samovolji naredil konec. Slovensko državo loži na evropskem sodišču za človekove pravice, saj mu je Iti tožbo zopet odgovorne pri nas uspešno izpodbijala in oleževala. Do sedaj je bila Slovenija pred evropskim sodiščem obložena že 3-krat, vedno izgubila ter bila prisiljena plačati velikanske odškodnine v milijonih evrov. Po vsej verjetnosti bo tako tudi tokrat. Kuj bo lo pomenilo za UE Domžale in posredno tudi pri nas? Kol vemo gre naši državi (ij vladi) »težko prigarani« davkoplačevalski denar težko iz rok. tako da bo gotovo storila vsaj dvoje. (I.) Denar bo vzela iz ust nekomu, ki ga je zares potreben... v najboljšem primeru bo ugotovila, da za nekorektnost lahko denarno kaznuje na I IE(a ne pretiravajmo). In (2.) Prečistila bo svoje vrste. Torej poiskala si bo grešnega kozla oziroma v našem primeru grešne kozle, lo so UE Domžale in ostali vpleteni v to kršenje človekovih pravic. Občani občine Lukovica bomo z obsodbo lahko zelo zadovoljili, saj bo Iti pripeljala do velikega priliska na organe UE Domžale, kar bo imelo za posledico, da bodo ti končno opravljali svoj (z našim denar jem) plačani poklic pravilno in da nas bodo končno obravnavali enakopravno in ne kot kake- drugorazredne državljan je. ker nismo Donižalčani. Vsi pa bomo pridobili tudi zato, ker bo vsa državna administracija spoznala, da ne more z državljani pometati, kakor se ji zahoče. Sedaj namreč vedo, da jih njihova aroganca lahko slane, /a zaključek bi rad poudaril, da vseeno obstaja možnost, dtt tudi naša občina postane samostojna upravna enota in s tem pridobi nova državna delovna mesta za naše občane kol tudi nepristransko službo, ki bo prisluhnila kvečjemu zakonu in ne bo delovala proti nam občanom in naši občini, (priporočeno branje: »Slovenska država spel pred evropskim sodiščem-' Finance, IX.7.2002) Danilo K a s IcI ic KLJUČAVNIČARSTVO VINKO VAHTAR s.p. Slovenska cesta 6 1 234 Mengeš tel/fax: o 1 / 7237-66d GSM; 0<*0 / 337-463 Izdelava strojev in naprav express izdelava ključev PRI SOSEDIH Moravski upokojenci-kolesarji Na 10. Mihaelovem sejmu Društvo upokojencev Moravče, šteje 290 članov I/, moravškc In domžalske občine. Pri društu so tudi posamezne sekcije, med katerimi izstopa kolesarska, katero vodi 74-letni Jože NOVAK, že nekaj let. V tem času ni prišlo do nesreč ali podobno. Kolesarji so disciplinirani in tudi pravilno opremljeni. Vsako leto organiziramo več kolesarskih izletov in srečanj s sosednjimi društvi upokojencev. Prisotni so bili tudi na vseh desetih Mihaelovih sejmih v Mengšu. Iz Moravč se pripeljejo na svojih konjičkih kolesih, si vzamejo tudi čas in prosti dan (soboto), da si ogledajo zanimivi sejem, obiščejo vse postavljene stojnice, na katerih imaš kaj videti, le posamezni razstavljeni izdelki so za upokojenske denarnice predragi. Če je nuja nekateri kaj kupi za osebno rabo ali za svoje otroke. Prireditelji so pripravili številne prireditve že v petek zvečer, tako je bilo tudi v soboto in nedeljo s tradicionalno povorko skozi Mengeš. Prireditve so bile pod velikim štorom, na cca 80-ih stojnicah pa zanimiva ponudba različnih izdelkov iz. domačega kraja, sosednjih občin in celo daljših mest v Sloveniji. Tudi kolesarji iz DU Moravče so prisluhnili ansamblu Rokovnjači in ostalim izvajalcem programa pod velikim štorom. Tu si imel na razpolago tople jestvine. kavo in brezalkoholne ter alkoholne pijače. Cene teh so bile tudi prilično zasoljene, zato je bilo tudi povpraševanja po jedilih manjša smo ugotavljali prisotni v soboto popoldan. Torej polovico dneva smo preživeli v veseli družbi in se zadovoljni poslovili od prijaznih domačinov jubilejne prireditve deseti Mihaelov sejem v Mengšu. Obljubili smo, da se bomo udeleževali takih sejmov tudi vnaprej. Kajti ostali nam bodo lepi spomini na vse kar smo lahko videli, kupili in zabavali, čas je prehitro minil, treba seje bilo vrniti na svoje domove. Zabeleležil upokojenec Jože NOVAK TRADICIONALNI PARK Organizator Društva upokojencev Komenda »lardicionalnega piknika« v nedeljo, 04. avgusta 2002, ob 14. uri pri lovsekm domu na Križu. V gozdu pri Lovskem domu se je v popoldanskih urah zbralo cca 260 upokojencev iz sosednjih društev upokojencev in domačih, s katerimi društva sodelujejo, na področjih športa, rekreacije, pohodništva, planinarjcnja in izletnišlva. Med udeleženci je bila skupina upokojencev društva Moravče. Večina se nas je pripeljala z osebnimi vozili, nekaj pa s svojimi konjički (kolesi). Kljub slabemu vremenu, je bila udeležba zadovoljiva seje pohvalil predsednik D11 Komenda, gospod Janez Kimovcc. V uvodu je vse navzoče prijateljsko pozdravil, želel prijetno druženje, v družabnih igrah in srečanjem prijateljev iz. vabljenih društev. Med udeleženci je bil (udi župan Tomaž DROLEC, Občine Komenda, predsednik DU Kamnik, gospod Stane SIMŠIČ, podpredsednik DU Moravče, gospod Ladislav OCEPEK in drugi predstavniki društev. Za hrano in pijačo so skrbeli upokojenci Komende. Za prijetno razpoloženje pa ansambel DU Komenda. Ob laki domači glasbi ni manjkalo plesalcev, med katerimi sla bila opažena predsednika DU Komenda in Kamnik s plesalkama. Naše skupno druženje na pikniku je bilo enkratno, družabne igre. ples, dobra hrana in pijača, kar gre javna zahvala članom društva upokojencev Komenda. Naslednje lelo pa sle ponovno vabljeni na Piknik,je izrazil željo predsednik DU Komenda. Istočasno pa korist i I priliko za vabi k) na srečanje članov društev upokojencev Gorenjske regije, ki bo v četrtek, 5. septembra 2002. ob K), uri, na »Hipodromu« v Komendi. Povabljenih je 47 društev, pričakujemo udeležbo 4000do 5000 upokojencev, 26 županov. Povabljena sla predsednik republike Slovenije, g. Milan KUČAN s soprogo Štefko KUČAN. Pričakujemo vtis na srečanju ter vas do tedaj lepo pozdravljamo. Upokojenec Jože Novak Servis - trgovina Ljubljanska 106,1230 DOMŽALE aterije za ure telefon/faks: 01 721 46 15 baterije za slušfte aparate OBVESTILA MIKLAVŽ EV AN JE Dragi predšolski otroci in prvošolci i/ Mengša in Topol Sveti Miklavž vas bo obiskal v torek 3. decembru 2002 ob 17. uri na trgu pred Cerkvijo Sv. Mihaela v Mengšu. Predšolske otroke in prvošolce i/ Loke in Dobenn pa bo Sveti Miklaž pričakal v sredo, 5. decembra 2002 Ob 16.30 uri pri marketu Vesna v Loki. Vabila,ki bodo hkrati vstopnice za priredil i, vam bo prinesel vaš poštar. Prisrčno vabljeni. Občina Mengeš, Ani/urno društvo Franca Jelovška Mengeš in /V/ž Antona I.obode loka OBVESTILO Republika Slovenija, Upravna enota Domžale bo od 01.09.2002 poslovala s strankami po novem urniku in sicer bodo: URADNE URE ZA POSLOVANJE S STRANKAMI: ponedeljek, torek, petek od 8.00 do 13.00 sreda od 8.00 do 13.00 in od 14.00 do 18,00 URADNE URE VLOŽIŠČA IN INFORMATORJA: ponedeljek, lorek, četrtek od 8,00 dO 14.00 sreda od 8.00 do 13.00 in od 14.0(1 do 18.00 petek od 8.00 do 13.00 URADNE 11R E REFERENTOV PO TELEFONU: ponedeljek, lorek, sreda in petek od K.00 do 10.00 URADNE URE V IZPITNEM CENTRU: - ponedeljek od 14.00 do 16.00 sreda od 8.00 do I 1.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 8.00 do I 1.00 URADNE URE POSLOVANJA PO ELEKTRONSKIH MEDIJIH: ponedeljek, lorek, čelrek in petek od S.00 do 10.00 sreda od 8.00 do 10.00 in od 14.00 do 16.00 e-naslov za sprejemanje vlog: vložišče.uedomzale<£Lgov,si e-naslov upravne enote: ue.domzale(*t NOVOLETNO KOSILO Vse občanke in občane stare 70 let in več, vabimo na prednovoletno srečanje, ki bo v Soboto, 14. december 2002. ob 12.00 uri v avli Osnovne šole Mengeš. Vsi povabljenci bodo prejeli povabilo po pošti. Občina Mengeš, K K Mengeš, Osnovna šola Mengeš BEG s.p, gradbena dela Ramič Begos.p. Kettejeva ul. 7, Rodica qsm:031 516996,041 511 691 Univerza za tretje življenjsko obdobje »LIPA« Domžale Domžjde, Kolodvorska 8, tel. 041-727-873 Počitnice so minile tudi scniorjcni. V šolske klopi se bomo napotili kasneje kot naši vnučki. ki še drgnejo osnovnošolske klopi. Začeli bomo v oklobru. Vsi, ki Želite obnoviti svoje znanje in ga oplemenitili z novimi spoznanji ali početi listo za kar vam je nekdaj zmanjkalo Časa se oglasile v UNIVERZI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE »LIPA« DOMŽALE, Kolodvorska 8 ali pokličite na mobitel 041-727-873. Prepričani smo, da boste v programu »LIPE« našli kaj za vašo dušo in telo. PROGRAM DRUŠTVA »LIPE« DOMŽALE V ŠOLSKEM LETU 2002-03 Tuji jeziki - angleščina nemščina - italijanščina potekajo v vseh stopnjah: začetni, nadaljevalni in konvcrz.acija. Organizirali bomo tudi tečaje drugih tujih jezikov: španščina, francoščina, ruščina, če bo od S do 10 članov pokazalo interes. UMETNOSTNA ZGODOVINA začetna in nadaljevalna stopnja. Pouk se izvaja s predavanji in uporabo AV sredstev ter s strokovno vodenimi ogledi znamenitosti doma in v tujini. LIKOVNI KROŽEK - ŠOLA RISANJA začetna in nadaljevalna stopnja. Delo poiekti v kabinetu in v naravi. LITERARNI KROŽEK literarna in študijska srečanja članov - srečanja z literarnimi ustvarjalci drugih unverz za tretje življenjsko obdobje - razgovori s slovenskimi literarnimi ustvarjalci - sodelovanje na srečanjih in natečajih za seniorje izdaja literarnega zbornika. KROŽEK lepega IN PRAVILNEGA GOVORA in BEREMO LEPO LITERATURO GLASBENI KROŽEK - radi pojemo pevski zbor Lipe - sinleselizor - kitari ASTRONOMIJA RAČUNALNIŠTVO ETNOLOGIJA KROŽEK ROČNIH SPRETNOSTI keramični krožek krožek ročnih del: šivanje, pletenje, kvačkanje, pletenje s slamo - zdravil kuhinja REKREACIJA fitnes in telovadba pohodnišivo in kolesarstvo - joga PREDAVANJA, KULTURNO-ZABAVNA SREČANJA, IZLETI Ntiše uradne ure so vstik ponedeljek in sredo: dopoldan od 9 do 12 ure in popoldan od 16 do IX ure. zidarstvo fasaderstvo tlakovanje dvorišč OBVESTILA ZAHVALA Ob boleči izgubi nase mame FRANCKE OSTERMAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izročeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Najlepša zahvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste našo mamo Francko pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kogar imamo radi, ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 61. letu starosti je nenadoma odšel od nas naš dragi sin, mož, oči, stari ata in brat MIKLA VZ TROBEC - CIZO Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sceče. Zahvaljujemo se tudi pevcem Mengeškega zvona. Mengeški godbi, prijateljema Boštjanu Železni ku in Jožetu (joga/u za poslovilne besede, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA IVANA SEN HA roj. NOVAK Ob boleči izgtibi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. f I vala osebju Doma počitka Mengeš in g. župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen obred, ter gospodu za lepo odigrano žalostinko. Vsi njeni OBVESTILA Oh prerani izgubi dragega moža, brata, strica in svaka ZAHVALA DANIBERCANT se zahvaljujemo za sočutne besede, ustna in pisna solatja, cvetje, sveče in vso drugo pomoč vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Lip Radomlje, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Mateju Zevniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi ter trobentaču za zaigrano tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Angelca ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi a ta. stari ata , praded in brat JOŽE DACAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sofalje ter darovano cvetje in sveče. 'Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Mateju Zevniku za opravljen obred ter pevcem Mengeškega zvona za zapele pesmi in zaigrano tišino. Vsi njegovi J v Samotna ura kako trpeča je... ta trenutek zavedanja, da nekoga ni več... ta mračna luknja v katero padamo... to morje bolečine, ki nas muči... A trenutek, ko ugledamo luč, da bolj srečen je sedaj; ZAHVALA VINKO V A NT AR Hvala vsem, ki ste nam pomagali z besedo in dejanji ob urah slovesa. Hvala vsem. ki ste ali še boste ustavili ob njegovem grobu in se z mislijo .^pomnili nanj. Vsi njegovi ALU - PVC okna, vrata in zimski vrtovi; avtomatska sarazna, industrijska in dvoriščna vrata na motorni pogon z dalinjskim upravljanjem* ( __i —i ss sss ss ..... t RADO Cesta talcev 10, 1230 Domžale; tel: 01 722 88 71; fant 01 722 88 72 HITRI DOBAVNI ROKI (1-3 TEDNE); VELIKA IZBIRA ALU VHODNIH VRAT v ■ i —;-11 1 "' * i m' 1 ' i * ^* —L— i •-'i i'Vf-i zavarovalno zastopanje d.o.o. SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ Stanovanjske hiše, etažna lastnina, oprema; proizvodnja in delavniški prostori; vse vrste odgovornosti; življenjska rentna zavarovanja; nezgodna zavarovanja. NASVETI PRI REŠEVANJU VSEH VRST ŠKOD IN ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV ČNO SVETOVANJE IN IZRAČUNI PREMIJ NOVO: Z REGISTRACIJO, PRODAJO, IJAVO VAŠEGA VOZILA UREDIMO MI! ZASTOPAMO NASLEDNJE ZAVAROVALNICE: zavarovalnico Generali, zavarovalnico Tilia, zavarovalnico Grawe tel/fax.: 01 722 06 40, 01 722 06 45; gsm: 041 758 815; e-mail: labys@siol.net Kolodvorska 5, 1230 Domžale iS.: 40368718