PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p —n Abb. postale I gruppo “ u6D3 /U lil* Sedmojunijski obračun in pričakovanja naše skupnosti Leto XXVI. St. 131 (7625) TRST, sobota, 13. junija 1970 It sake volitve so važen mej-W nik v ravoju demokratič-* ne družbe, važne zaradi obračuna opravljenega dela in zaradi napotkov, ki iz volilnih rezultatov izhajajo. Pravkar zaključene upravne volitve Pa so še posebno važne zaradi specifičnega razdobja, v katerem so se vršile in zaradi katerega so imele tudi globok Političen značaj. ' Volitve so se namreč vršile i časa izbruha hudih notranjih Protislovij, za katere je značilen po eni strani gospodarski dosežek, po drugi strani Pa nizka stopnja družbenega in državljanskega napredka ter demokratičnega odločanja. Gre-Za razdobje, v katerem so Ustvarjalci dobrin vedno glas-hejši in zahtevajo zase ustrezno mesto v družbi. Konservativne sile so se zbale, da bodo izgubile privilegije, ter so pričele potiskati politično os v desno. Zagrozile so z razpustom parlamenta, sklicanjem predčasnih volitev, zahtevale so «trdno roko, ki ha j zavre anarhijo». Uresničitev takšne politike bi knela za posledico preklic ustanovitve (po skoraj 25 letih čakanja!) 15 navadnih dežel, za nedoločen čas bi bil odložen sprejem zakona o razvezi vmešavanja Vatikana v italijansko notranje življenje bi lahko povročala novo politično krizo zaradi verskih vprašanj. Nastop demokratičnih in naprednih sil je preprečil uresničitev konservativnega načrta ^r je omogočil docela nor-hialen, čeprav nekoliko vroč in Zanimiv potek volitev ter izpeljavo obveznosti parlamenta Sede ustanovitve dežel s či-hier je bil zagotovljen demokratični razvoj. V kali so bili zatrti poskusi desnice, da bi zaustavila obetajoč politični in družbeni razvoj v Italiji, kar bo omogočilo nov val reforme politike v korist delovnih ljudi, mlade generacije in vseh tastih, ki Zastarele strukture hromijo njih ustvarjalnost. Nastalo je 15 novih dežel z navadnim statutom. Z deželno razdelitvijo so bali iz rok cen-tralimističnih birokratov iztrgani vzvodi samovoljnega odločanja, ali celo zaviranja v sprejemanju pomembnih odločitev; prek deželne razdelitve se Zmanjšuje tudi centralizem v strankah: oblast in s tem °čiločanje o splošnih stvareh sta se približala ljudstvu. Sredinsko levičarska koalicija bo po vsi priliki vladala dalje. Pričakovati je da bodo Napredne sile, ki v nji sodelujejo, silile k uresničevanju napredne stanovanjske politike, bistva, reform zdravstvenih ^stanov itd. Italijanska socialistična stranka si je s povratkom k tradicionalnim stališčem Povečala zaupanje volivcev. Komunistična stranka je skupno * vsemi naprednimi silami odbila protikomunistično histerijo ter pokazala globoko zasidranost v Italijanski stvarnosti in * italijanskih množicah. V konservativnem taboru so tišini napredovali na račun liberalcev, ki so izgubili tudi v Prid socialndh demokratov in malce tudi v prid krščanske demokracije. Le-ta tudi po teh volitvah, kljub notranjim spo-fOih zaradi struj arske razpetosti med desnico in levico, 08laja v našem političnem u-stroju stranka relativne veči-d® in močan dejavnik v javnem življenju. Takšna je po izmeri utripa julijanskega političnega doga-j*hja okvirna slika po zadnjih 'miitvah od 7. junija. . Spričo specifičnosti našega JJvanjskega prostora imamo ^oi pripadniki slovenske na-JPčnostne skupnosti za merilo mdl naš prispevek k ustvarja-Pjh višje stopnje demokracije jj napredka v državi. Zato da bilo več smisla za naše Orodne potrebe. *n to merilo nam je pokajo, da se kljub prepočasnemu Priznavanju naših pravic (rav-°° te dni so bili naši šolniki Rimu — prvi takšen primer! ^ zavoljo naravnost nesramne-izigravanja okoli staleža) ?®Aa skupnost ohranja. Utrjujmo se njeni položaji v izvolje-dm organih oblasti. Ra temelju doseženih uspe- hov se moramo boriti za domovinsko pravico slovenskega jezika v javnih uradih, v javnem življenju sploh, povsod tam, kjer teh pravic naš jezik še nima; boriti se moramo za uveljavljanje slovenščine v javnih napisih, za nediskrimini-rano nameščanje, Slovencev v javnih uradih, za namestitev — kar bi bil že skrajni čas — slovenskih tajnikov v tržaških okoliških občinah, kot je bilo to z uspehom izvršeno v dveh izmed treh slovenskih občin na Sindikalne organizacije tiskarjev dnevnikov so proglas sile za danes 24-umo vsedržavno stavko, zaradi katere ne bo jutri izšel v Italiji noben dnevnik. Ker ne bo izšel niti naš nedeljski Primorski dnevnik, nudimo danes cenjenim bralcem dve strani več, Bralce opozarjamo tudi, da je bila včeraj stavka tiskarskih delavcev tiskovnih agencij, zaradi katere je danes naš list nekoliko pomanjkljiv v poročanju zlasti o dogodkih iz tujine. Goriškem. In naštevali bi lahko še in še; vendar je to dovolj. Upravičeno namreč pričakujemo da bo z novimi upravitelji zapihal v naših krajevnih upravah nov, svež veter ustvarjalnosti. Predaleč bi nas zapeljalo, če bi se prepustili obravnavi posameznih primerov v pokrajinah in občinah naše širne dežele, kjer smo Slovemoi izpričali svojo napredno in narodno zavest; o tem smo objektivno obširno poročali in bomo še poročali, ko se bodo pričeli pogovori za sestavljanje upravnih večin, ki naj čimbolj odražajo našo narodno prisotnost. Namesto statistike naj nas zaposli misel, kako streči našim skupnim vprašanje odslej dalje, ko so utihnili megafoni in ko se strasti vračajo v razumne meje človeških kreposti. In ta misel nas opozarja, da moramo sedaj, ko smo se ponovno prešteli vsak zase, nadaljevati z delom tam, kjer smo ga spomladi prekinili. Gre za napor toda nujno pogovarjanje slovenskih dejavnikov okoli skupnih odprtih vprašanj ter sodelovanja za sestavo skupnega programa o zakonski uvedbi vseh odprtih vprašanj česar še nimamo im brez strnjenosti hotenj in dejanj vseh strank, v katerih Slovenci delujemo, in slovenskih organizacij, ne bomo zlahka in hitro dosegli. V bližnjih političnih pogovorih in načrtih za sestavo programov in odborov novoizvoljenih upravnih organov naj bo zato poleg skrbi za občinske zadeve ter splošni gospodarski in družbeni napredek živo prisotna tudi skrb za odstranjevanje številnih ovir v našem narodnem razvoju. V zavesti vseh zamejskih Slovencev naj vlada prepričanje, da nam bo takšen cilj toliko lažje doseči, kolikor bolj se bomo predajali medsebojni strpnosti ter iskanju tistega, kar nas družuje in nam daje novih moči v prizadevanjih za večjo mero naših pravic in njih zakonsko priznanje. Naj bo obračun opravljenega tudi napotilo k novim Skupnim akcijam. GORAZD VESEL Manifest Slovenske prosvetne zveze o proslavi 25. obletnice osvoboditve Čestitke ob 25-let niči našega lista Ob 25-letnici izhajanja Primorskega dnevnika smo poleg že objavljenih prejeli še naslednje čestitke: Dragi tovariši! Ob vašem 25-lefnem jubileju vam celotno uredništvo »Dela* najiskre-neje čestita. Pomembna vloga Primorskega dnevnika je dobro znana najširši slovenski javnosti. Ob svoji ustanovitvi ste nadaljevali tradicije Partizanskega dnevnika, prav gotovo edinstvenega časopi sa, ki je kot dnevnik redno izhajal v okupirani Evropi. Iz njega so zrasli vaši uredniki in nadaljevali ste z njegovo revolucionarno in internacionalistično tradicijo. Istočasno, ko ste se odločno zavzemali za uveljavljanje pravic in enakopravnega položaja slovenskega življa v Italiji, ste uspeli s svojim pisanjem to prizadevamo povezati s težnjami po vsestranskem sodelovanju med dvema sosednima narodopia. Uspešno ste pomagali graditi mest sožitja med dvema narodoma v Italiji in most prijateljstva med dvema sosed njima državama. Bili ste pomemben posredovalec kulturnih stvaritev med dvema narodoma, istočasno pa ste veliko prispevali k e-notnemu ustvarjanju slovenske nacionalne kulture, ki je ni moč o-mejevati z državnimi mejami, ampak se enakopravno vključuje v evropsko in v svetovno kulturno tvornost. Bili ste posrednik spoznavanja življenja dveh sosednjih narodov in spoznavanja tistih progresivnih idej, ki vodijo k miru in lepšemu, svobodnemu življenju ta ko na nacionalni skupnosti kot vsakega posameznika. Vemo, da so bili potrebni ogrom ni napori, da ste tudi v najtežjih pogojih lahko obstali in se uveljavili kot dnevnik neitalijanskih nacionalnih skupnosti v Italiji. Toda s tem svojim delom ste postali vsakodnevna nujnost ne samo Slovencev v Italiji in tudi ne le številnih vaših zvestih bralcev tostran državne meje, ampak ste postali nujnost slovenskega nacionalnega prosvetno kulturnega razvoja. Zato sprejmite ob jubileju naše najiskrenejše želje za vaš nadaljnji uspeh, za stalno večanje števila vaših bralcev in za tako častno nadaljevanje vaše pomembne NA SESTANKU MINISTRA MISASIJA S ŠOLNIKI Vlada predložila «paket» o rešitvi nekaterih vprašanj RIM, 12. — Danes ob 11. uri je bil na ministrstvu za šolstvo sestanek med ministrom Misasi-jem in predstavniki sindikatov šolnikov. Na ministrstvu za proračun pa so se zakladni minister Colombo, finančni minister Preti in minister za proračun Giolitti sestali s predstavniki vsedržavnih sind!kalnih organizacij CGIL, CISL in UIL glede zahtev sindikatov • o socialnih reformah. Na sestanku so govorili samo o vprašanju znižanja davkov na delavske plače. Minister za šolstvo Misasi je predložil v proučitev sindikatom šolnikov »paket*, ki vsebuje vladne predloge o rešitvi nekaterih vprašanj italijanskega šolstva. Vlada obljublja, da bo od 1. oktobra leta 1971 poskrbela, da v zadnjih razredih višjih srednjih šol ne bo več kot 25 učencev na razred, v nadaljnjih petih letih pa bo to vprašanje rešeno za vse razrede višjih šol, ter da bo določila rblijardo in pol lir za izredne doklade šolskemu upravnemu in pomožnemu osebju. Vlada pravi, da pa sedaj se ne more obvezati, da bo sprejela v stalež B tehnično in praktično učno osebje. Zagotavlja pa, da ne bodo odpuščali iz službe šolnikov, vključno tistih, ki so bili nameščeni tudi v prejšnjem šolskem letu in da bo lahko možno zmanjšati poučevanje iz desetih na osem ur. Poleg tega vlada zagotavlja, da bodo takoj ukinili habilitacijske izpite v pričakovanju habilitacijskih tečajev. Lestvica za sprejem v stalež bo znižana od štiri na tri leta za tiste, ki bodo opravili habilitacijske tečaje. V »paketu* vlada predlaga u-stanovitev mešane komisije s sindikati za rešitev raznih vprašanj, ki bo morala zaključiti delo v treh mesecih. Glede zahtev o povišanju prejemkov upravnega o-sebja, vlada pravi, da sedaj nima denarja. Prav tako vlada zavrača izplačilo predujma in je povišanje plač odloženo do končne ureditve njihovega juri-dičnega statusa. V Amanu mir po odstavitvi poveljnika vojske AMAN, 12. — Po treh dneh hudih spopadov med palestinskimi gverilci in jordansko vojsko se je danes v Amanu vrnil mir. Kralj Husein je odstavil glavnega poveljnika vojske (svojega strica Naserja) in poveljnika o-klepne divizije. Formalno sta o-ba generala podala »ostavko*, ki ju je kralj takoj sprejel. Gverilci so zahtevali njuno odstavitev, ker ju imajo za protirevolucionarne elemente, ki »hočejo izgnati iz Jordanije palestinske gverilce in podpisati ločen mir z Izrae-lom». Kralj je torej sprejel zahtevo palestinskih odporniških organizacij. Iz Kaira so sporočili, da sta e- giptovski predsednik Naser in libijski predsednik Gedafi v sporu med gverilci in jordansko vojsko podprli tako kralja kot odporniške organizacije. Predsednika o-beh arabskih držav pa sta opozorila kralja Huseina na reakcionarne elemente v vojski, ki jih je kralj danes odstavil. Po vesteh iz Amana je bilo v tridnevnih spopadih okrog 1000 mrtvih, povečini palestinskih beguncev, ker je jordansko topništvo večkrat obstreljevalo njihova taborišča. *"—*****"**("•••"".■i-tv1 —mmmiimitiinra»ttn»i»mmtiimuwinnwn«miiinii«iiinmiiuimwimiim...... DVA MESECA PO TRAGIČNO ZAKLJUČENI UGRABITVI GROFA VON SPRETIJA Brazilski gverilci ugrabili zahodnonemškega veleposlanika Ogromna zaskrbljenost v Bonnu - Pozivi Seheela in Brandta RIO DE JANEIRO, 12. — Zahodnonemškega veleposlanika v Braziliji Ehrefrienda von Hollebena je ugrabila včeraj zvečer skupina brazilskih gverilcev. Do ugrabitve je prišlo, ko se je diplomat vračal v veleposlaništvo. Gverilci so streljali z brzostrelkami in ubili dva agenta varnostne službe, enega pa ranili. Prav ranjeni agent, Luiz Anto- nio Sampaio, je povedal, kako je potekla ugrabitev: gverilci, ki jih je bilo najmanj osem, med njimi tudi dve ženski, so v Ulici Candido, v središču Rio de Ja-neira, čakali s tremi vozili, kdaj Slovenski šolniki iz Trsta in Gorice, ki so v sredo priredili po rimskih ulicah protestno demonstracijo za dosego svojili zakonitih pravic, so si med bivanjem v Rimu ogledali tudi Ardeatinske jame, kjer so se poklonili spominu žrtev naci fašizma se bo veleposlanik pripeljal. Mercedes diplomata so ustavili tako, da so zaprli cesto- s furgo-nom: gverilci so nato skočili na cesto, začeli streljati na avtomobil in iz njega potegnili von Hollebena, ki so ga nato spravili v avto tipa »Chevrolet* svet-lorjave barve, s katerim so ga odpeljali. Dva od treh agentov, ki so spremljali diplomata, sta bila u-bita, tretji pa ranjen. Šofer di plomatovega avtomobila je bil nepoškodovan; tudi poslarvk ni bil menda ranjen, pa čeprav je njegov avtomobil ves prerešetan od strelov iz brzostrelk. Na kraju ugrabitve so našli pozneje letake, ki sta jih podpisali ilegalni organizaciji »Van-guardia Popular Revolucionarna* in »Alianca de libertacao nacio-nal». Obe organizacij5 postavljata vrsto pogojev za osvoboditev von Hollebena: 1. dokler bodo trajala pogajanja, naj vlada prekine iskanje revolucionarnih gverilcev; 2. ukinjeno more biti mučenje, ki se izvaja v brazilskih zaporih in vojašnicah; 3. imena vseh gverilcev, ki bi jih v tem času ujeli, bodo vključeni v seznam ujetnikov, ki naj jih vlada osvobodi. Dogodek v Buenos Airesu je povzročil povsod veliko razburjenje in zaskrbljenost, posebno v Bonnu, kjer se spominjajo tragičnega konca nemškega veleposlanika v Gvatemali von Spretija, ki so ga ugrabili 31. maja in pet dni pozneje usmrtili, ker ni gvatemalska vlada pristala na pogoje gverilcev, ki so zahtevali 700 tisoč dolarjev in osvoboditev 22 ujetnikov. Že včeraj so se pozno ponoči sestali v Bonnu visoki funkcionarji zunanjega ministrstva, ki so razpravljali o ukrepih, ki naj bi jih sprožili, da bi rešili življenje diplomatu. Danes so se ves dan vrstili telefonski razgovori med Bonnom in Buenos Airesom. Zunanji minister Valter Scheel sledi osebno razvoju dogodkov; pozval je tudi brazilsko vlado, naj stori vse, da bi preprečila, da bi se ponovilo to. MED OBISKOM V SKOPJU Tito o nacionalnem vprašanju v SFRJ (Od našega dopisnika) SKOPJE, 12. — Jugoslovanski predsednik Tito je obiskal Skopje, kjer se je z voditelji Makedonije raztovarjal o razvoju te republike in njenega glavnega mesta. Med razgovori so načeli vrsto aktualnih problemov, med njimi tudi problem narodnosti v Jugoslaviji, o katerem je Tito med drugim dejal: ((Cilj našega dela je ustvarita socialistično družbo. Naravno, da ne mislim na socialistično družbo, v kateri ne bi prišlo do konfliktov, ker konflikti morajo biti, kajti ravno v tem je dialektika. Vendar konflikti, ki nastajajo danes v naši družbi glede nacionalnih vprašanj so nastali iz vzrokov, o katerih smo že govorila, to je iz ekonomskega napredka. Imeli smo na razpolago premalo sredstev, da bi lahko bili vsi zadovoljni, toda mislim, da so vsi prepričani, da ni bil mogoč kak drug načdn. Ne smelo bi se zgoditi, da zaradi ekonomskih težav nastanejo nacionalni konflikti ln nesporazumi. Imeti moramo vedno pred očmi jasno sliko o tem, kakšna naj bo naša skupnost.. Naša socialistična skupnost ni dokončno zgrajena. Po zadnji vojni smo skušah rešiti nacionalne probleme čim bolje. To je bil tudi program komunistične partije ln ta problem smo md reševali med vojno z orožjem v rokah. Sedaj so še nekateri, ki stremijo za unitarizmom. Nekateri trdijo, da bi ne smelo biti nacionalnih razlik in da bi morali «ustvaritd izključno jugoslovanski narod*. Za tem pa ml nismo nikoli stre-nreli. Ravno v tem, da so v Jugoslaviji različne narodnosti vidim bogastvo naše družbene oe-lote, M je sestavljena iz mnogih narodnosti. Vsak narod s svojo kulturno zalogo mnogo doprinese naši skupnosti. Naša dolžnost je, da obdržimo navade preteklosti in spomin na preteklost in r* “H* Ot JABIDVUU LU, , * --■*--- “d kar se je zgodilo v Gvatemali. *** ved:no gledamo naprej. Posa-Kancler Brandt na ie Dozval bra- * nieand narodi ne bi smeli preprečiti razvoja jugoslovanske skup- Kancler Brandt pa je pozval brazilske revolucionarje, naj ne dovolijo, da bi nedolžna oseba moki obsta- I rala plačati za položaj, 1 ja v Braziliji. nosti, M je lahko nastal ln napredoval v socializmu.* B. B. vloge, kot ste jo ustvarjali v preteklih 25 letih. S tovariškimi pozdravi: za uredništvo »Dela* — Ljubljana Glavni urednik Drago Seliger * * * Tovariši, ker sem bil na poti, Vam z malo zakasnitvijo čestitam k Vašemu 25-letnemu jubileju. Glede na to, da se še vedno štejem za Vašega sodelavca, so moje čestitke manj oficielme. Želim Vam novih ln novih uspehov. Tovariško Vas pozdravlja Marjan Tepina « * • Dragi tovariši, ob vašem jubileju, 25-letnici izida prve številke Primorskega dnevnika, prejmite naše čestitke. Primorski dnevnik nam je bil in je vez z Vami, primorskimi Slovenci onkraj meje, hkrati pa primer živega, dobro pisanega in urejevanega lista. Tudi v prihodnje Vam želimo še veliko uspehov v dobro naših primorskih rojakov, miru in mednarodnega sodelovanja na temeljih enakopravnosti in neodvisnosti. Uredništvo »Tovariša* Ljubljana Milan šega * # * Dragi tovariši! Prisrčno vam čestitamo ob 25. obletnici Vašega zelo uspešnega in dragocenega dela in obenem želimo bodoče uspehe pri Vašem poslanstvu v dobrobit Slovencev v I-taliji in plodnega sodelovanja obmejnih pokrajin. Uredništvo »Večera* Maribor Glavni urednik Milan Filipčič * * * Iskreno čestitam ob 25. obletnici požrtvovalnega delovanja naslednika «Edinosti*! želim mnogo u-speha in vztrajnosti v boju za naše pravice ter zdravja in sreče vsem. Hvaležna Anica Martelanc Dornberg • • • Dragi tovariši! Kolektiv časnikarskega izdajateljskega podjetja ((Politika* se pridružuje Vašemu velikemu slavju ob 25-letniai izhajanja Vašega lista. Želimo Vam, dragi prijatelja, nadaljnji napredek v razvoju in nadaljnje uspehe v našem skup. nem in odgovornem delu objete-tivnega informiranja javnosti. Direktor »Politike* Milojko Drulovič • • • Uredništvo ((Primorskega dnevnika*, dragi glavni urednik. Prosim Vas v imenu naše izdajateljske hiše, da sporočite tovariškemu kolektivu Primorskega dnevnika najdskrenejše čestitke ob proslavi 25-letnega jubileja. Pridružujemo se Vam v praznični radosti in spominjamo se skupno z Vami borbene poti, ki jo je doslej prehodil Vaš list, posebno pa težkih časov na primorskih tleh, ko je z njegovih stolpcev žarela beseda narodne resnice Istočasno smo prepričani, da bodo vaši častnikar-ji in tiskarji še naprej čvrsto staji na braniku demokratičnih in humanih vrednot v skupni borbi vseh naprednih sil za mir med ljudmi, za plodno sodelovanje na vseh področjih in za enakopravnost med narodi. Pozdravlja Vas in toplo čestita. Slobodan Glumač direktor in glavni ter odgovorni urednik NIP »Borba* • « • Ob 25-letnici ((Primorskega dnevnika* čestitam tovariškemu uredništvu in posebno Stanku Renku ter želimo še boljše četrtstoletje. Uredništvo »Vjesnika u srijedu* - Zagreb * » • Čestitamo k jubilejnemu 25. letu izhajanja vašega lista in Vam želimo še mnogo uspehov v Vašem nadaljnjem delu. Društvo novinarjev Hrvatske — Zagreb • * • Dragi tovariši, najiskreneje Vam čestitamo k 25-letniai izhajanja ((Primorskega dnevnika*. Glavni urednik »Večernjih novosti* Mirko Stamenkovič - Beograd (Ostale čestitke bomo prihodnjič). objavili Visoko priznanje Marjanu Breclju LJUBLJANA, 12. — Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher je izročil podpredsedniku zvezne skupščine dr. Marjanu Breclju red jugoslovanske zastave s trakom, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Tito. To visoko odlikovanje je prejel dr. Marjan Brecelj ob priliki 60-letnice kot priznanje za njegovo dolgoletno revolucionarne delo. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,5, najnižja 18,5, ob 19, uri 26,2 stop., zraCni tlak 1012,1 rahlo pada, veter 9 km/h zahodnik, vlaga 68 odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22,1 stop. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 13. junija ANTON PAD. Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 14.23 in zatone ob 1.31 Jutri, NEDELJA, 14. junija METOD Z ZADNJE SEJE VODILNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Za časa tržaškega velesejma vrsta koristnih stikov s tujino Zasedanje o pomorskih in trgovinskih zvezah med Trstom in Zahodno Afriko ■ Srečanja na zbornici z Madžari, Avstrijci in Jugoslovani Na zadnjim sestanku vodilnega odbora trgovinske zbornice, ki ga je v odsotnosti predsednika. Oai-classdia vodil odbornik Valm&rin, so sprejeli in odobrili obračun o poslovanju zbornice v preteklem letu, generalni tajnik dr. Steinbach pa je nato poročat o tekočih problemih organizacije. Tako je ravnatelj omenil, da se tudi pri deželni upravi polagoma uresničuje zamisel o vzpostavitvi Urakeea omrežia «dopisnikov« (svetovalcev j v Milanu, Ziirichu. Londonu, Parizu. Frankfurtu, na Dunaju. v New Yorku in Bruslju. Ti dopisniki naj bi opravljali propagandno delo v prid deželnemu gospodarstvu, in sicer v prvi vrsti s tem. da bi skušali priklicati v Fur-lani.io-Juli.isko krajino nove industrijske pobude. Delo dopisnikov bo vodilo tajništvo deželnega združenja trgovinskih zbornic, ki je že pripravilo ustrezen program in ki tudi sicer skrbi za gospodarsko propagando nase dežele. Program predvideva sodelovanje na raznih ■siemskih prireditvah doma in v tuiini. izvedbo vrste anket o možnostih domačega in tujih tržišč, organizacijo srečani z gospodarskimi. diplomatskimi in finančnimi odposlanstvi Dr. Steinbach je tudi naoovpdal, da bo uradna slovesnost ob odprtju nove redne tovorne pomorske »veze Trst - Vzhod z ladjami av- te Reedered A. G.» na tržaški pomorski postaji prihodnji ponedeljek, 15. junija ob 11. uri. Slovesnosti se bodo poleg avstrijskih in madžarskih diplomatskih predstavnikov (Avstrijca so namreč za to progo odkupili tri ladje, ki so doslej plule pod madžarsko zastavo) udeležili tudi podpredsednik avstrijske zvezne gospodarske zbornice ing. Foerster, trgovinski ataše E. VVollner in nekatere druge osebnosti iz dunajskega poslovnega sveta, z madžarske strani pa bodo prisotni zastopnik pomorskega registra iz Budimpešte H. Szucs, funkcionar trgovinskega urada za težko industrijo J. Ambrus, predstavnika madžarske pomorske družbe «Mahart» L. Varga in I. Gaal ter nekatere druge osebnosti. Prisoten bo tudi zastopnik italijanske vlade. V okviru avstrijskega dne na sejmu, ki bo naslednji dan, to te v torek, 16. junija, se bodo avstrijski gospodarstveniki, ki jih bodo ob tei priliki spremljali tudi predsednik zveznega sveta za lesno gospodarstvo dr. A. Allinger, podpredsednik dr. L. Goess in nekateri drugi avstrijski poslovni ljudje, sestali na trgovinski zbornici s predstavniki tržaških pomorskih krogov. Sestanka, ki bo ob 16.30, se bodo s tržaške strani med drugimi udeležili predsednik in ravnatelj neodvisne ustanove za tržaško luko, nekateri špediterji, pomorski agenti, ladjarji in gospodarski ope Stri.iske organizacije «Donau Levan- lii»iiin»iiiiniiHiiniiiiiimiiiiii»uiiiiiiii«iii»i»iiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»i»ii»iHii»*im,*',,,i,iiiMum,,'"i',,*i PO IZJAVI SOCIALDEMOKRATSKEGA TAJNIŠTVA KD poziva PSU, naj ne obuja vzdušja polemik V torek se sestaneta pokrajinska odbora KD in PSI - V nedeljo ljudski praznik KPI v Miljah Točno opoldne je včeraj dr. Aldo Salis, predsednik osrednjega volil neea urada, proglasil izvolitev 24 pokrajinskih svetovalcev, katerih imena so bila znana že prej, na osnovi računov volilnih uradov posameznih strank. Svečanosti je, poleg nekaj izmed izvoljenih svetovalcev, prisostvoval dosedanji pre-fektumi komisar za pokrajinsko u-pravo dr. Molinari. Na politični pozomici pa vlada še relativno zatišje. Na sporočilo socialdemokratskega tajništva, v katerem zahteva PSU, naj ostanejo socialisti v levosredinski koaliciji in prekličejo svoja prejšnja stališča o izstopu iz tržaške občinske uprave in drugih ustanov, so od govorili samo demokristjani. Te je namreč tiskovno sporočilo tajništva PSU neposredno omenilo, češ da je trenje v okviru levosredinskih strank v Trstu nastalo samo zaradi stališč KD in PSI, ki bi v nobenem primeru — menijo socialdemokrati — ne smeli diskriminirati njihove stranke. V jjoluradni noti omenja tržaška KD, da je med razpravo v neki sekciji spregovoril tudi namestnik načelnika svetovalske skupine KD v občinskem svetu Ahate in dejal, da si KD pridržuje pravico sklepati o zavezništvih v krajevnih predstavniških organih na seji svojega pokrajinskega odbora, ki se sestane v torek zvečer v palači Diana. Medtem pa bi b;lo bolje, je dejal Abate, ce bi «se vsaka stranka v tem delikatnem prehodnem obdobju, pred navezavo sti kov med levosredinskimi strankami, vedla odgovorno in konstruktivno. Vsak poskus ponovnega obujanja vzdušja polemik, ni umesten kajti tako vzdušje bi onemogoč lo trezno presojo političnega položaja in uveljavitev konstruktivnih dogovorov v korist mesta*. Zvečer se Je sestal na sedežu na Trgu Goldoni tudi izvršni od bor PSI. Razpravljal je o volilnin izidih, vendar pa niso o tej seji izdali nobenega sporočila, tudi zato, kjer je za politične sklepe v zvezi z obnovitvijo pokrajinske u-prave in sploh z zadržanjem socialistov v drugih krajevnih ustanovah, pristojen pokrajinski komite tržaške federacije. Sestal se bo v torek, skoraj istočasno kot pokrajinsko vodstvo KD. Pač pa .je izdala tiskovno poro čilo komisija PSI za šolo. Preučila je položaj na tržaški univerzi, kjer oblasti še nadalje molčijo o gradbeni preosnovi vseučilišča. Komisija omenja zahteve študentov in, tudi zaradi »čudnih stališč, te prihajajo do izraza v nekaterih tržaških političivh krogih*, odklanja vsakršno sektorsko ali priložnostno reševanje. Miljska avtonomna sekcija KPi prireja v nedeljo zvečer velik ljudski praznik v mestnem ljudskem domu. kjer bodo P^novab zmago liste »Frausin* na občinskih volitvah. Med drugim bo govoru župan Millo in za njirn tajnik tržaške federacije inž. Cuffaro. član da pred letom obvezala, na osnovi sporazuma s sindikati, medministrskim odborom za gospodarsko načrtovanje CIPE, deželo Furlanijo -Julijsko krajino in tržaško občinsko upravo, da se bo naprava zgradila v ladjedelnici Sv. Marka — Tržaškem arzenalu. Svetovalca sprašujeta župana, kaj namerava storiti, da se ohrani Trstu to »ekonomsko in moralno premoženje*, in ga vabita, naj bi ukrepal v tej smeri brez-vsakega odlašanja. Sinoči v Slovenskem klubu Zanimivo predavanje prof. J. Sirotkoviča V Slovenskem klubu je včeraj predaval redni profesor ekonomske fakultete v Zagrebu Jakov Sirotiko-■vič, katerega je spremljal član vodstva Matice izseljenika Hrvaške prof. Gižmdč. Predsednik ldulba dr-Vladdmiir Turina je predstavil predavatelja, ki je vidna osebnost gospodarskega življenja Hrvaške. Prof. Sirotkov!č je v uvodu orisal 25-letad razvoj Jugoslavije in izredno naraščanje narodnega dohodka, ki je doseglo stopnjo 7,7 odst., meditem ko je v predvojni Jugoslaviji doseglo komaj 2—3 odst. letno. Orisal je tudi razne razvojne stopnje jugoslovanskega gospodarstva ter primerjal jugoslovanski razvoj s kritičnimi ugotovitvami v zvezi z razvojem v socialističnih državah in v zahodnem svetu. V strukturi pa je prišlo do bistvenega preloma s samoupravljanjem, ko se je prenesel gospodarski razvoj na zahteve glede uravnovešenega napredovanja in je bil dan zlasti poudarek na naraščanju življenjske ravni. Univerzitetni profesor je nadalje podrobneje orisal perspektive jugoslovanskega razvoja na splošno, ko gre za predvidevanja narodnega dohodka na glavo prebivalstva od 750 na 1000 dolarjev in za še večje raterji z lesnega področja. Na sestanku bo stekla razprava o nekaterih problemih skupnega inte resa, predvsem kar zadeva avstrijski tranzit čez Trst. Čeprav iz poročila o sestanku vodilnega odbora trgovinske zbor niče to ni razvidno, je prav. da na tem mestu omenimo tudi, aa bo v ponedeljek, 15. junija, v okviru slovesnosti in poslovnih stikov ob dnevu Jugoslavije na tržaškem velesejmu na trgovinski zbornici pomembno srečanje med številnim gospodarskim odposlanstvom iz sosedne republike in člani tukajšnje delegacije mešane italijansko-jugo-slovanske trgovinske zbornice. Tudi na tem sestanku se bodo namreč obravnavala vprašanja, ki so velikega pomena za razvoj tržaškega in deželnega gospodarstva. V središču pozornosti na sestanku vodilnega odbora zbornice je bilo tudi vprašanje skorajšnjega . _ _______ ____ ______ zasedanja o pomorskih in trgovin- [ vključevanje v mednarodno delitev sitih zvezah med Trstom in Zahod- | dela. Pri tem je navedel dva tudi no Afnko«. Zasedanje Ja bo 23. , J , ,, junija v okviru tržaškega velesej- » “ zanimiva podatka, da pred-ma, organizira tržaška trgovinska videva orientacijski petletni načrt zbornica v sodelovanju z milansko povečanje tonaže jugoslovanskih študijsko skupino «Vittorio Botte- ladij od današnjih 1,4 milijona ton go« in s Tržaškim Lloydom. Zase- na 45 milijona ton v 1975. letu in danje bo vodil predsednik molan- j turistični dohodek od sedanjih 350 ske skupine gen. Vecchi. o navede- ___. ,____.______onn ni tematiki pa bosta govorila dr. mihjonov dolarjev na 900 milijo-N. Dangelo z ministrstva za trgo i nov dolarjev, vinsko mornarico in prof. G. Car- | Po predavanju se je vnela zani-dinali s tržaške univerze, ki bo | mdva razprava, med katero so se obravnaval zlasti valutami in trgo- obravnavala vprašanja kmetijskega vinski pomen vplivnega področja j razvoja, vlaganja tujega kapitala. nS f2te“te odbor izrazil 1 d^valvaf1je ta jUg°"‘°V^' pozitivno mnenje glede spremeni- 1 valute, zunanje-trgovmsldh od-be regulacijskega načrta za tržaško ! nosov, turizma in končno tudi ne-luko, po kateri nameravajo poglo- ! katera specifična vprašanja v odbiti s sedanjih 17—18 m na 20 mi nosih med Trstom in Hrvaško. Pro-st®2*1 23 petrolejske lad- fesor je na vsa ta vprašanja izčrp-je ki dovažata surovino za nafto- ! d H] , jP ugotovil da še vod .Trst - Ingolstadt, tako da bo- no oagovo™ m J® ugotovil, da se do po njej lahko vozile tudi ladje ' n'*° lzkonsčene vse možnosti v Od- do 200.000 ton. Za poglobitev stikov med Trstom in Južno Afriko Južnoafriški konzulat v Milanu obvešča, da bo trgovinski konzul A. A. Pienaar v dneh 22. in 23. junija obiskal naše mesto, kjer se bo srečal s predstavniki deželnih gospodarskih krogov, ki jih zanimajo možnosti za poslovno sodelovanje z Južno Afriko. V ospredju so zlasti tudi vprašanja, ki se nanašajo na tranzitno trgovino na osi Trst - Južna Afrika. Partizani in aktivisti NOB: spomnite se, Cerknega ! Kako je z zaključkom pouka na osnovnih šolah Starše, ki imajo šoloobvezne otroke, te dni zelo zanima, kako bo z zaključkom šolskega leta, zaradi stavke šolnikov. Nadzornik za slovenske šole nam je včeraj sporočil, da se šolski pouk za učence 5 in 3. razreda zaključi danes, za učence I. III., in IV. razreda pa v petek, 19. junija. Izpiti za učence 2. in 5. razreda se bodo začeli 20. junija, seveda, če ne bo prišlo do sprememb zaradi stavkovnega gibanja šolnikov. Stavka delavcev lesne stroke Včeraj se je pričela tridnevna stavka delavcev lesne industrije. Prvi dan se je udeležilo stavke v tržaški pokrajini nad 90 odstotkov delavcev. Stavka se nadaljuje tudi danes in so jo delavci napovedali, ker nočejo delodajalci obnoviti delovne pogodbe. Včeraj zjutraj je bila enotna skupščina delavcev, na kateri sta jim tajnika CISL De-grassi in CGIL Griseenti orisala vzroke spora. Po njunih govorih je sledila razprava, na kateri so delavci poudarili, da se bodo borili vse dotlej, dokler ne bodo deloda-sklenitev pogodbe. nosih med Jugoslavijo in širšo tržaško regijo in to ne samo v smislu zunanje-trgovinske izmenjave, temveč tudi glede ostalih oblik sodelovanja. Važna obvestila Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole poziva vse učitelje, naj do preklica ne podpišejo poročil o izbiri knjig, hkrati naj se člani izpitnih komisij za 2. in 5. razred ravnajo po naslednjih navodilih. Zadnji dan izpitov naj stavka razredni učitelj, iti pripada komisiji. V slučaju, da tega razredni učitelj ne stori, naj stavka predsednik, ali član komisije. Sporočamo, da na o-snovi členov 45 in 46 zakona št. 249 z dne 18. 3. 1968 in na osnovi ministrske okrožnice št. 241 z dne 11. 7. 1969 učitelja, ki ne pride v službo zaradi stavke, ne sme predstojnik nadomestiti z drugim učiteljem. V slučaju, da pride zadnji dan izpitov na kaki šoli kak problem v zvezi s stavko, naj se zainteresirani obrnejo telefonično na Sindikat slovenske šole (37-808). Morebitni preklic tega poziva bo nemudoma sporočen v dnevnem časopisju in po radiu. * * * Sindikat slovenske šole vabi profesorje, naj se do preklica vzdržijo ocenjevalnih sej; zadostuje, da manjka en sam član profesorskega zbora, da je seja neveljavna. jalci pristali na .......milil..iiiiiiiiiiiii..11.....milil.................1111111111111.. INTERPELACIJE IN VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU Deželna enciklopedija bo objektivno izražala slovensko stvarnost v deželi Zagotovilo odbornika Giusta v zvezi z interpelacijama Štoke (LSS) ter Lovrihe in Cuffara (KPI) z zahtevo po zastopstvu Slovencev v inštitutu za enciklopedijo Kdo b« gradil plovno napravo za iskanje nafte? Republikanska svetovalca Fragia-mo in Gasparini sta naslovila 1 župana ing. Spaccinija nujno terpelacijo, v kateri opozarjata na ■jatvo, da je bila draga plodna iprava za vrtanje za nafto na od-tetn morju pred kratkim menda iročena v ladjedelnici Caatellama-di Stabia, medtem ko se je vla- Na zadnji seji deželnega sveta so odborniki odgovarjali tudi na vprašanja in interpelacije svetovalcev. Tako je med drugimi odgovoril odbornik za prosveto Giust na interpelacije svetovalca Štoke (LSS) ter Lovrihe in Cuffara (KPI) v zvezi z monografsko eciklope-dijo Furlanije Julijske krajine. Štoka je v svoji interpelaciji predvsem poudaril, da ni slovenska narodna skupnost zastopana v institutu, ki enciklopedijo pripravlja. Lo-vriha in Cuffaro pa sta v svoji interpelaciji zahtevala, da se zagotovi tudi jamstvo, da bi enciklopedija točno izražala deželno stvarnost tudi glede slovenske narodne manjšine. Interpelaciji sta orisala Lovriha in Štoka. Lovriha je dejal, ua je v inštitutu nad 100 znanstvenikov in strokovnjakov, ki so vsi italijanske narodnosti, tako da ni nobenega predstavnika slovenske manjšine. Od tod izvira bojazen, da ne bo v enciklopediji, kar se Slovencev tiče, vse pravilno razloženo. Pri *em je treba upoštevati, da ita lijanski del deželnega prebivalstva ne pozna slovenske kulture. Zato ga je treba seznaniti z njo in enciklopedija nudi to možnost. Boljše medsebojno spoznavanje pa je tudi pogoj za mirno in dobro sožitje med obema narodnostima. Štoka je dejal, da je zadeva že dovolj pojasnjena v njegovi to Lo vrihovi interpelaciji. Tudi on je izrazil bojazen, da ne bo slovenska stvarnost pravilno in zadostno prikazana v enciklopediji. V zavodu, j ki skrbi za njeno izdajanje, bi mo-1 rali biti sorazmerno in pravično zastopani člani slovenske narodnosti. To se ni zgodilo in zato obsojata obe interpelaciji to dejstvo. Zato bo treba stvar popraviti. Večinsko javnost je treba seznaniti z vprašanji Slovencev brez pridržkov in prikrivanja, kar je nujen pogoj za začetek bolj plodnega dialoga med italijanskim in slovenskim delom prebivalstva. Odbornik Giust je v svojem odgovoru ponovil, da sta izrekla svetovalca v svojih interpelacijah zaskrbljenost, da ne bi bila slovenska stvarnost v enciklopediji dovolj objektivno prikazana ter da sta zahtevala, da je treba zato vključiti v inštitut slovenske strokovnjake in znanstvenike. Odbornik je dejal, da je inštitut kulturno in apolitično združenje, ustanovljeno na podlagi predpisov civilnega prava ter da lahko vsakdo pristopi vanj. Inštitut namerava izdati monografsko enciklopedijo v štirih zvezkih, ki bodo izšli letno ter bodo nudili objektivno in popolno sintezo deželne stvarnosti na vseh področjih, to je gospodarskem, kulturnem, socialnem in političnem. Vsaki dve leti bo sledil po en dodatni zvezek, ki bo prikazal razne spremembe. Znanstveni kriteriji, ki jih uporabljajo pri sestavi enciklopedije, jamčijo za njeno objektivnost. Inštitut zagotavlja, da bo dodelil v enciklopediji primeren prostor za vprašanja slovenske na rodne manjšine ter da bo povabi) k sodelovanju izvedence in strokov- Injake slovenske narodne skupnosti. ! Sestavo monografije o slovenski skupnosti v Italiji so že poverili književniku Filibertu Benedetiču, ravnatelju Slovenskega gledališča in bo izšla že v prvem zvezku. Za obravnavanje raznih dragih vprašanj bodo sodelovali drugi slovenski književniki, znanstveniki itd., ki se u-kvarjajo s književnostjo, znanostjo in drugimi panogami človeške dejavnosti. Zavod kaže popolno odprtost do slovenske manjšine in bo storil vse, da se bo zrcalila v enciklopediji etnična, gospodarska, socialna in kulturna stvarnost Furlanije - Julijske krajine v vseh njenih plateh. Oba svetovalca sta v bistvu izjavila, da sta zadovoljna z odgovorom. 20. junija sobota Program osrednje proslave 25. obletnice osvoboditve na stadionu «Prvi maj» ob 18.00 — otvoritev razstave NOB; ob 18.30 — finalna tekma odbojkarskega turnirja za ženske; ob 21.00 — nastop folklornega ansambla EMONA iz Ljubljane - Predprodaja vstopnic od 15. junija na SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 in tri ure pred začetkom na Stadionu «Prvi maj*, tel. 96-548. ob 16.30 — finalna tekma odbojkarskega turnirja za moške; ob 18.00 — priložnosti govor in osrednji kulturni program; od 17.00 — do začetka kulturnega programa in po njem igrajo godbe na pihala; od 19.00 do 24.00 — ples; ob 16.00 in ob 20.00 — predvajanje filma Kaplan Čedermac. 22. junija ponedeljek ob 21.00 — ples, v odmoru miting; ob 18.00, 20.00 in ob 22.00 — predvajanje filmov. 21. junija nedelja Odprta bo razstava slovenske knjige, v nedeljo pa bo na prireditvenem prostoru delovala partizanska tehnika; za ples bo igral orkester MINERVE s pevcema Evo Sršen in Perom Dimitrijevičem. Vstop na prireditveni prostor s prostovoljnimi prispevki, vstopnina samo za folklorni koncert. Prosvetno društvo «Slovenec» - Boršt * priredi dne 14. in 15. junija t. 1. proslavo 70-letnice delovanja Spored: NEDELJA, 14. Junija; ob 17. uri povorka skozi vas ob 17.30 nastopajo pevski zbori »Slovenec« iz Boršta, «Sla-vec« iz Ricmanj, «F. Venturini« od Domja, »F. Prešeren« iz Boljunca ln «V. Vodnik« iz Doline; osnovnošolski otroci; godba na pihala z Brega; f folklorna skupina Breg. od 20. ure dalje ples ob zvokih orkestra «Krasv». PONEDELJEK, 15. Junija: ples z orkestrom «Kras» s pričetkom ob 20.30. DELOVAL BO KIOSK Z JEDAČO IN DOMAČIM VINOM. Vljudno vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN* iz Nabrežine priredi danes, 13. junija 1970 ob 21. url v dvorani prosvetnega društva Igo Gruden nastop gojencev šole Glasbene matice Spored obsega skladbe za klavir, violino, klarinet, harmoniko, kitaro, otroški pevski zbor in dekliški pevski zbor. Vljudno vabljeni! Nočno trčenje fiat 500 - opel V petek pol ure po polnoči so sprejeli na nevrokirurškem oddelku 28-letno Rosanno Clementi iz Ul. Revoltella 102. Ker so ji zdravniki ugotovili precejšnjo rano na desni strani glave, zlom nekaterih zob gornje čeljusti in udarce po nogah, so mnenja, da bo morala o-stati najmanj 10 dni v njihovi o-skrbi. Zvedelo se je, da se je Clemen- tijeva malo prej ranila med prometno nesrečo v Ul. Revoltella, kjer je prišlo do trčenja njenega fiata 500 z opelom, ki ga je vozil 29-letni Fulvio Onnis iz Ul. Girardi. ZADRUGA « N A 9 KRAS* vabi svoje člane ln vse prijatelje Krasa na otvoritev razstave s področja ljudske umetnosti VEZENINE IZ OKOLICE TRSTA H bo danes, 13. Junija 1970 ob 20 url v galeriji «Kraške hiše« — V. Repen 31. Za otvoritev raastave niso bila poslana osebna vabila. Fotografije a protestne manifestacije slovenskih šolnikov v Rimu si lahko ogledate in naročite v Tržaški knjigarni. V počastitev 25. obletnice obnovitve slovenske šole je priredila MLADINSKA REVIJA GALEB RAZSTAVO otroških risb, osnutkov, tipkopisov, ilustracij in prikaz kako nastane revija. Razstava v foyerju balkona v KULTURNEM DOMU v Ul. Petronio 4 je odprta vsak dan od 9. do 13. ure. Mladinska revija GALEB priredi danes, 13. junija ob 17. uri v Kulturnem domu zaključno svečanost podelitve nagrad učenkam, ki so zmagale na nagradnem natečaju za osnutek platnice jubilejne številke GALEBA. OSNOVNA SOLA V RICMANJIH priredi v nedeljo, 14. Junija v šolskih prostorih ZGODOVINSKO RAZSTAVO IN AKADEMIJO ob priliki petindvajsetletnice obnovitve slovenske šole Spored Je naslednji: 1 ZGODOVINSKA RAZSTAVA t>o odprta od 9. do 12. in od 16. do 20. ure; 2. AKADEMIJA bo ob 18. uri. Nastopili bodo učenci s petjem. baletom, prizorčkom in deklamacijami. 3. Po akademiji bo prijateljsko srečanje v šolskih prostorih. Na jubilejno proslavo so povabljeni vsi učitelji, ki so poučevali na naši šoli od 1945. leta do naših dni. Toplo vabimo k udeležbi vse prijatelje naše šole. SKBOFl,EX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL trst. UL Mazzini M l et 733-861 Prijatelj« in mano« naprošamo da nas obiščejo Ljudska prosveta MIRAMAHSKl PARK Prireditve »LUČI IN ZVOKI« Urnik tedenskega programa od 15. junija do 15. septembra Ponedeljek: ob 21.30 «Maximi-lian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e Car-lotta« v italijanščini. Torek: tedenski počitek. Sreda: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramar« v nemščini; ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Četrtek: ob 21.30 er-Trastevere. Tam je prosvetno teinistrstvo, kjer sklepajo in odlo-! cfo, če se vmes ne oglasi zunanje j Ministrstvo ali »veto* iz Trsta, tudi ? slovenski šoli. Avtobus, ki so ga ciniki najeli za ves dan, se ustavi j * stranski ulici, šolniki gredo v P°vorki po zelo prometni ulici do Ifiuistrstva. Tajnika sindikata prof. J: Škerlja sprejme podtajnica mi-Mslrstva Elena Caporaso Gatti. Šol-jMd zahtevajo sprejem pri mini-*teu Misasiju, ki pa je na seji jPjuistrov. Skoraj dve uri so bili ?hiiki pred prosvetnim ministrstvom I p četrt ure po prihodu je prišel j^cionar političnega oddelka kve-*Ure v spremstvu dveh agentov. ®koj jih spoznamo. «že sinoči ko ste se odpeljali iz Trsta, smo bili j peščeni o vašem prihodu. Ne, e bomo ovirali manifestacije. Tu Mo samo za to da preprečimo iz-pde*. V spremstvu agentov je Mikcionar kmalu odšel. I je minister na vladni seji, : “temo pred vladno palačo*. ! *hod v palačo Chigi je močno | i?steažen, agenti policije in karakterji, na vsakega manifestanta | l5®! trije. Nekoliko so presenečeni, J;r so šolniki prišli s transparenti r®v do vhoda. j v Kred vladno palačo niso sploh do-j .“‘jene manifestacije. «Andate via, /“ate via, altrove (Proč, proč, | ™Ugam). »Non capite T«italiano?» >,,|iiiiiiijii|I||||U„|,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. čez dober teden dal odgovor. Zadnje vprašanje se je nanašalo na ustanovitev strokovne šole v Trstu. Dekreti o ustanovitvi novih srednjih in strokovnih šol niso še bili objavljeni. Na pristojnem uradu ministrstva pa so povedali, da v predlogih za ustanovitev strokovnih šol ni predvidena ustanovitev strokovne šole industrijskega tipa s slovenskim učnim jezikom v Trstu. »Še bi bil čas, da se popravi*. To je bila zadnja pripomba. Nekaj je torej treba ukreniti. In to čimprej, sicer ne bomo imeli te šole niti s prihodnjim šolskim letom. Mimo grede: Ko smo se peljali po Trgu Venezia, smo se bežno ozrli na tisti «balkon». Rim, 10. junija 1940. — Pred 30 leti, približno ob isti uri, v vročem poletnem dnevu je rjovel: «L’ora storica . . . Popo-lo Italiano, corri alle armi. Vince-re. . .!» Plaz, ki ga je sprožil, ga je odnesel. A. Bubnič POSLEDNJE SLOVO OD TONČKE MRAK V nedeljo je na Kozini umrla 79-letna Tončka Dekleva vd. Mrak, ki je bila dobro znana zlasti med starejšimi Slovenci v Trstu, kjer je živela dolgo vrsto let. Pokopali so jo v torek v njenem rojstnem kraju Kozini. Ob grobu ji je v slovo spregovoril Srečko Vilhar. Pokojnica je že mlada odšla z revne domačije služit kruh v Trst, kjer je postala ena od voditeljic ženskega gibanja. V Trstu se je seznanila z Vekoslavom Mrakom, ki je bil prišel v Trst s Koroškega. Tudi on je bil viden organi- ...................................................... IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Včeraj začetek razprave proti moškima obtoženima tihotapstva in nasilne ugrabitve Gre za precej zapleteno zgodbo o motornem čolnu, tihotapstvu cigaret in tatvine z zelo nasprotujočimi si tezami Včeraj se je pred tržaškim po rotnim sodiščem (preds. Corsi, tož. Borraccetti, pris. sodnik Dgabue. zapis. Strippoli ter 6-članska porota) pričel proces proti 55-letnemu Giordanu Pulliniju iz Ul. Ponziani-no 19 ter 28-letnemu Liberu Starini-ju iz Ul. Industria 3 ter nekemu tretjemu obtožencu, za osebne podatke katerega pa sploh ne vedo in so ga v sodnih aktih označili za neznanca? Prva postavka obtožnice je dolžila oba, da sta 8. julija lani z motornim čolnom »Super Posillipo* (TS 2587), katerega lastovk je bil Pullini vtihotapila v Italijo okoli 1000 zabojčkov tujih cigaret znamke «Marlboro» in «Peer» in se tako izognila plačilu davka na promet blaga. Ostali dve postavki obtožnice pa sta govorili o tem, da sta obtoženca grozila s smrtjo Nicolu De Grassiju iz Gradeža in Enriu Marche-sanu iz Trsta ter prvega tudi na silno ugrabila in zahtevala od slednjega, naj j!ma izroči zaboj z vtihotapljenimi cigaretami ali pa 125 tisoč lir. Na včerajšnji razpravi so prvega zaslišali Pullinija, ki je v zaporu od 28. novembra lani. Moški je takoj v začetku dejal, da sploh ni vedel, da je bil na motornem čolnu skrit vtihotapljeni tovor cigaret. 7. julija lani je pooblastil Strainija, naj gre v Piran po čoln, kjer naj bi ga imel v oskrbi -in naj ga pripelje v Gradež za neka popravila. Ko je pa naslednje jutro prispel v Gradež, mu je PISMA UREDNIŠTVU Če «mrtvi» pišejo pisma uredništvu... Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! i^Phe H. junija 1970 je Vaš dnev-LJ v rubriki: »Pisma uredništvu* jjšvil dopis z naslovom: »PoJjske L"1 v Bo juncu*. Podpisani Dušan IjJ^iha, župan občine Dolina, Vas č/%1, da bi objavili naslednje Penilo: L/tei. tei se kakorkoli bavijo s Vojskim! problemi, zelo dobro da so vse poljske poti, ne ! (|d‘° v Boljuncu ali v dolinski ob-v ’ temveč po vsej naši pokrajini kfl° slabem stanju, ker jih ne I ta ^ nihče — razen v redkih jlj^ferih. To velja seveda tudi za j ^ Idntc. Ni res, da so Boljunča-L ,‘toeli dobre poljske poti; bile teke, kot povsod, pred trgatvijo ^amreč nekateri vozniki površno i nekatere poti, da so laže H-jf, grozdje in to je bilo vse ptovanje. 5t.U italijanski zakonodaji občina |j thore vzdrževati poljskih poti, ^ povezujejo izključno zasebne po- lljtef se pa nanaša na poljske polete so bile uničene zaradi gradiv GMT, je naša občina nemudo- v£ tedelala načrt za gradnjo naj IjCjtejše poljske pobi, ki iz Bo-tj?® pelje na Poljane, v Brdo in * ftOlušče. Tehnični urad v Trstu i razpisal javno dražbo, na ka-W* fc dobilo delo podjetje France-lUfcJ^Huga, ki je za vsoto 8 mi-jptev 200.000 lir delo tudi izvršilo. O0 je, da to ni avtomobilska pot, ustreza potrebam, za ka-L: .je bila zgrajena. Za izpolnitev v rih potrebnih poljskih poti smo jjjrjbsili divino upravo za pod-v znesku 5 milijonov lir, in je bila tudi zagotovljena. t^Pko bi ta problem še bolj na itJJte razjasnil, a se mi ne zdi ker so podpisniki ome- tS/®8a pisma izmišljeni, oziroma podpisi nezakonito ponare-’ Iz točnega pregleda rnatione-ij.tetada naše občine izhaja slede-' JPPvi podpisnik Jožef Maver °b9taja, drugi, Zobec Mario je samo eden in še ta stanuje v Za brežcu ter ni pri tem zainteresiran in prav gotovo tega pisma ni podpisal, kot ga tudi tretji ni: Mario Maver iz Boljunca, kot mi je osebno zagotovil, četrti, Ivan Žerjal. je prav tako samo eden, ter stanuje v Dolini, ter budi ni podpisal omenjenega dopisa. Lahko samo še dodam, da je bilo navedeno pismo napisano zgolj v volilne namene, in da pobudnik ni pomišljal poslužiti se take podlosti, da je celo ponaredil podpis mrtvega človeka. DUŠAN LOVRIHA župan oočine Doiina K navedbam dolinskega župana tov. Dušana Lovrihe pripominjamo, da pri objavi pisma, na katerega se sklicuje, nikakor nismo mogli slutiti, da bi bila imena podpisnikov izmišljena ali — kar je še huje — potvorjena, saj doslej v vsem času izhajanja Primorskega dnevnika še nismo naleteli na tako nizkotno potezo. Tudi ni v naši praksi, da bi avtentičnost vsakega podpisa preverjali, ker smo se vedno zanašali na poštenost naših ljudi. Ta primer z izmišljenimi imeni — kakor je mogel ugotoviti župan — pa nam le dokazuje, kako nizkotnih sredstev so sposobni posluževati se politični nasprotniki sedanje občinske uprave v Dolini v svoji gonji proti njej, gonji, fci je na zadnjih volitvah doživela ponoven poraz. Glede ostalega pa menimo, da postavljajo pojasnila župana Lovrihe glede poljskih poti, stvar v pravo luč. Natečaj za zaposlitev pri Grandi Motor! Spoštovani urednik! »Na plakatih, v avtobusih in v italijanskih dnevnikih sem opazil preftejšnjo reklamo za natečaj, ki ga je razpisala ustanova IRI za center pri Sv. Ani. Iščejo namreč pripravnike za specializirano delo 1 v bodočih obratih »Grandi Motori* pri Boljuncu. Imam sina, ki bi se rad udeležil natečaja. Jaz imam dvome o uspehu prošnje. Obstaja v tem pogledu kakšen dogovor morda z dolinsko obo;no o prednosti domačinov ali Slovencev nasploh? Saj so občani žrtvovali nič koliko svojih zemljišč v korist nove tovarne. Čudno se mi zdi, da se omenjena ustanova obrača na občestvo samo v italijanskem jeziku. Ni že to znak zapostavljanja?* Svetujemo vsem Slovencem, da se v pismu omenjenega natečaja udeležijo v čim večjem številu. Dvomimo, da so občinski upravi v Dolini ob podpisu koncesije v tem pogledu kar koli pismeno obljubili. Pismo potemtakem obračamo tudi na dolinsko občino. Kar se tiče objav v slovenščini in v slovenskem tisku s strani javnih ali poldržavnih ustanov, moramo z obžalovanjem ugotavljati, da smo še daleč od popolne enako pravnosti. Hvala za izlet Ugledna uprava Primorskega dnevnika Z velikim veseljem sledim poročilu tov. Korena in ponovno sem v duhu v Neaplju in vseh krajih, katere smo si ogledali. Vse je bilo čudovito lepo. V najlepšem spominu imam Napoletance, saj so res simpatični, predvsem pa vljudni in prijazni. Pri tako veliki organizaciji seveda ne more biti vse v redu. Nekaj nevšečnosti je ved no. So pa tako malenkostne, da jih izletnik takoj pozabi. V imenu avtobusa štev. 8 in uverjena sem, da tudi v imenu vseh drugih avtobusov, se iz srca zahvalujjem tov Egonu za ves njegov trud, skrb in seveda potrpljenje, vsem dobrim vodičem, posebno pa še tov. Lupin-cu, kateri je vodil naš uvtobus. Tov. Vlasti za vse njeno delo pred izletom in med izletom. Izlet nam bo ostal v neizbrisnem spominu, zato še enkrat stotera hvala vam vsem. Tov. pozdrave Mila Ivančič Straini povedal, da so pokradli iz čolna skoraj vso premično ladjsko opremo kot stolčke, orodje, dokumente, denar in drugo. Na gradeški plaži, kjer je bil’ zasidran čoln, so naleteli na kopališčnika De Grassija, ki se jima je ponudil za iskanje morebitnih tatov. Te naj bi Lil opazil, kako so raztovorili iz motornega čolna na manjši čoln ukradeno blago. Tako so cel:h šest ur krožili z avtom bianchina po grade-ških ulicah v iskanju neznanih dol-goprstnežev, a zaman. Pullini je pri tem povedal, da ju je De Grassi imel za norca in ju za ponujeno pomoč izseljeval, da so mu plačali to in ono. Iz tega naj bi tudi izhajale tiste grožnje, o katerih je govorila obtožnica, da ga bodo -ubili oziroma mu polomili vse kosti, če jim ne pove ali vsaj pokaže tatu. Moški pa je pripomnil, da je šlo za besede, ki se jih izreče vsak dan in torej niso bile grožnje v pravem smislu besede... Tudi Straini je v bistvu povedal isto kot Pult1'ni ter se prav tako takoj v začetku proglasil za nedolžnega, čeprav je pozneje, na koncu zaslišanja, sicer po ovinkih priznal, da je vedel, da sta bila na motornem čolnu dva zaboja cigaret in dva zaboja viskija. Straini je tudi priznal, da ga je Pullini pooblastil, naj gre v Piran po motorni čoln in naj ga pripelje v Gradež. Dodal pa je, da čolna ni pripeljal on, temveč neki Ciach Bruno iz Pirana, ki ga je on za to še posebej pooblastil. Zaradi izredno slabega vremena pa je čoln obtičal na peščini v Gra-dežu, nakar je Ciach izginil. Straini je še dejal, da se je Ciach zavedel izginotja omenjenih predmetov in končno, da je videl De Grassija, kako jih je pokradel. Na predsednikovo vprašanje, zakaj ni prijavil tatvine karabinjerjem, je moški dejal, da se je bal srečanja s karabinjerji, ker je bil pod posebnim nadzorstvom in izven teritorialnega območja. Ciach pa bil tudi ne mogel prijaviti tatvine, ker je prešel ilegalno jugoslovanske vode. Po pričanju nekaterih častnikov in podčastnikov finančne straže, ki so sestavili zapisnik policijskih zasliševanj, je pričal De Grassi. Fant,\ki je bil videti precej ne m ren, živčen in bolehen, je pričel svojo dolgo zgodbo od tistega tre nutka, ko je zagledal na gradeški plaži večji zaboj s cigaretami. Ker je menil, da gre za vtihotapljene cigarete, ga je skril pod grmičevje z namenom, da ga naslednji dan izroči svojemu nadrejenemu, podčastniku gozdne pobeije. De Grassi je nato dejal, da je videl enega od obtožencev. Strairuja, kako je, potem ko je izstopil iz motornega čolna, vneto iskal zaboj, ki pa je bil že skrit. Njemu sta se kmalu pridružila še Pullini, ter neki drug moški (neznanec, o katerem govori obtožnica) ter vsi trije zahtevali od njega, naj jim pove, kam je skril zaboj s cigaretami. De Grassi naj bi jim na to vprašanje odgovoril, da je zaboj ua varnem, vendar pa da ga bo izročil jutri, ker mora trenutno nujno v Gradež na zdravniški pregled. Pri tem se mu je ponudil Pullini, da ga odpelje z avtom, vendar, namesto da bi ga res odpeljal k zdravniku, ga je z ostalimi pajdaši zadržal v avtu In skupaj so krožili šest ur po Grade-zu v iskanju Marchesana, ki naj bi po De Grassijevem mnenju u-kradel oziroma hranil zaboi s cigaretami. Ker pa ga niso mogli iztakniti, so obtožili njega. De Grassija, kraje omenjenih egaret in mu grozili s smrtjo ter zahtevali od njega 120 tisoč lir. De Grassi je nato povedal, da se je ob teh besedah zaradi šibkega zdravja zbal nasilnežev in jim ob ljubil zahtevano vsoto. Tako je šel na privoljenje »ugrabiteljev* najprej ,k svojemu nadrejenemu in ga prosil za majhno posojilo, ki pa mu ga ni dal, nato še k neki osebi, a tudi brez uspeha. Na izrecno vprašanje branilcev odvetnikov Amodea, Segariola in Sorgata iz Benetk, je De Grassi dejal, da je bil že večkrat sprejet v psihiatrično bolnišnico v Trstu in Gorici ter bil tudi že dvakrat v zaporu zaradi tatvine. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj , Za nižjo ceno boljša kvaliteta pariških in posebnih salam ter gorenj- skih klobas? AGROKOMBINAT EMONA* LJUBLJANA AVTOMOBILISTI lil Pripravite se na počitnice tako, da kupite vse potrebno za mimo, varno in srečno potovanje 1 Velikanska izbira za vse vrste vozil 1 — kompleti rezervnih žarnic — varnostni pasovi — varnostne ključavnice pritrjene na volan — vlečne vrvi — gasilna naprava, polnjena s fluobranom (pena) — slamnate prevleke za sedeže in naslonjala za poletje — premična naslonjala za glavo — nosilci za čolne — vzvratna ogledala — ogledala za prikolice In še mnogo drugih koristnih ta potrebnih artiklov v veliki izbiri pri ZAICHI AUT0F0RNITURE TRST- ULICA CORONEO šf. 4 zator delavskega gibanja. Udejstvoval se je tudi kot sourednik tržaške Edinosti ter je bil med ustanovimi člani «Mednarodne zveze tržaških in primorskih časnikarjev». Toda komaj 26 let stara je Tončka leta 1918 izgubila svojega mladega moža ter ostala sama s sinčkom Borisom in je pozneje opti-rala za jugoslovansko državljanstvo ter ostala še dalje v Trstu. Pozneje je imela malo mlekarno v Ulici Roma, a jo je leta 1924 zaradi stalnih šikan policije prodala. Da se je lahko preživljala, je dajala slovenskim študentom v najem sobe v svojem stanovanju v Ulici Boccaccio in jim kuhala. Bila je vzor narodno zavedne in napredne Slovenke in kot taka se je od vsega začetka vključila v Trstu v Osvobodilno fronto. Takrat je bila zaposlena v neki mlekarni v Ulici Bocardi v starem mestu, kjer je organizirala javko za nekatere aktiviste OF, med katerimi sta bila bivša sekretarja Josip Udovič - Nino in Velušček - Matevž. Toda fašistična policija ji je prišla na sled in jo konec leta 1942 zaprla. Tedaj so zaprli tudi dve njeni sestri, ki sta stanovali z njo. Sin Boris (ki je že leta 1934 izkusil fašistične zapore v Trstu, od koder so ga izgnali v Jugoslavijo) pa je bil že od novembra 1941 v Zagrebu v ustaškem zaporu, zatem pa v ustaškem taborišču v Stari Gradiški do konca leta 1943, ko se je rešil in odšel v partizane ter se po vojni vrnil v svoj rodni Trst. Tončko so v Coroneu dolgo zasliševali in mučili. Prišla bi pred posebno sodišče v Rimu, če ne bi bila Italija septembra leta 1943 kapitulirala. Tedaj se je rešila zapora in odšla v rojstno vas Ko zino. Postala je članica KP in glavna organizatorka AFŽ. Pred leti jo je zadela huda nesreča, vendar je s svojo trdno voljo kljubovala bolezni in po dolgem času okrevala. Čutila se je ne samo Primorka, pač pa tudi Tržačanka. Živo je spremljala probleme tukajšnjih Slovencev in je bila zvesta bralka Primorskega dnevnika. Tovariš Srečko Vilhar je ob odprtem grobu govoril o njeni vztrajni dejavnosti kot žene — borke. Omenil je tudi njen govor na velikem delavskem zborovanju 27. julija 1913 v Ajdovščini, kjer je govorila kot zastopnica slovenskih žena v Trstu. Poudaril je, da je bila pokojnica svetel vzor sodobnikom in našemu mlademu pokole-nju ter da bo njeno ime ostalo zapisano v zgodovini našega trdega boja za svobodo in lepšo prihodnost. TRST- ŠPORTNO IGRIŠČE V ULICI FLAVIA Rezervacije na telefon 817-222 OD 16. JUNIJA DO 5. JULIJA NAJVEČJI DOGODEK LETA 400 artistov in tehnikov — 200 različnih živali na 2.400 kub. m ledu. Predstava iz «TISOČ IN ENE NOČI» VSAK VEČER OB 21.15. Ob četrtkih, sobotah ter o prazničnih dneh predstave ob 16. ter ob 21.15. OBISK ŽIVALI OD 10. DO 19. URE Hudo prizadetemu sinu izrekamo globoko sožalje. Borisu Važno obvestilo KZ dvolastnikom Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze, Ul. Geppa 9 med uradnimi urami. S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali samo še danes. Tajništvo kmečke zveze AZBESTCEMENTNI IZDELKI SALONIT ANHOVO ■ avtoklavirane tlačne cevi za vodovode in namakalne sisteme ■ avtoklavirane cevi za cestno, kabelsko In toplovodno kanalizacijo ■ avtoklavirane cevi za hišno kanalizacijo in za prezračevalne naprave ■ valovite plošče za pokrivanje streh, fasade in montažne elemente m SALONIT ANHOVO INDUSTRIJA CEMENTA ANHOVO IN AZBESTCEMENTA POHIŠTVO ZBUU OPREMA LONGATO Izključni predstavnik: PIZZETTI GASPARELLO Ide Style Fitting ... itd. XXII. MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM Paviljon E/2 ALVARANI KUHINJSKA OPREMA 14. - 28. JUNIJA 1970 IS mA SUPERMARKET L_ZJ U B L.ZU\ N ZA SPOMLADANSKO SEZONO H novi spomladanski modeli plaščev, kostimov ■ klasični in športni moški suknjiči V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJUNAPA TER LAKIRANEM USNJU OKRASNE BOBIČE v različnih barvah iz KUNE in NERCA OBOGATITE SVOJO GARDEROBO ZAKLJUČENE VOLILNE FORMALNOSTI SOBOTA, 13. JUNIJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Croce; «Bertoldo» (dramatizacija); 16.50 Orkester in zbor; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Folklorni ansambel »Marolt*; 18.50 Kentonov veliki orkester; 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Sovodnjah; 19.40 Orkester »Ca-ravelli* in ansambel »Dalmacija*; 20.00 Šport; 20.50 «Ljubezen ne usahne*, priredba Mirka Mahniča; 21.30 Vabilo na ples. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Knjižne novosti; 16.00 Rossini, Kvartet štev. 6; 16.30 Domači avtorji; 16.45 Zborovsko petje. KOPER 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Pod senčnikom; 10.45 Plošče Record; 11.00 Plošče Du-rium; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesmi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Ansambli lahke glasbe; 14.30 Popevke; 15.00 Orkestri; 16.00 Prenos RL; 16.30 V ritmu z mladimi: 17.20 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.10 Uspeli motivi; 18.30 Izbrali ste; 19.40 Ritmi za mladino; 20.00 Poje Ro-sanna Fratello; 20.30 Prenos RL; NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Mina v avditoriju A; 15.35 Znanstvena oddaja; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kako si ustvarimo diskoteko; 19.05 Srečanje Rim-London; 19.30 Luna park; 20.20 Jazzovski koncert; 21.05 Paisiellova opera «La serva padrona*; 22.05 Sto let. ital. industrije: petrolej in metan; 22.20 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00 Izbrane pe- smi; 9.40 Strnjena komedija z Albertom Lupom; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Zbori z vsega sveta; 12.35 Program s Paolom Villag-giom; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.18 Nove knjige in publikacije; 16.00 Popoldanski spored; 17.40 Glasbeni spored; 18.35 Glasbeni aperitiv; 19.18 Posebna oddaja o svetovnem nogometnem prvenstvu; 20.00 De Roberto: «L’illusione» (radijska priredba); 21.00 Zaključni večer prireditve »Plošča za poletje*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 6.45 Inform. oddaja; 7.50 Na današnji dan; 8.15 Inform. oddaja; 9.04 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.35 Orkester Kostelanetz; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Slovenski samospevi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ansambel Zadovoljni Kranjci; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Marijan Vodopivec: Lažnivi Klju-kec; 15.25 Vrtiljak z domačimi melodijami; 16.40 Tenorist H. Hopf poje monologe iz Wagnerjevih o-per; 17.00 Vsak dan za vas; 18.35 Orkester Herb Alpert; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19 45 S knjižnega trga; 20.00 I-ahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Rudija Bardor-ferja; 21.00 Wolfgang Ecke: Dama s črnim jazbečarjem; 21.30 Vedri zvoki; 22.15 Iz zabavnih pri- | reditev; ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Znanstvetia antologija: Kaj je država?; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 17.00 Dežela Gio-cagio; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.45 Poljudna znanost; 19.10 Teden dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Zaključna prireditev v Saint Vincentu »Plošča za poletje*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 16.45 Avtomobilske dirke «24 ur», prenos iz Le Mansa; 21.00 Dnevnik; 21.15 Thackera.v-Majano: »Sejem ničevosti*; 22.30 Teden dni v parlamentu. NEDELJA, 14. JUNUA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.35 Kitara; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.15 Caragiale: »Izgubljeno pismo*; 17.35 Primorska poje; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 »Pratika*; 19.00 Jazz; 19.30 Glasba iz filmov in revij; 20.00 Šport; 20.30 Reharjeva: «Na gud uod svjetga Jevana*; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.20 Zabavna glasba. TRST 9.00 Skladbe za godala; 10.30 Italijanski narodni motivi; 12.15 Športni pregled. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 20.15, 22.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 10.10 Fumorama; 10.30 Operni zbori in baleti; 11.00 Orkester Basile; 11.15 Plošče Ari-ston; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 16.00 Glasba po željah; 14 05 Dogodki in odmevi; 14.20 Ansambli lahke glasbe; 14.30 Popevke; 15.00 Parada orkestrov; 17.00 Prenos RL; 19.45 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Orkester Barrier; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba: 23.35 Športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 9.00 Skladbe za godala; 10.15 Plošča za poletje; 11.20 Otvoritev tržaškega velesejma; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.20 Program -a popoldne; 15.10 Popoldne z Mino; 16.40 Včeraj in danes; 17.30 Nedeljski koncert; 18.30 Glasba in šport; 19.30 Pisana glasba; 20.25 Glasbeni variete; 21.15 Orkestri lahke glasbe; 21.30 Pianistka Anna Cigoli; 22.05 Solisti; 22.30 Modeme melodije. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Vam ugaja klasika?; 16.00 Preizkušajo se diletanti; 17.00 Glasba in šport; 18.00 Popoldanski spored; 18.40 Glasbeni aperitiv; 19.18 Pasebna oddaja o svetovnem nogometnem prvenstvu; 19.50 Svetovno nogometno prvenstvo, prenos iz Mehike; 22.10 Radijska priredba. III, PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Schubertova sonata, opus 42; 14.00 Folklorna glasba; 14.05 Simfonični orkester; 15.30 Michell: »Una eredita e la sua storia*; 17.30 Plošče; 18.00 Radijska črtica; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.50 Informativna oddaja; 9.05 N. Corwin: Runyonova dolga pot; 9.35 Skladbe za mladino; 10.05 Iz naših kra- ■ jev; 11.05 Še pomnite, tovariši... — M. Hribovšek: Zadnji čmi meseci; 11.45 Naši poslušalci čestitajo; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Novi ansambli domačih napevov; 15.05 Priljubljene melodije; 15.30 R. Ricu; Sanje kadilca opija — humoreska; 15.50 Trio Silva Štingla; 16.05 Iz opernega sveta; 17.00 H. Cecil: »Pravica na zatožni klopi*; 17.31 Melodije in ritmi; 18.05 Športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 »V nedeljo zvečer*; 23.20 Igramo za ples; 00.05 Literarni nokturno — F. Revethlow: Ko je umrl; 00.15 J^zz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša, prenos iz Lurda; 12 30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 športno popoldne; 17.00 Spored za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Športni dnevnik in kronike strank; 19.40 Dnevnik; 19.55 Svetovno nogometno prvenstvo, prenos iz Mehike; 20.45 Dnevnik; 21.55 TV film »Z druge strani*; 22.45 Športna nedelja; 23.15 Dnevnik. Ii: KANAL 16.30 Avtomobilske dirke; 18.00 Salon aeronavtike; 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.25 Cinema 70. PONEDELJEK, 15. JUNIJA TRST A 7.15, 8.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 »Pomenek s poslušalkami*; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zborovsko petje; 18.50 Orkester Strasser; 19.15 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Pesmi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 15.30 Folklora; 16.30 Mladina in univerza. KOPER 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 15.30, 16.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.00 Pod senčnikom; 11.00 Plošče Saar; 11.15 Strani iz albuma; 11.45 Plošče Ri-cordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Športno popoldne; 14.30 Popevke; 15.00 Orkestri; 16.00 Prenos RL; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Radijski oder; 19.30 Moja poezija; 19.45 Operne skladbe; 20.30 Prenos RL; 23.10 Orkestri; 23.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Beethovnova klavirska glasba; 12.10 Kontrapunkt; 12.43 štiriperesna detelja; 12.20 Hit Parade; 14.00 Popoldanski spored; 16 20 Program za mladino; 18.00 Doba izpitov; 18.20 Glasbena paleta; 19.05 Umetnost in slovstvo; 19.30 Luna park; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Koncert; 22.05 Dvajseto stoletje. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Tenorist G. Campora; 9.00 Plošča za poletje; 9.40 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Nada; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Tedenski športni pregled; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 18.35 Enotni razred; 19.18 Svetovno nogometno prvenstvo; 20.15 Glasba po željah; 21.15 Fran- coske nove plošče; 21.30 Brez naslova; 22.43 Burneth: »Giungla d’asfalto*. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Skrjabin, Simf. štev. 1; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba: Giuliani, Paganini; 14.30 Schubert in Mozart; 15.30 Puccinijeva opera «Le Villi*; 16.35 Rahmaninov, Sonata opus 36; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturno življenje; 19.15 S. Lo Presti: «11 ri-torno di Giorgia*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 10.10 Prokofjev, Uvertura op. 34; 10.20 Folk. glasba; 12.15 Skladbe za simfonični orkester; SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16 00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 8.15 Informativna oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Orkester Kaempfert; 10.45 Počitniški pozdravi; 11.15 Pri vas 'doma; 13.10 Orkestralne slike; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalni orkestri; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Operetne melodije; 16.40 Orkester Boston Pops; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Glasbeno popoldne; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 »Signali*; 19.45 S. Rozman: «Zadnja pot*; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Fantje treh dolin; 21.00 Jules Massenet: «Ma-non* — opera; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 Literarni nokturno — R. Šeligo: Fulardin; ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Človek in mesto; 13.00 Habitat; 13.30 Dnevnik; 17.00 Dežela Giocagič; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Počitnice v Lipici; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Ukvarjajmo se s športom; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »R sergente di legno*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 R. Garau-dy: »Da che parte sta 1’eresia?*; 22.15 Svetovno nogometno prvenstvo. JUG. TELEVIZIJA OD 13. DO 20. JUNIJA 1970 SOBOTA, 13. junija 21.00, 00.25 Poročila 15.00 Tenis Jugoslavija - Romunija — prenos; 19.20 Busch: Cipek in Capek — mlad. igra; 20,20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna; 20.45 Cikcak; 21.35 Slovenska popevka 70; 22.40 Skrivnosti morja — dokum. serija; 23.05 Močnejše od življenja — poljski film; 00.05 TV kažipot; 00.30 Evropsko prvenstvo v rokoborbi — posnetek iz vzhodue-] ga Berlina. NEDELJA, 11. junija 21.45, 23.55 Poročila: 10.35 Ansambel Pavla Kosca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.45 Mozaik; 11.50 LGM; 12.35 Sebastijan in odrasli — film; 13.00 Otroške pesmi; 14.10 Skrivnosti morja — dokumentarec; 14.40 TV kažipot; 16.00 Tekmovanje v boksu; 15.30 Konjiški tumir; 17.35 Z inske na Zahod — film; 18.50, 20.55 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki; 22.20 Deset zapovedi — humor.; 23.05 Videofon; 23.20 Športni pregled; 00.10 Evropsko prvenstvo v rokoborbi. PONEDELJEK, 15. Junija 31.00, 23.10 Poročila; 16.00 Druga četrtfinalna tekma na svetovnem nogometnem prvenstvu v Me- hiki; 18.50 Lutkovna oddaja; 19.15 Obzornik; 19.30 Znanost in mi; 20.00 Mozaik; 20.05 Zabavnoglasbena oddaja; 21.35 E. Ionesco: Učna ura; 22.35 Po folmskera svetu: Oberhausen, Krakow. TOREK, 16. junija 21.00, 23.40 Poročila; 18 55 M. šušmel: Čemu še ptice; 19.10 Risanka; 19.25 Obzornik; 19.40 Stare ljudske pesmi; 20.05 Mozaik; 20.10 Moj sistem: O duševni in telesni rekreaciji; 20.25 Bomo imeli jutri kaj več časa za otroke?; 20.35 Živeti kot riba — iz cikla Nepozabno poletje; 20.50 Cikcak; 21.35 Montparnasse 19 — franc. Mm. SREDA, 17. junija 21.00, 23.45 Poročila; 18.50 Veliki in majhni — oddaja za otroke; 19.30 Obzornik; 19.35 Na sedmi stezi — športna oddaja; 20.00 Mozaik; 20.02 Prvi koraki; Alfi Nipič: 20.20 Neretva — m. del reportaže; 21.35 Teh naših petdeset let; 23.20 Ljubewn skozi tri baletne duete; 23.50, 00.55 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki. ČETRTEK, 18. junija 21.00, 23.55 Poročila; 15.30 Druga polfinalna tekma na svetovnem nogometnem prvenstvu v Me- PROSVETNO DRUŠTVO «S0V0DNJE* prireja na športnem igrišču v SOVODNJAH dne 13., 14., 15., 18., 20. in 21. junija Centralni volilni urad na goriškem sodišču proglasil 24 novih pokrajinskih svetovalcev I PROSLAVO 25-LETNICE Od 24 svetovalcev jih je le 9 bilo v prejšnjem pokrajinskem svetu-Prvi seji bo predsedoval socialdemokrat Zorzezon - Razmerje sil nespremenjeno - Zahvala in izjava svetovalca PSI R (dtrilseha V četrtek zvečer je centralni vo-, pa je dobil v okrožju Gorica VII lilni urad na goriškem sodišču pod 344 glasov z 8,57 odstotka. KD KPI PSI PSU MSI PLI PSIUP SDZ PRI Sedežev 10 6 2 2 1 1 1 1 predsedstvom sodnika dr. Raoula Cenisija zaključil pregled vsega volilnega materiala, ki se tiče pokrajinskih volitev. Objavljeni so bili uradni rezultati in komisija je proglasila nove člane goriškega pokrajinskega sveta za prihodnjo mandatno dobo. Uradni rezultati pokrajinski volitev so torej naslednji: Glasov 37.387 23.203 8.582 8.159 4.607 4.303 3.485 2.937 2.040 — Na Goriškem je bilo oddanih 94.863 veljavnih glasov, kar je več kot na prejšnjih volitvah. Za vsakega svetovalca je bilo torej potrebnih 3.648 glasov. Za KD so bili izvoljeni: 1. Ermel-lino Perissin, okrožje Fara-Kopri-va, 2.087 glasov, 48,19 odstotkov; 2. Rolando Cian, okr. Gor ca II., 1.988 glasov, 45,63 odst.; 3. Giuliano Zor zut, okr. Krmin II., 1.299 glasov, 45,48 odst.; 4. Bruno Chientaroli. okr. Gorica VII., 1.795 glasov, 44,74 odst.; 5. Ezio Bottegaro, okr. Tržič IV., 1.757 glasov, 42,71 odst.; 6. Mario Corbatto, okr. Gradež I., 1.151 glasov, 42,58 odst.; 7. Roberto Lodi. okr. Gorica IV., 2.004 glasov, 41,94 odst.; 8. Mario Dessenibus, okr. Romans, 1.528 glasov, 41,71 odst.; 9. EmiVo Cosani, okr. Tržič H., 1.768 glasov, 41,39 odst.; 10. Paolo Zaccai, okr. Tržič III., 1.257 glasov, 41.21 odst.. Potrjeni so bili svetovalci Perissin, Chientaroli, Bottegaro in Cosu-ni. Vsi ostali so prvx izvoljeni. 1. Lo PSU bo imela dva svetovalca: 1. Agostdmo Tacchinardi, okr. Gorica VII, 563 glasov, 14,03 odstotka; 2. Tulilo Zorzanom, okr. Gorica III, 488 glasov, 13,69 odstotka. Potrjen je svetovalec Tacchinardi, po petih letih se vrača v pokr. svet svetovalec Zorzenom. MSI bo zastopal svetovalec Livio Coschina, ki je bil izvoljen v okrožju Gorica V. Dobil je 532 glasov in 11,13 odstotka. Ni bil potrjen dosedanji svetovalec Pascali, ki je prišel na drugo mesto v okrožju Gorica III s 396 glasovi in 11,11 odstotka. PLI bo zastopal Agostino Majo, ki je bil izvoljen v okrožju Gorica V. Dobil je 566 glasov in 11,34 odstotka. Ni več kandidiral dosedanji svetovalec Zucalli. Če bo Majo dal ostavko bo na njegovo mesto prišel Giuseppe Renzl iz Tržiča. PSIUP bo tudi tokrat imela enega svetovalca. Potrdili so Giovan-nija Poletta v okrožju Ronke II. Dobil je 275 glasov in 6,69 odstotka Janko Gergolet je v okrožju Zagraj dobil 129 glasov in 3,65 odstotka (je na 11. mestu), Dominik Juren pa v okrožju Gorica VI 106 glasov in 2,32 odstotka (je na 19. mestu). SDZ je svojega zastopnika izvolila v okrožju Zagraj. Marija Fer-letač je dobila 590 glasov in 16,72 odstotka. Sledijo Albin Šuligoj (Gorica II in Gorica I), Andrej Bratuž (Gorica III), Hadrijan Corsi (Fara-Kopriva), Damjan Paulin (Gorica VI), Oskar Prinčič (Gorica VII), Stanislav Bratina (Gorica IV), Damjan Paulin (Gorica V), Avgust Sfiligoj (Krmin I in Krmin II), Mario Černič (Ronke I in Ronke II), Maks Gergolet (Tržič I), Oskar Prinčič (Tržič V), Alojz Per-solja (San Canzian I), Remo Deve- hom nadaljevali našo politiko, v spoštovanju pravic našega delovnega človeka, delavcev, kmetov, izobražencev, Slovencev in Italijanov. «še posebno se zahvaljujem volivkam in volivcem, ki so me podprli v tistih okrožjih, kjer sem kandidiral za pokrajinski svet.» Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo enotne nižje slovenske srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici sporoča, da bo danes, 13. t.m. ob 19. uri v zbornici šole roditeljski sestanek za starše dijakov, ki v tem šolskem letu obiskujejo 3. razred te šole. Priporočamo udeležbo. renzo1 Menichino, olf San^Cancmn ™,IV^ ™in. dTsonzo n., 1.805 glasov, 51,98 odst.; 2. Silvino Poletto, okr. San Canzian dTsonzo I., 1.667 glasov, 47,57 odst.; 3. Jože Jarc, okr. Ronke II., 1.760 glasov, 42,84 odst.; 4. Dante Sabbadini, okr. Ronke L, 1.659 glasov, 36,08 odst.; 5. Bian-ca Marega por. Vidoz, okr Romans, 1.314 glasov, 35,87 odst.; 6. Bruno Marizza, okr. Gradiška, 1.390 glasov, 35,55 odstotkov. Potrjena sta svetovalca Menichino in Marizza, po devetih letih se vrača v pokrajinski svet Silvino Poletto, novi svetovalci pa so ostali trije. Omenimo še, da je Jarc kandidiral tudi v okrožju Zagraj, kjer je dobil 1.203 glasove in 34,09 odstotka. Za KPI je to okrožje sedmo. PSI bosta zastopala dva svetovalca: 1. Marko Waltritsoh, okr. Zagraj (občine Zagraj, Doberdob, So-vodnje), 637 glasov, 18,05 odstotka; 2. Sergio Semola, okr. Tržič III, 341 glasov, 11,18 odstotka. Potrjen je svetovalec Waltritsch. Na socialistični listi so bili še drugi slovenski kandidati; Wal-tritsch je v okrožju Gorica I dobil 448 glasov s 11,02 odstotka in v okrožju Gorica VI 437 glasov s 9,58 odstotka Peter Sanzin je dobil v okrožju Gorica II 354 glasov (Gradiška ln Romans), Andrej Bratuž (Tržič II), Karlo Bresciani (Gradež II, Gradež I in Tržič III), A lojz Persolja (San Canzian I). Republikanci nimajo svetovalca Največ glasov so dobili v okrožju Gradež I, kjer je kandidat Agostino Zuberti dobil 283 glasov in 8,30 odstotka glasov. Ponovno Izvoljen svetovalec PSI Marko VValtritsčh nam je poslal naslednjo izjavo: »Zahvaljujem se vsem slovenskim in italijanskim volivcem, ki so v nedeljo glasovali za socialistično stranko ln za njene slovenske in italijanske kandidate. Volivci so dokazali svojo intemadonaldstično zavest in so poudarili s svojim glasom željo po nadaljevanju strpnost-ne politike med tu živečimi Slovenci in Italijani, ki smo jo pričeli izvajati v krajevnih upravah v preteklem petletju. «Moja osebna zahvala Je istočasno zahvala vse socialistične stranke. Posebno se zahvaljujem slovenskim volivcem v okoliških in v go-riški občini, ki so potrdili pravilno linijo socialistične stranke v krajevni politiki, trudi v odnosu do problemov slovenske narodne skupine. «Prepričan sem, da bomo slovenski ln italijanski socialisti z uspe- hiki; 17.30 Olimpijada mladih v Novem Sadu; 18.40 Veseli tobogan: Stari trg pri Ložu; 19.15 Obzornik; 19.30 Risanke in še kaj; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Melodije iz Brašova; 20.50 Cikcak; 21.35 A. Marodič: Direktor — iz serije Mali oglasi; 22.25 Večer z Miškom Kranjcem; 23.06 Mannix — film. PETEK, 19. junija 21.00, 00.20 Poročila; 16.45 Ohm pijada mladih v Novem Sadu 18.50 Sebastijan in odrasli — film 19.15 Obzornik; 19.30 Zabavno glasbena oddaja; 20.00 Mozaik 20.05 Svet na zaslonu: OZN; 20.45 Cikcak; 21.35 Življenje za Ruth -film; 23.05 Malo jaz, malo ti — quiz TV Beograd. SOBOTA, 20. junij« 21.00, 23.45 Poročila; 16.45 Olimpijada mladih v Npvem Sadu; 18.35 Obzornik; 18.40 Po domače; 19.20 Goner-Žmavc: Pepelka; 20.20 I. svetovna vojna; 20.45 Cikcak; 21.35 Zabavno-giasbena oddaja; 22.20 Skrivnosti morja; 22.45 Močnejše od življenja — film; 22.50 in 00.55 Svetovno nogometno pr venstvo v Mehiki: tekma za IH. in IV. mesto. z 9,67 odstoka, Aleksander Furlan IllllllllkllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlIIIIIIIIIIII Slovenski svetovalci v goriškem obč. svetu Tudi pri teh volitvah so bili izvoljeni v občinski svet v Gorici štirje slovenski predstavniki, in sicer na listi KPI Vilma Brajnik por. Corva iz Standreža, dr. Peter San- zin iz Gorice na listi PSI ter dr. Damijan Paulin iz Standreža in prof. Andrej Bratuž iz Gorice na listi lipove vejice. PROSVETNEGA DRUŠTVA V SOVODNJAH PROGRAM PRAZNIKA: DANES, 13.6.: ob 20. uri otvoritev praznika in otvoritev razstave kmetijskih strojev ter otvoritev razstave NOB za sedežu; JUTRI, 14.6.: ob 11. uri: otvoritev razstave slovenskih knjig, katero bo otvoril pisatelj F. Bevk; ob 18. uri: koncert godbe na pihala iz Žirov; govori in koncert pevskih zborov; govoril bo tudi predsednik SPZ R. Hlavaty. Ponedeljek, 15.6.: Ples in tekmovanje v valčku v narodnih nošah. Četrtek, 18.6.: Večer modernih plesov «Reat». Sobota, 20.6.: Ples za mlade in starejše. Nedelja, 21.6.: ob 17. uri tekma v briškold z lepimi nagra-dami; ob 20.30 uri: nastop folklorne skupine «EMONA« iz Ljubljane. Za zaključek izbor «mdss Sovodnje«. Vse dni bo za ples igral odličen orkester lz žirov. Vse dni bo deloval bifč z odličnimi čevapčiči, kranjskimi im dunajskimi klobasami, izbornim vinom itd. Odbor vabi vse rojake na to veliko praznovanje. S SEJE TRGOVINSKE ZBORNICE Sprejet priziv trgovcev iz Tržiča proti odprtju nove veleblagovnice Odlikovanje goriškega podjetja v Turinu ■ Problem orgunika uslužbencev - Podjetje Ribi najavlja krizo zaradi stavke Upravni odbor trgovinske zbornice za Goriško je na svoji redni tedenski seji pretekli četrtek poslušal poročilo predsednika Lupierija, ki je poročal o zasedanju deželne zveze trgovinskih zbornic. Na tem zasedanju so med drugim sklenili, da bodo pravilnik za organik u-službencev trgovinskih zbornic proučili na eni od prvih prihodnjih sej tega organa. Odbor je nadalje sklenil, da bo simbolično ponovno izročil nagrado srebrnega merkurja podjetju za mo do Glesmar iz Gorice, ki je doseglo to visoko odlikovanje na razstavi v razstavni palači 1 Turinu dne 31. maja letos za najboljši razstavni paviljon, za najboljšo izložbo in za originalen večstranski pas, ki je izdelek tega podjetja. Odlikovanje bodo izročili predstavniku podjetja ob priliki bližnjega nagrajevanja veteranov dela. Z zaskrbljenostjo je odbor proučil tudi pismo podjetja Ribi, v katerem predstavniki tega podjetja opozarjajo oblasti, ustanove in sindikalne organizacije na težak položaj, v katerega je zašlo to podjetje zaradi sindikalnega spora, ki se tiče delovne pogodbe za uslužbence koncesioniranih avtobusnih prog. Na seji odbora so nadalje dali svoj pristanek na to, da naj pokrajinska uprava izda poseljen odlok za nadzorstvo pomorskega ribolova z lučmi. Dali so svoje mnenje tudi glede nekaterih prošenj za povečanje in okrepitev naprav nekaterih bencinskih črpalk, kakor tudi glede na prošnje za občinske trgovske obrtnice. Končno so proučili tudi več prošenj za odprtje novih veleblagovnic in skladišč v občinah Krmin, Gorica, Gradež in Tržič; pri nekaterih so dali svoj pristanek, druge prošnje pa so zavrnili, upoštevajoč pri tem posebne krajevne razmere in potrebe gospodarskega in urbanistično - trgovskega značaja. S tem v zvezi so proučili tudi pritožbo, ki so jo predložili nekateri trgovci iz Tržiča proti odloku št. 85, s katerim je pred časom komisar trgovinske zbornice pristal na dodelitev obrtnice za neko novo veleblagovnico v Tržiču. Odborniki so ugotovili, da so pritožbe tržiških trgovcev utemeljene in da so podobne tistim, ki so privedle pred enim letom do zavrnitve druge podobne prošnje za veleblagovnico v Tržiču; zato so sklenili, da bodo spre-i menili zadevni komisarski sklep. Ob koncu so v svojstvu upravne-ba sveta sprejeli sklep za vpis u-službeneev trgovinske zbornice v pokojninsko blagajno za krajevne uslužbence. To «sklicevanje* je vsekakor zanimiv poskus v pokrajinski motiviki in bi utegnil privesti do zanimivih «razmišljanj» ob gorenjski pokrajini. Škoda, da mu ob tej razstavi ne moremo še povsem pritrditi, kajti na impresionistični osnovi nanizana Kokoškova kričeča pripomba in pa Bijeličeva barvna odločnost Slovenski svetovalci v pokrajinskem svetu Kot smo že pisali so bili letos izvoljeni v pokrajinski svet na Goriškem trije slovenski predstavniki in sicer: Marko Wailtritsch na listi PSI, Marija Ferietoč na slovenski listi lipove vejice ter Jože Jarc na listi KPI. Dr. Peter Sanzin iz Gorice Prof. Andrej Bratuž lz Gorice Vilma Brajnik iz Standreža Dr. Damijan Paulin iz Standreža Zaključek šolskega leta Letošnje šolsko leto gre h kraju. Včeraj so imeli dijaki slovenske nižje srednje šole v Gorici zaključno šolsko mašo v goriški stolnici, ki so sč je udeležili v spremstvu svojih profesorjev. Danes bodo imeli še zadnji dan pouka na slovenskih osnovnih šolah. Šolsko mašo pa bodo imeli malo pozneje v cerkvi sv. Ivana; datum še ni točno določen v zvezi razpleti stavke šolnikov, vendar računajo, da bodo lahko prihodnji teden opravili zaključne izpite ln da bo šolska maša dne 27. junija. Tudi na srednjih šolah bodo imeli izpite prihodnji teden, ali morda celo še pozneje. Polajnar v «Pro loco» Slikar Albin Polajnar razstavlja te dni v galeriji »Pro loco*. Predstavil se je z dvanajstimi olji. Gre za izreze gorenjske pokrajine, katerih se bežni zunanji vtis «krega» z notranjo predstavo oziroma preosnovo predmeta. Slikar se pri tem sklicuje deloma na Jakopiča deloma na Kokoško, pogosto pa tudi na Bijeliča Marija Ferletlč iz Doberdoba se še niso prelile v definitivno & sebno odločitev. Zato nam ti tZ' rezi dajejo vtis, da izrazno še šd povsem utemeljeni, pa tudi vsem sko še ne dovolj prečiščeni. . Polajnarju pa je treba Pr[z'lomimo vsega tega svojsko občuM vost za barvo: prav zato računan1 in pričakujemo, da bo na teh osn vah Gorenjska zanj lahko predme temeljitejše obravnave. M- R- Marko AValtrltsch iz Gorice Iz goriškega matičnega urad® V četrtek, 11. junija se je v riški občini rodilo 5 otrok in uiflr je 5 ljudli. . Rojstva: Eugenio Paratel, Ezio " chelus, Mauro Bandelli, Alessanh*'' Ioan in Fabiana Zum/ta. Umrli: upokojenec 72-letnd cesco Bighin, upokojenec 80-l®“£ Radmondo Castelilan, gospodinja*" letna Grazaedla Lucas, upokojuj*; 70-letni Cirillo Galligiomi in up0®0, jenec 69-letni Antonio Fenmo. VERDI 17.15: «Abbandonati 1*^ spazio«, Gregory Pečk ta R. na. Ameriški kinemaskop v b61 vah. .i, CORSO 17.00-22.00: «Anna dei le giorni«, R. Burton ta G. jold. Kinemaskop v barvah. , MODERNISSIMO 17.30: «La veri* ne di Samoa«, S. Seta, F. r«1 pay. Italijanski film v barvah-VITTORIA 17.15: «Cinque banrL. per la luna d’agosto», Ira F11,, stenberg In W. Berger. Italijah®^ barvni film; mladini pod 18-tom prepovedan. ,0 CENTRALE 17.00—21.30: «Qu8£ costa manire«, A. Giordana H* Ireland; itaUjansko-francoski v barvah. Tržič 4*j PRINCIPE 17.30 «L’altra faccla ° planeta delle solmmie«, Ch. ston. Kinemaskope v barvah- . AZZURRO 17.30 «Cinque disperi^ duri a morire«, S. Baker h1 Cord. V barvah. ENCELSIOR 17.30: «11 comproh1« so«, K. Douglas ln F. Duna'*L„ S. MICHELE 17.30: «Viva Gring"; G. Madison. Sledi barvna sli*" niča. IXova (i ort ca SOČA (Nova Gonca); «Vroči Peffni otoka Sylta», angleški ba film - ob 18.15 ln 20.15. SVOBODA «Mayerling», fran ,«30 angleški barvni film — in 20.30. iS)(j DESKLE «Sam Wiskl», amer barvni film — ob 20.30. ^ RENČE «Divjd angeli«, jug°S|oV skl barvni film — ob 20.30. PRVACINA «Ljubezenski ^n30. francoski barvni film — °b " ' 9. SEMPAS ((Serif v New Yorku»>- 0 meriški barvni film — °b 2 —1 KANAL «Vro« milijoni«, a™ barvni film — ob 20.30. Jože Jarc Iz Doberdoba DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves d^gO, ponoči dežurna lekarna AL COn* Korzo Italija 89, tel. 24-43. DEŽURNA CVETLIČARN® ij. Jutri bo v Gorici odprta b ^ čarna REICHMANN, Korzo ^ št. 34, tel. 53-71. Trgovina čevljev JUREN GORICA Largo XXVII Maržo Palača INPS Via IX Agosto I Velika Izbira čevljev ln torbic po konkurenčnih cenah 1 OB ZAKLJUČKU SEZONE 1969-1970 Obračun Slovenskega gledališča: 127 predstav z nad 43.000 gledalci Pomembna posredniška vloga SG med jugoslovanskim in italijanskim gledališkim svetom - S Tolstojevo dramo «Moč teme» otvoritev prihodnje sezone Čeprav je ansambel SG Se za- | za gmotno in javnopravno uredi- Poslen s snemanjem Pirandellove-ga «Patenta», Ofctolenghijeve komedije «Na sodniji« in Silonejfeve dra-me »Prigoda ubogega kristjana« za ljubljansko televizijo (v septembru bodo posneli še štokovi burki »Moč uniforme« in ((Mutasta muzikant«) je sezona 1969/70 Slovenskega gledališka za občinstvo zaključena. Obračun o njej in nekaj okvirnih napovedi za prihodnjo sezono so podali na torkovem razgovoru s časnikarji člani vodstva gledališka, predsednik upravnega odbora Prof Josip Tavčar, ravnatelj Fili-bert Benedetdč in dramaturg Miroslav Košuta. Kljub mnogim nepredvidenim o-bolnostim in objektivnim težavam — tako je poudaril prof .Tavčar —• kot so bile na primer bolezni v ansamblu, bolezen in smrt režiserja Bojana Stupice, ki je pripravljal Brechtovega ((Dobrega človeka iz Sečuana'«, upravičena zadržanost dveh članic ansambla itd., bar vse je nujno privedlo do sprememb v najavljenem repertoarju, se je sezona 1969/70 vendarle zaključila s pozitivnim obračunom tako glede števila predstav kot glede na obisk. To seveda ne pomedi, da so bila v celoti izpolnjena Pričakovanja občinstva in da ne bodo potrebne v bodoče bolj premišljene programske izbire, saj h>ora biti stalna skrb umetniškega vodstva gledališča, da se njegov umetniški potencial in umetniška laven sezon stopnjujeta, ker se •shko posledice slabo zastavljene odražajo na naslednjih se-sonah Tudi ko pravimo, da je bila sezona glede na obisk zadovoljiva, to .še ne pomeni, da so bile izčrpane že vse potencialne hioposti za povečanje števila obiskovalcev od sedanjih 43 000 na raven, ki bd bolj ustrezala kulturni bi narodnostni vlogi našega gledališča. Vodstvo gledališča — tako je poudaril prof. Tavčar — upa, da se bodo mnoge stvari obrnile na bolje po zadnjih volitvah, ko bo lah-b° tudi pokrajina z odpravo komisarske uprave prevzela svoj de-1*4 v okviru sprejetih obveznosti tev položaja SG. Dober in pomemben znak v tem smislu je lahko tudi pohvala in priznanje, ki ju je vodstvu SG pismeno izrekel deželni odbornik za šolstvo in kulturo Giust z naslednjimi besedami: «Prijetno mi je, da vam lahko za sedaj poluradno sporočim, da je deželna komisija za kulturo in umetnost soglasno izrekla svojo absolutna pozitivno sodbo o dejavnosti Vašega gledaišča in o njegovi nenadomestljivi vlogi za slovensko etnično skupino v deželi.» Toda preidimo k nekaterim številčnim oodatkom, ki jih je obrazložil i latelj SG Filibert Bene-detič. V sezoni 1969/70 je ansambel naštudiral v rednem abonmajskem repertoarju 6 del: Levstik-Mahničevega ((Martina Krpana« (s katerim se je sezona uradno začela), štokovo burko «Moč uniforme«, Finžgarjevo ljudsko igro ((Naša kri«, Silonejevo dramo ((Prigoda ubogega kristjana«, Goliovo mladinsko igro ((Sneguljčica« in Or-kenyjevo komedijo «Totovi», v predsezoni pa je uprizoril še dramo A. P. Čehova «Tri sestre« iz prejšnje sezone. Izredno je ansambel naštudiral še tri večere: «Pesem in besedo Nadiikih dolin«, Predanovo beneško ljudsko igro «Modar hlapec« ter ((Prešernovo proslavo«. Končno je vodstvo gledališča posredovalo svojim obiskovalcem še naslednjih šest gostovanj: ((Deseti brat« v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Iz Celja, «Ta veseli dan ali Matiček se ženi« v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ((Pikovo damo« v izvedbi Opere SNG iz Ljubljane, ((Vihar« v izvedbi Drame SNG iz Maribora, «Mala Floramye« v izvedbi Narodnega gledališča «Iva.n Zaic« z Reke in ((Dogodek v mestu Gogi« v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane Skupno smo tako imeli v sezoni 1969/70 v izvedbi ansambla SG ali po posredovanju SG 127 predstav s 43.059 obiskovalci, pri čemer so vključene tudi predstave v Jugo- Diagram predstav SG v povojnih sezonah To.oog - DIAGRAM OBISKA toooo iaooo Joaoo- Ž0.000 Ktooo Vi f s 1 » i ? slavajd. Največ predstav je doživela burka «Moč uniforme« —26, nato drama ((Prigoda ubogega kristjana« — 24 in ((Martin Krpan« —23, daleč naj večji obisk (toda z organiziranimi šolskimi predstavami) pa je doživel «Martin Krpan« — 10.291 Sledili sta drama ((Prigoda ubogega kristjana« s 6.911 in «Moč uniforme« s 6.902 obiskovalcema. Pri 14 predstavah sd je otroško igro ((Sneguljčica« ogledalo 5.577 ljudi, presenetljivo slabega obiska pa je bila deležna ljudska igra »Naša kri« —2.397, čeprav je bila vključena v repertoar kot delo, ki naj bi pritegnilo v naš hram kulture nove sloje gledalcev. Izkušnja, ki jo očitno ne kaže ponoviti- • Za gostovanja lahko ugotovimo, da so bila vsa zelo dobro obiskana. Na splošno velja za število predstav v sezoni, da je bilo iz že prej omenjenih razlogov nekoliko manjše kot lani, vendar večje kot v sezoni 1966/67, medtem ko ostaja rekord še vedno iz leta 1957/58, ko pe bilo predstav v eni sami sezoni nad 210. Za število obiskovalcev pa velja (kot je razvidno iz grafikona), da je po stalnem u-padanju od sezone 1957/58 dalje zabelo ponovno rasti in da je prav v minuli sezoni doseglo v zadnjih letih najvišjo raven. K tem številkam, ki spričo ma-loštevilnosti ansambla že same po sebi izpričujejo njegov izreden napor in požrtvovalnost, je poleg že omenjenih snemanj za ljubljansko televizijo treba dodati še nastope na tržaškem radiu. Teh je za sedaj letno dogovorjenih sicer samo 15, prav pa bd bilo, da bi jih bilo še več, saj so poklicni igralci tudi jamstvo za kvaliteto. Poleg predstav SG in gostovanj je bilo v sezoni 1969/70 v Kulturnem domu še 18 raznih prireditev v veliki dvorani, 29 v mali dvorani ter 6 umetniških razstav, pri čemer je SG imelo tudi svoj delež z udeležbo ali pomočjo tehničnega osebja. Kar zadeva gostovanja SG v Jugoslaviji in izven tržaškega področja, je treba poudariti, da je SG v mejah možnosti posvečalo pozornost Goriški in tudi na Benečijo ni pozabilo. Celotni repertoar je Slovensko gledališče odigralo skoraj izključno z lastnimi igralskimi močmi (5 1-gralk in 9 igralcev) saj so kot gostje v večjih ali manjših vlogah sodelovali le igralci Jože Zupan, A. Jelačin, Anatol Štern, Srečko Tič, Marija Jelačin, od domačih nečlanov pa še Nora Jankovič, D. Gašperlin, Ivan Verč In Edi Žerjal poleg še okrog 50 zunanjih statistov. Poleg domačih režiserjev Adrijana Rustje, Uršiča in J. Lukeša so v sezoni režirali kot gost.ie še ' Mirko Mahnič, Viktor Molka in Andrej Hieng, scenografi so bili poleg domačega Demetrija Ceia gostie Molka. Vagaja in Sveta Jovanovič, kostumografa poleg domače M. Vidau Alenka Bart-lova in U. Vagaia, za g’a,sbenl delež pri posameznih predstavah so poskrbeli Marijan Vodopivec, Kare! Boštjančič, Vogrič in Pavle Merku kot glasbeni svetovalec. Vloga slovenskega gledališča v Trstu pa z vsem tem, kar smo povedali, še ni izčrpana. Ne samo s svojim repertoarjem, temveč tudi s svojo posredniško dejavnostjo je naše gledališče dejansko most med jugoslovanskim in italijanskim gledališkim in kulturnim svetom. Tako je na primer prav tako preko našega SG prišlo do gostovanja Stupčevega Jugoslo-venskega požorišta Iz Beograda v Benetkah z Držičevo komedijo «Dundo Maroje« in tudi do gostovanja znane italijanske igralske skupine Proclemer - Albertaz-zi z dramo «Guvernantka» po Jugoslaviji Je prišlo s posredovanjem SG. Stike vzdržuje naš« gledališče razen s tržaškim Stalnim gledališčem, ki je gostovalo v Ljub-Ijani, ljubljanska Drama pa v Trstu, s ((Piccoio teatro« iz Milana, z gledališčem iz Genove itd. Rezultat teh dobrih odnosov je posredno tudi gostovanje tržaške o-pere v ljubljanskih Križankah, kar bo — upamo — odprlo končno tudi vrata Verdija ljubljanski operi. Končno se naše gledališče nadeja, da bo že v prihodnji sezoni lahko gostovalo v Italiji. * * * Izkušnje pravkar zaključene sezone so pomembne. ((Ostati hočemo na ravni dojemljivega teatra — je poudaril dramaturg Miroslav Košuta — vendar ne le in za vsako ceno z domačimi deli, temveč tudi z ljudskimi deli, kvalitetnimi seveda, iz tuje literature. Okvirni repertoar ho seveda tudi v bodoče ostal na že preizkušenih načelih, ki predvidevajo uprizarjanja domačih del, del iz italijanske in iz JOŽE KOREN 2/ 1 Platnica posebne številke mladinske revije «Galeb» ki jo je izdelala učenka 2. razr. osnovne šole v Dolini Mojca Švabova Mladinska revija «Galeb» s posebno številko počastila 25-letnico obnovitve naših šol Ob izidu posebne številke iGa-leba» v počastitev 25-letnice obnovitve slovenskih šol smo naprosili urednika revije Lojzeta Abrama za nekaj misli: Z slovensko narodno skupnost v Italijf je letošnja 25. obletnica obnovitve slovenskih šol izredno po membna. Zadnje čase so se skoraj vse šole na Tržaškem in Goriškem oddolžile tej svečani obletnici, ki sega pravzaprav v leti 1943 in 1944, ko so zavedni učitelj - partizani na osvobojenem primorskem ozemlju že obnavljali slovenske šole in v njih poučevali otroke v materinem jeziku, čeprav v nevarnosti in mnogokrat za ceno življenj. Take pomembne obletnice se je morala spomniti tudi mladinska revija Galeb, ki izhaja že 16. leto in je s slovensko šolo, učiteljstvom in slovenskimi učenci, katerim je pravzaprav namenjena, tesno po vezana. Zamisel, da bi tudi Galeb dostojno proslavil 25. obletnico obnovitve slovenske šole pri nas, se je porodila že v začetku šolskega leta. S pokojnim učiteljem in dolgolet nem urednikom Galeba Milanom Jerebom, sva se lani oktobra raz-govarjala, kako naj bi Galeb proslavil to važno obletnico. Soglašala sva, da mora vsaj zadnja številka (Nadaljevanje na 8. strani) ..................niimimmimimiiMimiimiiiiiiiMiiiiimmiiiiimmiiiiiiiimi.. V PROSTORIH SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI Razstava o ženskem šolstvu in o delovanju učiteljic na Slovenskem Dokumentarno gradivo, ki priča o velikem deležu slovenskih učiteljic v našem družbenem razvoju Razstava «0 ženskem šolstvu in delovanju učiteljic na Slovenskem«, ki jo je odprl v svojih pretesnih prostorih pretekli torek Slovenski šolski muzej v Ljubljani, je vsekakor pomembnejši kulturni dogodek, kakor bi mogel človek soditi po skromnem naslovu razstave. Karakteristiko in vrednost razstave je najbolje podala Lidija Šentjurčeva, članica sveta federacije, ki je sprejela pokroviteljstvo nad to prireditvijo. Preden je razstavo odprla, je Šentjurčeva v svojem govoru med drugim dejala: »Kdorkoli se loteva študija in analize slovenske zgodovine novejše dobe in narodnega preporoda in posebej ženskega gibanja, ne more mimo dokumentov in člankov, ki jih prikazuje današnja razstava in ki kažejo napore za obvezno šolanje dekle, za njihovo enakopravno šolanje na srednjih in visokih šolah, za poučevanje v slovenščini, borbo za pravico do dela v akademskih poklicih, za enako delo enako plačilo, proti celibatu učiteljic, za pravico včla-njenja žensk v politična društva in organizacije, za žensko volilno pravico itd.« Četudi nekaj veš o naši preteklosti, a te sedanjost oklepa v delo in si zazrt v jutrišnji dan, se ob prestopu praga razstave in ob prelistanju razprave, objavljene v katologu, zdrzneš in začudiš. Kustos muzeja Tatjana Hojanova, k' je pripravila gradivo razstave, te v svoji študiji iznenadi: komaj dobrih petdeset let (1918) je od tedaj, ko smo imel Slovenci samo dvanajst žena z dovršenim visokošolskim študijem. In če pomislimo, da je bil že Primož Trubar prvi ideator šolanja otrck obeh spolov, (Slovenska cerkovna ordninga, 1564) in da je preteklo nad 450 let do popolnega izenačenja pravice ženske do 'zobrazbe, spoznamo koliko zaprek in predsodkov je bilo treba premagati. Diagram obiska predstav v povojnih sezonah SG Niuhiiiii...............milili....i milimi...mm..........mu.....u....umu........milili.................iiuuuiu...........................iiiiiuiuuiliiiuumm.....umu......... MARIBORSKO KULTURNO PISMO Pesem iz 2000 mladih grl Drugi festival baročne glasbe Operna premiera. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Koncert Slovenskega vokalnega okteta. Spričo številnih majskih priredi-lev v Mariboru je kulturni ^ kro-hist v izredno težkem položaju: toliko jih je bilo, da jim je le s težavo sledil. Dogajalo se je tudi, da so bile nekatere prireditve 'stega dne ob istem času. Že šarilo naštevanje prireditev bi prekoračilo prostor časopisnega članka, zato se bom tokrat omejil le Ob nekaj pomembnejših kulturnih dogodkov. Najlepši uvod v majsko kultur-0° razpoloženje je bilo petje iz dva tisoč mladih grl. Tradicionalna prireditev osnotmošolskih ?troških in mladinskih zborov, kj J* vsako leto v maju, je tudi to-arat dokazala v svoji množičnosti kvalitetni vzpon. Sodelovalo je devetindvajset zborov iz sedemindvajsetih osnovnih šol dopoldne P°d milim nebom na Rotovžkem tfgu. popoldne pa v velki dvora-di Uniona, kjer so, razen zborov, d as topil j tudi harmonikarji KUD “°že Hermanko. Številno hvaležno dpčinstvo je obakrat toplo pozdra-vdo mlade glasbenike za njihovo odlično izvajanje. Zelo uspešen koncert je priredil gostujoči sedemdesetčlanski mešani mladinski zbor iz Altensteiga v Zahodni Nemčiji, na katerem je nastopil tudi Mariborski mla-dnski pevski zbor s sporedom, ki ga je pred nedavnim izvedel na Madžarskem in v Češkoslovaški Izreden umetniška' užitek je po sredoval priznani Slovenski vokal ni oktet z deloma novim progra mom in z nekaj novimi močmi Homogenost okteta je dobro znana tudi Tržačanom, zato mi ni potrebno posebej poudarjati nje govih visokih umetniških kvalitet Kot vselej, so Mariborčani tud tokrat navdušeno pozdravili njiho vo preciznost in sveže predvaja nje pesmi renesančnih skladate ljev in romantikov in naravno, posebno še izvajanje slovenskih u-metnih in narodnih pesmi, katerim so morali ob gromkem odobravanju občmstva dodajati še nove pesmi. Pomemben kulturni dogodek je drugi mariborski festival baročne glasbe, ki so ga lani izoblikovali v veliki odmevnosti glasbenih krogov. Pobudo za fest/val je ustvarila ustanovitev mariborske- ga baročnega ansambla, ki ga vodi priznani dirigent Samo Hubad. Tudi letošnji festival je razdeljen na dva dela, na spomladanskega in jesenskega. Letošnji festival je odprl koncert mariborskega baročnega ansambla, ki je izvedel skladbe Handla, Vivaldija, Ledai-ra, Bacha in Corellija. Na drugem koncertu je gostoval komorni Marburger Bachhor iz Mar-burga ob Lahni, ki je izpričal lepo kakovostno raven. V okviru festivala je v Mariborski stolnid izvedel samostojni orgelski koncert Bachovih skladb izvrstni organist J. B. Soegbauer prav tako gost iz Marburga ob Lahni. V viteški dvorani mariborskega gradu, kjer se v pretežni več'ni vrše koncerti festivala, je na samostojnem koncertu beograjska čembalistka Ivanka Simonovič Se-qui izvajala skladbe Frescobaldi-ja, Scarlatija, Bacha in Rameaua. Medtem, ko se še dalje odvija program baročnega festivala, so majsko kulturno življenje popestrili zanimiv večer ciganske po ezije in glasbe, literarni večer študentovske skupnosti mariborskih študentov in umetniški veče* recitatorja Marjana Dolinarja, igralca celjskega gledališča, ki je izvrstno interpretiral nelahki Voltairov tekst Kandid. Na področju likovne umetnosti je omembe vredna razstava slikarskih in grafičnih del Hermana Gvardijančiča in Borisa Jesiha iz Škofje Loke, ki dosezata pred vsem s čisto barvo in linijo izredno učinkovitost. V mariborskem pokrajinskem muzeju pa je na vpogled razstava posvetnih in cerkvenih oblačil iz 18. in 19. sto letja okrašenih z vezeninami, 'n nudi zanimiv vpogled v nekdaj tako priljubjeno a zahtevno umetnostno dejavnost. V gledališkem svetu je najprej treba omenit' uspelo gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta z zgodovinsko, vendar še danes aktualno igro italijanskega pisatelja Ignazia Silona «Prigoda ubogega kristjana«. Predstava je bi la zelo sugestivna in v njej ie izstopalo več izvstnih igralskih kreacij. Občinstvo je navdušeno nagradilo predstave, le škodg, da obisk ni bil najboljših zaradi isto časnega koncerta baročnega festivala. Tako sta obe prireditvi trpeli na obisku, kr bi po svoji kvaliteti zaslužili polni dvorani. EMU FRELIH (Nadaljevanje na 8. strani) Spočetka so imele le samostanske šole pravico poučevati dekleta, zlasti hčere plemenitašev, kasneje tudi deklice iz meščanskih slojev. V prejšnjem stoletju je osnovnošolski pouk že precej zajel dekleta, vendar je tudt pri osnovnem šolanju užival moški spol prednost. Da ne govorimo o srednjih šolah! Dekleta so smela prva obi skovati gimnazije le kot privatist-ke in še leta 1910 ni smelo število deklet presegat1 5 % fantov v razredu. Na avstrijskih univerzah pa niso mogle ženske študirati niti kot redne, niti kot izredne slu-šateljice vse do leta 1897. Prej se je razvilo in je bilo dekletom dostopno strokovno šolstvo, posebno tako, ki zahteva izrecno žensko delovno moč. Tako je in.. Revolucijska tetralogija Ivana Mraka Kakor je Ivan Mrak v slovenski literaturi, zlasti dramatiki, svojevrstna osebnost, kakor je njegovo delo lani šele prvikrat po vojni prišlo na oder ljubljanske drame, pa čeprav je napisal kakih trideset odrskih de!, tako Mrakova dela tudi skoraj .niso izšla v knjigi. Ta paradoks dramatika, piše za sebe, ne za objavo in ne za oder, je nekoliko popravila založba Mladinska knjiga, ki je knjigo Mrakovih dram uvrstila v svojo knjižno zbirko Drama danes. V tej zbirki so pod naslovom REVOLUCIJSKA TETRALOGIJA izšle štiri drame Ivana Mraka, ki jim je predgovor napisal Josip Vidmar. Kot pravi v uvodni besedi Josip Vidmar gre pri teh štirih dramah Ivana Mraka za zgodovinske igre, ki so danes v svobodni dramatiki redek pojav. Vendar pa gre pri Mraku za prikazovanje posameznih osebnosti zgodovine, v tem primeru francoske revolucije. V tej pa so bili dogodki vsekakor močnejši kakor posamezne osebnosti. Zato je po njegovem nemogoče, da bi vso veličino revolucijskih' dogodkov zajeli v štiri igre osredotočene o-krog junakov. Mraku ni uspelo prikazati te osebnosti kot povzročitelje ali stvaritelje velikih dogodkov. Samo v takem primeru bi bili lahko resnični dramski junaki. Tako ostajajo le markantne osebnosti v velikem dogodku, igre pa so le odrske ilustracije posameznih faz revolucije. In i-lustracije posameznih usod v razmahu velikega prevrata. Tako Josip Vidmar. Seveda gre za subjektivno sodbo, za katero je vprašanje, če je docela pravilna ir če bo vzdržala kot dokončna sodba o Mrakovem delu. Dejstvo je, da je Ivan Mrak najmanj poznani in najbolj nepriznani slovenski dra matik in da je bila zato že pred daljšim časom postavljena zahte va, naj se najboljša Mrakova dela natisnejo in približajo javnosti. S tem šele bo omogočena podrobnejša in pravičnejša oce na Mrakovega dela. Sl. Ru. bila na pr. ustanovljena babiška šola v Trstu že leta 1815. Pouk na tej šoli je b;l italijanski in slovenski. Prav pri tržaški šoli je leta 1880 izšla slovenska knjiga «Kratek pouk o pravem ba-bičevanju«. (Mimogrede: knjiga je sedaj velika redkost, morda bi se našla zaprašena na podstrešju družine, v kateri so ime l predpredniki kako babico. Študijska knjižnica bi jo sprejela kot izredno pridobitev). Prva čipkarska šola je nastala na Slovenskem že v času Marije Terezije v Ljubljani. V naših krajih je dobila prvo čipkarsko šolo Idrija (1876), pozneje pa je bilo odprtih na Primorskem kar precej teh šol:*v Soči, na Otlici, v Čepovanu, v Bovcu in Cerknem, v Velikem dolu na Krasu, v I-zoli in kot zadnja v poznejši dobi v Doberdobu. Obseg tega poročila mi dovolju je, da le omenim še razne gospodinjske šole (Tomaj), obrtne strokovne šole (1887-88 v Trstu; «S!ogine» šole v Gorici), trgovske šole in tečaje (Trst, Gorica). Zgoraj navajam nekatere podatke le z ozemlja slovenskega Primorja. Razumljivo je, da prikazuje razstava, kakor tudi njen katalog, razvoj ženskega šolanja na celotnem slovenskem narodnostnem ozemlju, pri tem pa prikazuje statistične podatke ne g'ede na učni jezik posameznih šol, ki je bil v višjih šolah in zlasti v mestnih nemški oziroma italijanski. Ne oziraje se torej na narodnostno pripadnost učenk, moremo ugotoviti, da je bilo prizadevanje za izenačenje deklic s fanti ns.iintenzivnejše prav v naših krajih. Statistika iz leta 1830 pove, da je bilo tedaj na Pr morskem 18 dekliških šol, na Štajerskem 9, na Koroškem in Kranjskem pa 10. Sedemnajst let kasneje (1847) pa je bilo na Primorskem kar 44 dekliških šol. medtem ko je na ostalem slovenskem ozemlju ostal položaj. skoraj neizpremenjen. Tudi k viš ji izobrazbi so stremele Primorke bolj množ/ čno kot drugod. Povedali smo že, da so do prve svetovne vojne smela dekleta o-biskovati gimnazije in realke le kot hospitantke oziroma privatist-ke. Na vseh teh srednjih šolah na Slovenskem ozemlju je bilo leta 1914 komaj 240 učenk. Kar 65 odst. od teh, t. j. 156 dijakinj je hospitrralo na tržaških, gori-ških, koprskih in idrijskih srednjih šolah. Nič manj zanimivi od prikaza ženskega šolanja je tisti del raz- d. p. (Nadaljevanje na 8. strani) letošnjega letnika iziti v razširjenem obsegu in po možnosti s tako vsebino, ki naj bi jo napisali samo učenci ;n učenke slovenskih osnovnih šol. Tedaj sva se tudi sporazumela, da bo revija razpisala nagradni natečaj za osnutek platnice, ki bi jo izdelali učenci sami. Zamisel se je sedaj uresničil, le žal, da Milana Jereba ni več med nami, da bi z zadoščenjem in zadovoljstvom užival sad te svoje zamisli. Galeb je medtem tudi razpisal nagradni natečaj za osnutek platnice in nanj se je odzvalo ve-1 ko število učencev, ki so poslali svoje izdelke. Prav tako so se naši pridni šolarji potrudili in napisali nad stopetdeset krajših in daljših, zanimivh in originalnih sestavkov. Materiala je bilo dovolj za obširni, jubilejni Galeb, in res, zadnja številka obsega kar osemdeset strani. Revija je torej izšla v popolnoma novi opremi, s platrico v štiri-barvnem tisku, za katero je osnutek izdelala učenka 2. razreda osnovne šole v Dolini Mojca Švab. Vsi šolarji so to jubilejno številko z zadovojstvom in veseljem sprejeli, saj so s svojimi zanimivimi in pestrimi sestavki, risbami in linorezi najlepše proslavil 25. obletnico obnovitve slovenskih šol. V okviru proslav te pomembne obletnice je mladinska revija Galeb na koncu letošnjega šolskega leta pripravila v Kulturnem domu tudi zanimivo razstavo. Tam so razstavljene vse risbe, ki so jih poslali slovbr.ski šolarji za jubilejno števhl d -n so bile tudi objavljene, ra- u jeni 6o osnutki za platnico -a st-'" *a trdi tisti trije, ki so do jR rič4ii.acte. Drugo nagrado je namreč dobila Mirjam Kan-dut, učenka 3. razreda osnovne šole pri Sv. Ivanu, tretjo pa Suzana Pertot, učenka 5. razreda iste šole. Na razstavi je tudi prikaz kako nastane revija, od trenutka ki pisec in ilustrator pošljeta uredniku povestico in risbo, preko vsega tiskarskega dela, do razdeljevanja dotiskane revije naročnikom. Razstava je bila odprta ves ta teden in je vzbudila veliko zanimanje med mladimi šolarji, danes popoldne pa bo tam svečana podelitev nagrad trem učenkam, k; so zmagale na natečaju. S tem sta se uredništvo in uprava Galeba oddolžila obletnici obnovitve slovenskih šol. Žal, v jubilejni številki niso zastopani učenci osnovnih šol z Goriške, na Tržaškem pa so s svojimi prispevki sodelovali samo šolarji 20 osnovnih šol. Prav iz tega razloga si bosta uredništvo in uprava s prihodnjim šolskim letom prizadevala, dp. bodo Galeba dobivali tudi šolarji na Goriškem, revija pa bo morala prodreti tudi v najbolj ogrožene kraje Slovenske Benečije, da bo slovenska beseda, ki jo posreduje Galeb prodrla tudi med tiste šolarje, ki ne morejo obiskovati slovenskih šol. L. A. Aleksander Vodopivec v Križankah Naš priznani pianist in glasbeni pedagog Aleksander Vodopivec bo v sredo, 17. t. m. nastopil v ljubljanskih Križankah. Na slavnostnem koncertu pod pokroviteljstvom sekretariata za kulturo in prosveto ter združenja mladine bo z orkestrom Akademije za glasbo pod vodstvom dirigenta Igorja Švare izvajal znani Hačaturjanov Klavirski koncert ...................im,......................................................................mini,........................ fPO knjižnem trsu ZA MLADIRIO Na Slovenskem je kar precej redko, da bi se mlad literarni kritik, ki ima za seboj tudi že kako zahtevnejše delce, posvetil s takšno zavzetostjo pisanju za otroke. Jože Snoj je časnikar pri ljubljanskem Delu in naš znanec s televizijskega ekrana, zdaj pa spoznavamo v njem enega najbolj samosvojih piscev za mladi rod. Oglejmo si pobliže njegovo «kosjo povest«. Svojo povest, obsegajočo nekaj čez sto strani, je razdelil — računajoč na današnje nestrpne in naglice vajene mlade bralce — na dvainšestdeset poglavij. Vsako poglavjice obsega samo dve strani razločnega in preglednega tiska ter je o-premljeno z duhovito ilustracijo v črno beli tehniki. Te zabavne podobe je narisal e-den najboljših slovenskih karikaturistov: Božo Kos. Tako je že zunanji vtis. ki ga da otro- Barabakos in kosi (ali: kako smo po dolgem času dobili odlično domačo mladinsko knjigo) ku ta zgodba, dovolj privlačen, da ne bo zamikala knjiga o Barabakosu samo osnovnošolcev, marveč tudi nižješoloe. Tudi cena za tako obilno ilustrirano, izbrano vezano in privlačno opremljeno knjigo ni visoka (1500 lir). Prizorišče te kar se da sodobne zgodbe je predmestni vrt nekega upokojenca. Za glavne junake, ki so čisto navadni kosi, obsega ta kos sveta Veliko kosjo državo, v kateri je upokojenec imenovan Velikos, maček in pes pa sta velika sovražnika Peskos in Mačkos. V to skoraj idilo vdre pobalin Igor, ki si je zaradi svoje neusmiljenosti pridobil med kosi ime Barabakos. Koliko gorja je morala prestati kosja druščina na upokojenčevi češnji: niti ranjencev niti mrtvih ne manjka, dokler se Igor ne spreobrne, čeprav se povestica dogaja med kosi, je polna namigov na napake in vrline človeških otrok in polna duhovitih domislic o podobnostih med našim In živalskim svetom. Kar iskri se od puščic, M jih je pisatelj v imenu kosov name- nil ljudem. Umetniška vrednost Snojeve mladinske povesti ter njena jezikovna pestrost bosta mlade bralce izobraževala, medtem ko jih bo etična vrednost, ki je v njej skrita, vzgajala. K temu moramo pripomniti še, da je Jože Snoj eden redkih, ki ne pobira stopinj za raznimi tuj imi mladinskimi pisci, in da tudi noče biti za vsako ceno visoko moderen in komaj razumljiv. Tudi tiste napake nima, da bi se sladkobno dobrikal otroški duši in ji skušal gčditi. S svojo umetniško nadarjenostjo in s prirojeno i-skrenostjo se je vživel v veselja in težave sodobnega mestnega otroka ter mu je skušal odpreti vrata v svet narave in ptic, da bi se preko prijetne in zabavne zgodbe navzel veselja do življenja ter želje po plemenitenju samega sebe. Zaito knjigo BARABAKOS IN KOSI zelo priporočam. Manjšini morda zaradi nekoliko zahtevnejšega jezika priporočam, da bd jim knjigo od začetka prebirali domači ali na učitelj. z. KRIŽANKA I 0B VELlKm PREPLAHU v zvezi z uživanjem mamil 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 pT"" ■ 18 19 20 ■ ■ 22 23 ■ 24 1 26 27 28 ■ ■ 32 ■ 33 34 m 35 36 37 ■ 38 ip ’■ 39 40 41 ■ 42 43 44 45 46 ■ 47 48 49 50 51 52 53 VODORAVNO: 1. temperatura, 8. podložnik v dobi suženjstva, 14. po sel, opravilo, 15. maska, 16. princip zla v mitologiji starih Perzov, 17. francoska romantična pisateljica (Georg), 18. kemični znak za pr-vinb pod 30. vodoravno, 19. mesto v sevemovzhodnr' Franciji, 20. moč, 21. kurja golša, 22. kemični znak za tulij, 23. lakota, 24. globoka nezavest, 25. strokovnjak za kmetijstvo, 29. brencelj, 30. redka kemična pr vina, 31. slovenski gledališki in filmski igralec (Miha), 32. atensko pristanišče, 33. starogrški kipar, 34. breme, 35. biciklist, 37. mestece na zahodni istrski obali, 38. del klasa, 39. tuj dvoglasnik, 41. trdilni prislov, 42. prolog, 43. argument, ki podpira kakšno trditev, 46. veznik, 47. starejši ameriški filmski igralec (Buri), 48. železu podobna kovina (znak Co), 49. obrtnik usnjarske stroke, 51. slovenski politični delavec (Miha), 52. Hauptmannova drama, 53. vodja velikega upora rimskih sužnjev. NAVPIČNO: 1. prepečenec, 2. oprava, 3. korist, 4. južnoameriška tovorna žival, 5. ime slovenskega pisatelja Cankarja, 6. reka v južni Angliji, 7. kratica za »akademski klub», 8. staroskandinavski pesnik in pevec, 9. posoda za pepel umrlega, žara, 10. Jud, 11. glavni števmk, 12. nekdanji ganski premier (Kwa-me), 13. okamenela smola predzgodovinskih iglavcev, 17. država v jugovzhodni Aziji, 20. največja kopenska žival, 21. rimska boginja sadja in vrtov, 23. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo, 24. orjak, velikan, 26. b;vši turški premier, 27. okusen morski rak, 28. del gle dališča, 29. pečena svinjska zarebr niča, 31. utrip žile, 32. razgovor, 33 močna karta pri taroku, 34. izlet nik, 35. vrsta množičnega teka, 36 nekdanja gimnazija, 38. divje živa 40. junak Finžgarjevega roma na «Pod svobodnim soncem*, 42 pritok Une, 43. žensko ime, 4J. go ra na Koroškem, 45. nemški ideali stični filozov (Immanuel), 47. pri tok Rena v avstrijskem Vorarlbergu, 48. del strehe, 50. pritrdilnica, 51.' kratica za cmestni svet*. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. strateg, 7. Lo-vran, 13. Truman, 14. pisarna, 15. retor, 16. arest, 17. KR, 18. ozir, 19. briga, 20. rak, 21. koc, 22. Raa-be, 23. pero, 24. arabska, 26. topaz, 27. ibis, 28. altana, 29. plevel, 32. brak, 33. Rotar, 34. Krakatit, 38. Erik, 39. vlaga, 40. ENI, 41. vek, 42. Prado, 43. koks, 44. ol, 45. ira-da, 46. korak, 47. septina, 49. finesa, 50. trrada, 51. samomor. Sss - Sredstva za beg iz resničnosti gredo od alkohola do halucinogenov Koliko je dejansko na svetu ljudi, ki uživajo mamila - Vpliv alkohola na človekove sposobnosti za dojemanje - Vzroki pitja in kajenja... Italijo je pred kratkim «presene-. vesti, ki so jasno kazale, s kodikš-tila» vest, da so oblasti zaprle zna- no hitrostjo se nova bolezen uži-nega igralca Walterja Chiarija in vanja mamil širi po svetu in pri- glasbenika Lelia Lutazzija, ker da u-J— ul-'---------------—J-- u,:-- sta razpečevala in uživala mamila. Taka vest lahko preseneti javnost kolikor se človek šele tedaj,^ ko je vest «uradno» napisana in črno na belem odražena na pr vih straneh časopisja, zave, da je «pekel» tako blizu njega, v državi, v kateri živi. Mamila so sicer že več let krma za senzacionalno pisanje, pa tudi zaskrbljenost za so aiologe, zdravnike in varuhe javnega reda, vendar smo jo do pred kratkim gledali kot nekaj, kar je izven naše družbe, kot sredstvo, ki ga uporabljajo v Ameriki, ki je tako daleč od nas. Zdelo se nam je, da smo imuni, kmalu pa so začele prihajati vesti o uživanju mamil v Rimu, kjer je pobcija zajela 90 mladoletnikov na ladji na Tiberi, vest o mladih narkomanih v Leskovcu, ki so jo kasneje demantirali, kljub temu pa je ostal po njej grenek prizvok in številne druge Od 16. junija do 5. julija bo na športnem igrišču v Ul. Flavia v Trstu gostoval znani »Cirkus na ledu* Moire Orfei. Cirkus šteje okrog 400 artistov raznih narodnosti in tehnikov, v živalskem parku pa ima okrog 200 eksotičnih živali. Program obsega poleg izredno zanimivih točk na ledu tudi točke iz tradicionalnega cirkuškega repertoarja haja vedno bliže nam, vedno bliže vsakemu posamezniku. Mamila so stara toliko kot človek. Šele v naših dneh pa so zajela zares zaskrbljujoč obseg. Po statsti-kah Svetovne organizacije za zdravstvo naj bi doslej bilo vpisanih v policijske zapisnike v ZDA 60.000 oseb, ki uživajo heroin, v Hong Kongu naj h' bilo narkomanov 12.000, v Indiji 300.000, v Burmi, Maleziji in Južni Koreji 130.000, v Perziji 200.000 in v Združeni arabski republik’ 20.000. Seveda so ti podatki delni, saj upoštevajo le tiste narkomane, ki jih je policija že vpisala. V Italiji nihče ne pozna niti približnega števila mladoletnikov, ki uživajo mamila. Iz ankete, ki jo je v Rimu izvedel dnevnik «11 mes-saggero* je razvidno, da je približno en mladoletnik na štiri vsaj enkrat poskusil haa;š, LSD ali sim-pamin in metedrin. To so sicer neuradni podatki, ki pa kljub vsemu kažejo, da pojav mamila pri mla-doletmkh v Italiji ni tako neznan. Po poročilu OZN, naj bi bilo leta 1950 na svetu 200 milijonov uživalcev indijske konoplje, ki je bolje znana pod imenom hašiš, ma-rijuana ali kif. Samo v Latinski Ameriki žveči približno 4 milijone Indiosov liste rastline coca in po neuradnih poročilih, naj bi v ZDA nad 4 milijone oseb poskusilo LSD. Nedvomno je, kot smo že rekli, da so mamila toliko stara kot človek. Arheološke raziskave so namreč odkrile, da so Sumerci že leta 3000 pr. Kr. uživali opij, Homer govori v Odiseji o mamilu, ki daje pozabljenje, Ebersovi papirusi pa na široko razpravljajo o značilnosti opija, ki so ga zelo radi uživali v starem Egiptu. Na Kitajsko je prišel opij z Islamom, že v starodavnih časih pa so v Latinski Ameriki žvečili liste coce, da bi si olajšali napor dolgega pešačenja. Pleme Maya je poznalo dve vrsti mamila: peyote, kaktusu podobno rastlino, ki vsebuje halucinogeno snov meskalin in svete gobe psilocybe, ki vsebujejo psi-locibin. Shakespearova sentenca Najstarejši mamili sta nedvomno alkohol in tobak kadar služita človeku za beg iz realnosti. Posredno ali neposredno vsa mamila od alkohola in tobaka do opija in LSD delujejo v škodo možganov in živčnega sistema. Alkohol in tobak sta mamili, ki sta vsem na voljo, vsak dan, ob vsaki uri in ju nihče ne preganja. Zastrupljanje z alkoholom delimo na več stopenj. Normalnost vsebine alkohola v krvi predstavlja do 0,05 odst., kar pomeni 50 mg alkohola v 100 kub. cm krvi. Do 0,15 odst. alko- hola v krvi pomeni že prijetno svetu, ki nas ne zadovolji. Beg iz pijanost, močno pijanost predstav-1 realnosti je tudi uživanje mamil, lja 0,20 odst. alkohola, nezavest je | od tistih, ki posameznika vznemir- ■nnmiiiiiiimiiiiii............................................................................iiiiiimiiMiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii KRST PRI SAVICI « dše Lovro Inkret pri 0,35 odst. in globoka nezavest, ki često pomeni smrt pri 0,55 odst. alkohola v krvi. Nedvomno je res, da vino sprosti govorne zmožnosti posameznika, vendar je tudi res, da uniči vsakršno kritično zmožnost, ali, kot je dejal Shakespeare v svojem Macbethu: «Lechery it provokes und unprovokes; it pro-vokes the desire, but it takes away the performance* (Pitje izziva in brzda: izziva poželenje, vendar brzda dejanje). Pri uživanju alkohola opazimo, kako se najprej zmanjša zmožnost refleksov pogačice, to se dogaja že po 30 kub. cm alkohola v krvi, dojemanje sveta se popolnoma spremeni, občutljivost na bolečino se poveča za 40 odst. po 60 kub. cm alkohola, do 50 odst. pa se zmanjšata slušna in vidna zmožnost že po 0,03 odst. alkohola. Sedaj nam je lahko razumeti, zakaj postane pijanec za volanom nevaren. Možnost, da pride do prometne nesreče se že pri 0,15 odst. alkohola v krvi, to je tik pred pijanostjo, zveča za 55-krat. Alkoholizem - pot v narkomanijo Vsem so znane ostale posledice alkoholizma od jetrne ciroze do deliriuma tremensa in čeprav so znanstveniki odkrili, da alkohol ne deluje neposredno na še nerojeno bitje, kljub temu vpliva dedno na potomce, da se rodijo s šibkim psihičnim ustrojem in so v tem podobni svojim staršem. Okolje, v katerem živijo, seveda kmalu naredi svoje. Važen je tudi prehod od alkoholikov na narkomane, saj so preverili, da je 50 odst. morfinomanov bilo pred tem alkoholiziranih. Nič bolj razveseljivi niso podatki o tobaku. Prvič ga je v Evropo iz Amerike prinesel leta 1560 Jean Nicot, od tedaj se je tako razširil po svetu, da danes je 70 odst. moških in 35 odst. žensk kadilcev. Največ tobaka porabijo v ZDA, kjer pokadi vsakdo 3,5 kilograma na leto, na Danskem, v Švici, Belgiji, na Holandskem in v Veliki Britaniji pokadijo 2,6 kilograma tobaka letno na osebo, sledita Zahodna Nemčija in Švedska z 1,8 kilograma, Francija z 1,4 kg, Španija z 1,3 in Italija z 0,99 kg letno na osebo. Vzrokov, zakaj nekdo kadi, je več. Zdi se, da več kadijo aktivni ljudje in ljudje, ki so stalno živčno napeti. Za druge bi mogli rečr, da je nikotin neke vrste zdravilo, ki pomirjevalno deluje na ganglije. Pomisliti pa moramo, da je 60 mg nikotina že smrtna doza, vsaka cigareta pa vsebuje od 2 do 4 mg nikotina, kar pomeni, da zaužije kdor kadi 40 cigaret na dan od 80 do 160 mg nikotina na dan. S poskusi so strokovnjaki ugotovili, da se kajenja odvadijo največkrat tisti, ki pokadijo manj kot 9 cigaret na dan, za druge pa, ki ka-d:jo poprečno 20 cigaret na dan, pa skoraj ni možnosti, da bi so odvadili. Če iščemo vzroke kajenja in pitja bomo mogli ugotoviti, da nas k tema dvema razvadama nagiba nekakšno nezadovoljstvo, iskanje nečesa novega, neke opore v realnem j jajo in ga ženejo k aktivnosti, ki ni koordinirana in med te prištevamo amfetamin, ki ga uporabljajo v športu pri «dopingu*, uporabljali pa so ga tudi v vojni, da bi spodbujali vojake, do halucinogenov, ki dajejo barvne privide o svetu, ki ga ni. Ko pa iščemo vzroke za uživanje mamil, ne obsojajmo samo mladine, ki je taka in taka, nezmožna, brez vsakega ideala. Vprašajmo se raje, kaj je mladino privedlo do tega, da je sprejela tako tragično pot iskanja nečesa drugega, ki je ne privede nikamor in skušajmo ji predvsem pomagati iz te za gate. Nihče ne bo bežal od realnosti, če bo imel vzrok, da se proti tej realnosti bori in zasleduje svoje ideale, medtem ko vsakdo lahko sprejme katerokoli rešitev, ne da bi dvakrat pomislil, če čuti, da se ni zmožen postaviti proti realnosti. ki je težavna in nemogoča. Kakor je razvidno iz začetka tega sestavka, smo imeli namen pisati o mamilih, o katerih se toliko govori zadnje čase, toda mamila ni so le tisto, kar se med mamila prišteva v klasičnem smislu, pač pa spadajo sem vsa mamila in dražila ki posamezniku omogočajo, da za krajši ali daljši čas pobegne iz surove vsakdanjosti, ki je ne prenaša. In sem spadata v določenem smislu tudi alkohol in nikotin. Seveda so mamla, ki zadnje čase kvarijo svet, bolj nevar- ZARES FENOMENALEN DIRKALNI KONJ Petletni žrebec velja 2 milijardi Ko je bil star tri leta, je zmagal na 18 dirkah -Kljub temu sta ga lastnika umaknila z dirkališč Odkar so se pred približno 250 leti začeli Ukvarjati z vzrejo čistokrvnih konj, so nekateri rejci imeli izredno srečo, da so zredili »fenomenalne)) konje, konje z izrednimi kvalitetami Kaže, da se je dvema Američanoma pred nedavnim posre Čilo zrediti konja, ki prekaša vse dosedanjo »fenomene«. Pa ne gre za kako novo križanje med čistokrvnima primerki. Gre za nekaj drugega. Predvsem predstavimo žival: govor je o petle-triem žrebcu, ki so mu pritaknili kaj čudno ime: dr. Faiiger. Leta 1968 so tega konja proglasili za najboljšega konja leta. Mnogi pa menijo, da dr. Falger ni konj leta pač pa konj stoletja. Pravzaprav so za tega konja zvedeli bolj redki ljubitelji konjskega športa, kar je povsem razumljivo, na in se borno k njim vrnili kdaj i saj j« bil konj le dve leti na ame-drugič. | riških dirkališčih, ker so ga nato «Kalona» v Trebčah Veljaven od 14. do 20. junija 1970 OVEN (od 21. 3. do 20. 3.) Zaman iščete ljubezen, ki je končana. Bolje bi bito, da se sprijaznite z mislijo, da je nekaj minilo. Porajajo se nove možnosti za srečanje in za prijetne večere v veseM družba. Kar se dela tiče, bo teden razgiban. Bodite previdni, da ga ne polomite. ___ BIK (od 21. 4. do f 20. 5.) Zelo vam bo j koristil pogovor s so- delavci, posebno če y želite uresničiti neko novo zamisel. Kdor Se ni čustveno vezan, bo Imel veliko uspeha pri sklepanju novih prijateljstev. Parite, da ne boste z besedami pokvarili odnosov z neko osebo. DVOJČKA (od 21. 5. 21. 6.) Ne sledite nasvetom neke osebe za vaše čustveno življenje, da bi vam to ne škodovalo. Načrt, M ga nameravate začeti, boste izpeljali. Ponudila se vam bo izredna priložnost za novo u-spešmo udejstvovanje. Parite se pred prehladom. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne bodite ne- f odtočni pri sklepa- t J nju novih pogodb, ki V ‘ ’ J bi vam znale prine- sti veliko uspeha. Bliža se vam srečno obdobje, ki vam bo dalo moči za nove zamisli. Znebite se iluzij, da ne boste razočarani nad manjšimi neuspehi. ___ LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pazite, da ne f \ boste z nepotrebnim I govoričenjem razbili Y J prijetnega vzdušja. ' ^ Bodite previdni pri vsaki podrobnosti, za katero se vam bo zdelo, da je nepomembna, da sl ne pokvarite dobro začetega dela. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne bodite i medli v svojih po-' govorih in predvsem ne pozšbite na to, kar ste ie dejali, da vas ne bodo obsojali po krivem. Sicer se vam najavljajo manjši spori, ki pa se bodo razblinili v kratkem času. Predvsem pazite na odnose s podrejenimi. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Čas je u-goden, da poravnate spore. Dovolj bo dobra beseda, da se vse vme v stari red. Nepredvidena pomoč vam bo o lajšala tudi nesporazume pri delu, še vedno pa je potrebno da pazite na svoje stroške. U-resničljiv načrt. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Čas je spremenljiv, zato se ne zanašajte preveč na srečna naključja. Nekatere načrte, ki še ne ležijo na trdnih tleh, opustite, da ne boste razočarani. Zdravje bo zadovoljivo, vendar ne zahtevajte preveč od svojega organizma. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Po naključju se boste spoznali z osebo, ki vas bo nekoliko razbremenila vaših skrbi. Tudi pri odgovornejših sklepih vam bo sreča naklonjena. Kljub vsemu bodite previdni in ne tvegajte preveč na račun sreče, ki je včasih muhasta. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V družinskem krogu bo prišlo do manjšega spora, ki pa ga boste s svojo potrpežljivostjo dobro premostili. Ne zaupajte preveč nekemu prijatelju, ki vam stoji s svojimi oenenimi nasveti vedno ob strani. Lažji glavobol. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaša preobčutljivost vas bo privedla do neprijetnega položaja, Iz katerega se boste rešili le, če ne boste izgubili živcev. Na neprijetnosti, ki se pojavljajo pri vašem delu boste pozabili med prijetnim večerom v domačem krogu. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Predvsem i vam je potrebna več-) ja samokritičnost, da ne boste vzbudili slabega vtisa pri nadrejenih. Proti koncu tedna vas bo razveselila novica. Če morate sprejeti kakšen sklep, se zanj odločite s prirojeno intuicijo. umakniti v konjušnico. Konj, o katerem je govor, je res fenomenalen konj. Znano je, da so plemeniti, čistokrvni konji pogosto na oko daleč od predstave, ki sl jo poprečen človek ustvari o to pem konju. Za omenjenega konja pa vsi pravijo, da je lep in v resnici je lepo raščen. Lastnika konja in sicer neki ameriški industrija-lec in neki bivši trener sta pustila konja dirkati le dve leti. Pri 22 dirkah je 18-krat zmagal. Povsem logično bi bilo, da bi fenomenalnega žrebca prevažali od dirkališča do dirkališča in vendar temu ni tako. Konja, ki je toliko obetal in od dirke do dirke rušil rekorde, sta umaknila v konjišndco, da bi ga namenila razplodu, ker računata, _da jima' bo veliko več prinesel kot bi na dirkališčih, pa čeprav je dr. Faiger šel od zmage do zmage. Kako je možno, da je konj P1* 22 dirkah zmagal 18-krat? S tem vprašanjem so se ukvarjali mnogi strokovnjaki, celo psihologi. Zveni sicer nekoliko čudno, vendar j« tako. Konj, o katerem je govor, j« imel čudno »napako«, da ni strpel nikogar pred seboj. Brž ko se j« začela dirka, se je pognal, kajti vsak konj, ki je bil pred njim, nMl je bil napoti in «dr. na štirih no gah» je iztisnil iz sebe vse sile, da ga je prehitel. Ko smo tako nanizali nekaj konkretnih primerov, se logično postavlja vprašanje, zakaj ga nista lastnika pustila na dirkališču. Poznavalci razmer pravijo, da bosta oziroma da sta lastnika zaslužila še več kot bi na dirkališču. Zagotovljen jima je zaslužek 3,200.000 dolarjev, torej dve milijardi lir, po vsej verjetnosti pa bi se ta vsot* znala tudi podvojiti v prihodnjih dveh, treh letih. Seveda pa tak kanj veliko stane. Z dr. Faigerjem ne ravnajo tako kot s kakim drugim pa čeprav odličnim dirkalnim konjem. Dirkalni konj, ki so ga spravili v konjušnico, ima nemirno spanje. Kot vse podobne živali. Ponori se pogosto prebuja, vendar zagotovo ob tretji uri, ko si privošči malo suhe detelje. Nato drema, do petih zjutraj, ko mu prinašajo običajni jutranja obrok hrane, ki j® posebej pripravljena zanj. Ce njegovo strežno osebje zamudi le a* kako minuto po peti uri, postan« konj nervozen in začne topotati to rezgetati. Po zajtrku se konj sprehaja eno uro po svojem oddelku hleva, nato ponovno počiva do sedme ure ko se začne «jutranja toaleta« in sicer krtačenje in ščetka-nje, umivanje in vse ostalo, kar spada v nego tako dragocene vali. Nato sledi sprehod. Trener mU dovoli, da pfedirja le eno milj°< ves ostali čas pa sme le počasi drobiti ali hoditi. Ta jutranji sprehod traja eno uro. Pri tem pa mor»j° paziti da med njegovim sprehodom ni na vežbaldšču nobene druge živali. Po sprehodu je spet na vrsti nega živali in sicer čiščenje in P°" sebej sušenje, da bi se plemenit1 konj ne prehladil. Nato pustijo «doktorja na štirih nogah«, da P°" čiva vse do 14. ure, ko se procedura ponovi. Niti čez dan, niti ponoči ni pto meniti kcnj za trenutek brez nadzorstva. i-a ne mislimo tu na ko-njaa-je, ki skrbijo neposredno njegovo prehrano in čiščenje, P*d pa tudi na tri nadzornike, ki nimajo druge naloge kot nadzorovati delo konjarjev !n obnašanje konj®> kar sproti poročajo lastnikoma P° telefonu ali po radiu. Kot hi te dve nadzorstvi ne bili dovolj, je tu š« tretje nadzorstvo: kakor smo že nranili, sta lastnika konja pošteno zavarovala in sicer pri londonskem Lloydu za čedno vsoto 2,100.000 dolarjev, oziroma za eno milijard** 300 milijonov lir, za kar plačata 9* tisoč dolarjev zavarovalnine na to to. Ker pa je konj zavarovan obilno milijardo lir v naši v»W“> je zavarovalnica angažirala posebno strokovno osebje z veterinarj®’1’ na čelu, skupino ljudi, ki skrbi *• to, da dobiva žival prhnemo hranOi ki jo od obroka do obroka kontrolira živinozdravnik. Nekdo je hudomušno rekel, da uživa dr. Falg®f bolje nadzorstvo kot sam predsednik ZDA. Ko smo reku, da so se mnog* začudili, ko sta lastnika potegnil* žival z dirkališč, smo mislili na **• služek, ki bi ga bil konj prinese lastnikoma. Toda lastnika se, kb kaže, nimata nad čim pritoževali saj je ugotovljeno, da sta veliko služite, vsekakor več kot bi bila *•' služite na dirkališčih. Vprašanje P® Je, ali bodo zadovoljni z žrebcem lastniki tistih kobil, ki so bili P** pravljenj dati 100.000 dolarjev * vsako oploditev. Prvi potomci f«n"| menalnega konja bodo v kratke*" zreli za dirkališča. Kako se hod izkazali? PO OSMINI FINALA SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA V MEHIKI Brazilci, Angleži in zah. Nemci glavni kandidati za vstop v finale Nekoliko manjše možnosti imajo tudi Sovjeti, ki se pa doslej niso posebno izkazali Osem ekip je v Mehiki srečno Milo do prvega cilja, ki so si •• *astavjle: vstopile so v četrtfi-Mnogi menijo, da je bil prvi prvenstva morda celo težji, *°t bo drugi. To seveda ne drži topotaoma, delno pa le: igra veči-ekip v prvih tekmah je bila nam-j*jl precej živčna, saj so morale ^ znane in višje kvotirane enaj-'«rice za vsako ceno najprej izpol-jl®> »normo*, uvrstiti se v četrtfi-Odslej dalje namreč izločilne bodo tako boleče in »sra-®°the», kot v osmini finala. Kdo so glavni favoriti za vstop ’ finale, ali pa vsaj v polfinale prvenstva? ..Nedeljeno mnenje vseh, ki v Me-rd neposredno slede dogodkom o-jr°g usnjene žoge je, da bi po vseh ršaiih računih morala postati razilija še tretjič svetovni prvak. Nikakor ne gre spregledati dejstva, ? Brazilija igrala v zelo težki jPpini, a je kljub temu njen napa dosegel v treh nastopih kar jjžolov, torej le dva manj kot j*611*! Bolj kot zadetka sami pa 5. »pustila globok vtis igra brakih nogometašev, ki predvajajo ?B*r.et, koristen v bitka za zma-rto prijeten za oko občinstva. ?datna poroka k temu sta še iz-igralca Pele in Jadrzinho. ™ tudi ostali del ekipe, fakoj za Brazilci je na tej ^hg-lestvioi* Anglija, dosedanji ?®Wih prvak, Angleži igrajo sd-nekoliko bolj »hladno*, vendar k. ne manj učinkovito in skladno, jihova igra je racionalna, vsi '^alcd vestno izpolnjujejo zadane JJ1 naloge, kljub temu pa med nji-? izstopa veteran Bobby Cbarl-Zaradi svojih 32 let sicer ne ■ zdržati naporov cetotne tek-'(zato ga trener sredi drugega ?®asa tudi vedno zamenja). To-S to kar pokaže je prava posla-za vsakega nogometnega sla-«sca. ^ 1 ... . tahocini Nemci so tretji kandidat ? osvajanje najvišjih mest. Njd-H napad je dosegel v dosedanjem fjo tekmovanja najvišje število r°v, deset. Vendar pa moramo L.ocenjevati s posebnega zornega kajti Nemci so se prebijali TAKO V ČETRTFINALU V Ciudad Mexicu V Tolud V Guadalajari V Leonu SZ — Urugvaj Italija — Mehika Brazilija — Peru Zahodna Nemčija — Anglija Ker sta SZ in Mehika zaključili tekmovanje osmine finala z enakim številom točk in enako razliko v zadetkih, so morali za določitev vrstnega reda na lestvici, in s tem tudi nasprotnika Urugvaju, oz. Italiji, opraviti žrebanje. do četrtfinala v razmeroma zelo lahki skupini, zato so sd tudi zagotovili napredovanje že predčasno. Vsekakor pa ne smemo prezreti njihovega izrednega strelca Muel-lerja, ki je prevzel na tem prvenstvu tisto vlogo, ki naj bi bila prvotno določena — Rivi... Z neko iko zaostanka (kakovostnega) sledi tej trojici _ Sovjetska zveza. Igrala je sicer več ali mano Nedelja, 14. junija 19.55 prvi spored: neposredni prenos neke četrtfinalne tekme Ponedeljek, 15. junija 23.55 drugi spored: povzetki ostalih četrtfinalnih tekem Sreda, 17. junija 23.55 prvi spored: neposredni prenos prve polfinalne tekme Četrtek, 18. junija 22.00 prvi spored: povzetek druge polfinalne tekme Sobota, 20. junija 23.55 prvi spored: neposredni prenos iz Ciudad Mexica malega finala za 3. in 4. mesto. Nedelja, 21. junija 19.55 prvi spored: neposredni prenos iz Ciudad Mexica finalne tekme za prvo in drugo mesto solidno, ne pa vedno dovolj prepričljivo. Sledi drugi razred kandidatov za napredovanje v pri finale, ttted katerimi sta na čelu lestvice Mehika in Peru. To pa predvsem zato, ker so igralca teh dveh reprezentanc navajeni na nastope v velikih nadmorskih višinah, v katerih se IZIDI Mehika — SZ Belgija — Salvador SZ — Belgija Mehika — Salvador JZ — Salvador Mehika — Belgija IZIDI 1. SKUPINA (Ciudad Mexico) 0:0 3:0 4:1 4:0 2:0 1:0 LESTVICA 3 2 1 0 6 1 5 3 2 1 0 5 0 5 3 1 0 2 4 5 2 3 0 0 3 0 9 0 Mehika in Sovjetska zveza napredujeta v četrtfinale; SZ Mehika Belgija Salvador 2. SKUPINA (Puebla in Toluca) LESTVICA Jhugvaj — Izrael 2:9 Italija 3 i 2 0 10 4 Italija — švedska 19 Urugvaj 3 1 112 13 "togvaj — Italija 0:9 Švedska 3 1 112 2 3 ®vedska — Izrael 1:1 Izrael 3 0 2 113 2 Švedska — Urugvaj 1:0 Italija in Urugvaj napredujeta v l*alija - Izrael 0:0 četrtfinale; IZIDI £nglija — Romunija “razilija - CSSR Romunija - CSSR ‘'»žili ja — Anglija ,rari|jja — Romunija Sdija - ČSSR IZIDI ’eru — Bolgarija Nemčija — Maroko »to — Maroko Nemčija - Bolgarija pohodna Nemčija — Peru 7°lgarija — Maroko 3. SKUPINA (Guadalajara) LESTVICA 1:0 Brazilija 3 3 0 0 8 3 6 4:1 Anglija 3 2 0 1 2 1 4 2:1 Romunija 3 1 0 2 4 5 2 1:0 ČSSR 3 0 0 3 2 6 0 3:2 Brazilija in Anglija napredujeta v 1:0 četrtfinale; 4. SKUPINA (Leon) LESTVICA 3:2 Z. Nemčija 3 3 0 0 10 4 6 2:1 Peru 3 2 0 1 7 5 4 3:0 Bolgarija 3 0 1 2 5 9 1 5:2 Maroko 3 0 1 2 2 6 1 3:1 Zah. Nemčija in Peru napredujeta 1:1 v četrtfinale. odvija to prvenstvo. K tema dvema maramo seveda postaviti — glede na vrednost njenih igralcev — tudi Italijo. Toda ta je z dosedanjimi nastopi res razočarala. V četrtfinale se je prerinila z dokajšnjo težavo in z izrazito o-brambno igro, saj je v vseh treh tekmah poslala v nasprotno mrežo en sam, skromen gol. Ta skupina je bila sploh izredno skopa, kar se tiče golov, saj jih je padlo skupno le 12, v ostalih pa precej več: v prvi 30, v tretji 31 in v četrti celo 48. Skupno torej 121, ali poprečno v vsakem srečanju 5, oziroma bi jih (v poprečju) maralo vsako moštvo doseči 7 in pol ali pa več kot dva v vsaki tekmi. Italija je torej globoko, globoko pod tem poprečjem. Razporeditev ekip v četrtfinale je že znana. Nekoliko nejasnosti je bilo le v prvi skupim, kjer sta se Mehika in SZ znašli z enakim številom točk in enako razliko v golih. Zato je bilo treba — v skladu s pravilnikom — opraviti dodatno žrebanje. Vsekakor lahko na podlagi dosedanjih srečanj ugotovimo, da to prvenstvo doslej ni prineslo senzacionalnih presenečenj. Lahko pa rečemo, da so predvajale zelo dobro igro ne le »velike* reprezentance, ampak tudi mnoge od tistih, ki so izpade. Tu moramo omeniti (po vrsti) predvsem Romunijo, Maroko, Belgijo, pa tud Izrael. Za las slabše od pričakovanega so pokazale § i ČSSR, Švedska, zlasti pa Bolgarija. Salvador je prišel v Mehiko kot «punehig-ball» tega prvenstva in je to tudi ostal: pcejel je kar 9 golov (in drži skupno z Bolgari glede tega rekord), obenem pa je •tudi edina enajsterica, ki nd uspela nasprotne vratarje ukaniti niti enkrat. Vsaka šola pač nekaj stane. In ta šola je Salvadorce naučila, da so kot strelci precej bolj uspešni in bojeviti v raznih «nogo-metnih» vojnah, kot pa na nogometnem igrišču. LESTVICA STRELCEV V OSMINI FINALA 7 golov Mueller (Z. Nem.) 4 goli Jairzinho (Braz.) in Biščevjec (SZ) 3 goli Pele (Braz.) in Cubillas (Peru) 2. gola Dumitrache (Rom.), Van Moer in Lambert (Bel.), Valdiva (Meh.), Petras (ČSSR), Seeler (Z. Nem.) 1 gol Asatiani in Hmeljnicki (SZ), Pena, Basaguren in Fragoso (Meh.), Maneiro1 in Mujiča (U-rug.), Domenghini (It.), Spieg-ler (Izr.), Turesson in Grant (Šved.), Hurst in Clarke (Ang.), Rivelino (Braz.), Neagu in Nem-broski (Rom.), Cermendjev, Bo-nev, Kolev, Ječev in Nikodi-mov (Bolg.), Gallardo, Chum-pitaz, Sotil in Challe (Peru), Libuda (Z. Nem.), Human in Ghazuani (Maroko). Prehodni pokal Jules Rimet bo prejelo v trajno last tisto moštvo, ki bo osvojilo tri svetovna prvenstva. Glavni kandidati so torej trenutno Brazilija, Italija in Urugvaj. Pokal je izdelan iz čistega zlata, tehta pa 1.800 gramov JnieteuhOflA MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija KOPER — Vojkovo nabrežje štev. 32 -ri Telefon: 21-830, Telex: 34-117 s 25 filialami in izpostavami VAM PONUJA: Popoln Spediterakl servis, organizira prevoze po suhozemnlh, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno špeditersklh zadevah *a lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit preko luk Reke in Kopra ter opravljanje špedi-terskih storitev na sejmih in razstavah doma in v tujini vse storitve opravlja strokovno, hitro in zanesljivo. Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPE KOPER «n prepričali se boste o našem strokovnem In skrbno opravljenem servisu. Prireditelji amglo-itali.jans.kega nogometnega turnirja so izdali sporočilo. v katerem izja/vljajo, da so dosodili zmago na ten turnirju angleški ekipi Svvindon Tovvn. Med srečanjem te ekipe z Na,poli jem v Neaplju je prišlo do izgredov, p« katerih je stadion San Paolo utrpel več desetin milijonov škode. Ob isti priliki je policija aretirala 40 oseb. Najmlajše Borove odbojkarice čaka jutri zjutraj težka preizkušnja: v Trstu bodo nastopile v telovadnici v Ul. Zandonai v meddeželnem finalu tega tekmovanja. Na sliki: (stoje) od leve proti desni: Nibrant, Jevnikar, Božič, Bizjak, Benedetič, (kleče): Trošt, Pavletič, Rauber. NA TURNIRJU SPZ SK Kras zmagal v drugi skupini V drugi izločilni skupini odbojkarskega turnirja SPZ so se tekme končale brez presenečenj, Igrali so v Zgoniku in domača šesterica Krasa sl je po zmagi nad Borom B in nad Ju vem'tirno priborila pravico do finala, V prvem srečanju večera so krasoved gladko odpravili drugo ekipo «plavih», ki so jo večinoma sestavljali košarkarji. Presenetila pa je šesterka Juventine, ki je krasovcem odvzela celo en set. V preostalih dveh nizih je prišla do izraza boljša uigranost Zgo-ničanov in Štandnežci so morali položiti orožje. Zanimivo in borbeno je bilo zadnje srečanje med Borom B in Ju-ventiino. Tržačani so se dos-toino upirali, toda kljub požrtvovalnosti in borbenosti niso mogli preprečiti poraza. Zmaga je popolnoma zasluženo pripadla Štandrežcem. Rezultati: Kras — Bor B 2:0 (15:6, 15:5) Kras — Juventina 2:1 (13:15, 15:7, 15:8) Juventina — Bor B 2:1 (15:12, 9:15, 15:10) .....miiiimiiiiiiii.n..■■■■■■■.■iiiimiiiii...nuni.. Ob zaključku košarkarskih prvenstev Mladi Borovi košarkarji so nastopali v dveh ligah Tudi Borovi mladinci so v nedeljo zaključili svojo sezono. Letos so se udeležili dveh prvenstev: mladinskega in prvenstva «1. cttvi-sione*. V prvem so zasedli dobro 5. mesto, medtem ko lestvice drugega košarkarska zveza še ni objavila. Sklepamo pa lahko, da so se uvrstili na predzadnje mesto, ker so namreč osvojili le dve tekmi. Na igrišču so pravzaprav dosegli tri zmage, a eno od teh je FIP razveljavila, zaradi nekaterih nepravilnosti v zapisnikih. Preden si ekipo podrobneje ogledamo, naj še pripomnimo, da ni bilo v prvenstvu «1. chvisione* no- V OKVIRU P0LE10VEGA ŠPORTNEGA DNEVA Danes in jutri na Opčinah vrsta košarkarskih tekem V okviru športnega dneva, ki ga ti Postojni, v nedeljo popoldne pro--- i ' - • ti Mivarju. Ti tekmi bosta «aranž- ŠD Polet prireja 13. hn 14. junija, se bo odvijal tudi zanimiv turnir v košarki za naraščajnike. Nastopile bodo naslednje ekipe: osnovna šola Postojna, osnovna šola Sežana, Ricreatori Trst in Polet. Postojnčani so že »tradicionalni* nasprotniki Opencev: obe ekipi sta se namreč že večkrat srečali v prijateljskih tekmah in so do sedaj vedno zmagali Postojnčani. O moči te ekipe, ki jo trenira kapetan Nanosa Tomič, naj povemo samo, da je pionirski prvak Slovenije in državni podprvak v medšdskem tekmovanju. Moštvo sicer nima zelo visokih igralcev, so pa vsi telesno dobro pripravljeni in zelo borbeni, poleg tega zanesljivo obvladajo tehnične prvine in vsi brez izjeme odlično mečejo na koš. S Sežattčani se Polet še ni pomeril, zato nimamo točnih podatkov o realni moči te ekipe: baje pa razpolaga z nekaterimi visokimi in obetajočimi igralci. Isto bi rekli o ekipi Ricneatori: na turnirju bo namreč prvič uradno nastopilo moštvo, ki bo prihodnje leto igralo v prvenstvu naraščajnikov. Igralci seveda niso še uigrani, vsi pa odlično obvladajo osebno tehniko; v vrstah Ricreatori igra poleg tega še visoki Bubnich, ki bi moral po mnenju vseh biti najboljši igralec turnirja. Polet se bo po svoji strani skušal čim bolje upirati tem močnim ekipam: v vrstah »oranžnih* so namreč nekateri igralci zadnje čase opravila velik napredek, kot na primer Miloš Jugovič, Jani Sosič aM Robi Gantar. V glavnem si bodo Openci na tem turnirju skušali nabrati čim več izkušenj za prihodnje nastope: vsekakor pa smo prepričani, da Adri-jan Sosič in tovariši ne bodo razočarali. Turnir bi moral bati precej uravnovešen, čeprav bi morali ekipi Postojne in Ricreatori biti nekoliko boljši od ostalih dveh. Za Polet pa bi bala katerakoli uvrstitev, razen zadnje, že velik uspeh. Vzporedno s tem turnirjem bodo nastopile tudi vse ostale košarkarske ekipe, s katerimi razpolaga Polet. Dečki in igralca mdnibaske-ta bodo igrali proti istovrstnima ekipama Bora: tekmi bosta vsekakor zelo žanimivd in napeti: navdušiti hi n »rala zlasti tekma v mindbasketu, saj bodo lahko gledalci videli v medsebojnem spopadu^ dva izmed največjdh upov naše košarke: hitrega, nezadržnega Borovega «dribierja» Ervina Žerjala, •n malega, zelo obetajočega Pole-tovega «piaymakerja» Valterja Sosiča (9 let). Dekleta bodo igrale dve prijateljski tekmi: v soboto zvečer pro- run» zelo prav prišli; spopadle se bodo namreč z dvema popolnoma različnima pojmovanjema košarke: Postojnčanke igrajo zelo agresivno in hitro košarko, medtem ko igralke Mavarja (ki bo nasprotnik po-letovk v prihodnjem prvenstvu na-raščajnic) igrajo bolj umirjeno, a bolj tehnično. Vsekakor pa bosta ti tekmi odhfina preizkušnja za Polet, saj se bo tako lahko pokazal kak morebitni napredek »oranžnih*, ki niso po koncu prvenstva odigrale nobene tekme več. Vse tekme bodo pri Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim urnikom: SOBOTA, 13. junija: 16.00: Polet — Ricreatori (fantje) 17.30: Bor — Polet (dečki) 18.30: Postojna — Polet (ženske) 19.30: Bor — Polet (mdnibasket) NEDELJA, 14. junija: 8.30: Sežana - Ricreatori (fantje) 10.00: Postojna — Sežana (fantje) 11.30: Ricreatori - Postojna (fant.) 15.00: Sežana — Polet (fantje) 16.30: Mivar — Polet (ženske) 17.30: Polet — Postojna (fantje) S. T. bene starostne omejitve, in ker sta bila v naši ekipi le dva starejša igralca, so borovci često podlegli zaradi neizkušenosti. V 10 tekmah je Bor dal 415 košev, prejel po 510 (poprečno 41,5:51 na tekmo). Njegova najslabša tekma je bila druga, proti IJoydu, ko je bil poražen z 39 točkami razlike (69:30), najboljša pa zadnja proti Servolani, ko je zmagal s 54:34. Tekem se je udeležilo 13 igralcev: Edi Čermelj, Sergij Tavčar, Sandi Pertot, Stojan Hrvatič, Mladen Škerlj, Renato štokelj, Danijel Zavedla!, Mladen šare, Pavel Bara-zutti, Adam Kapič, Ilvij Pertot, Martin Kralj in Valter Hrvatič. Oglejmo sd še njihove posebnosti ter njihov uspeh. Edi Čermelj (rojen 1949, visok 173 cm) je obenem kapetan in trener ekipe. Igra kot zunanji igralec ali «playmakeo, ker dobro obvlada preigravanje. Ima tudi precej dober met od daleč. V teku prvenstva je dosegel 45 točk. Sandi Pertot (1954, 183 cm) ima vlogo pivota. Zaradi izredno točnega meta je zelo nevaren pod košem. S 130 koši je bil najboljši strelec ekipe. Valter Hrvatič (1954, 182 cm) je stalni «playmaker» ekipe. Odigral je vse tekme ter doprinesel 40 točk. Martin Kralj (1953, 183 cm), zunanji igralec ali pivot, je zelo pozitiven košarkar, ki ne zgublja po nepotrebnem žog. Dal je 63 košev. Stojan Hrvatič (1954, 183 cm) je, enako kot brat, bil prisoten na vseh tekmah. Ima mesto zunanjega igralca, a je kljub temu dober realizator. 67 točk. Sergij Tavčar (1949, 181 cm) zunanji igralec se je pridružil ekipi šele v povratnem delu. Odlično obvlada osnovne tehnične prvine, a je včasih prepočasen. Dosegel ie 51 točk. Danijel Zavadlal (1.953, 185 cm) se v obrambi zelo dobro brni za odbite žoge. V napadu igra kot zunanji igralec. Odlikuje se v metu z mesta. Njegov izkupiček je 11 točk. Renato štokelj (1952, 174 cm) je igral malo in je zato dosegel le 4 koše. Igra vlogo zunanjega igralca. Mladen Šare (1953, 198 cm) je najvišji Borov mladinec in seveda igra pivota. Žal pa v tem prvenstvu ni mogel resno trenirati zaradi šolskih obveznosti in tudi igral je malo. Po eno tekmo so še odigrali Pavel Barazutti in Adam Kapič, ki sta naraščajnika, ter Livij Pertot, ki se je po dolgem premoru zopet oprijel športa. - LIV - Obvestilo Odbor SŠI obvešča vsa društva, ki nameravajo poslati svoje tekmovalce in tekmovalke na poletni izpopolnjevalni tečaj v Rovinj, naj se udeleže sestanka, ki bo v ponedeljek, 15. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9. S seboj naj prineso poimenski seznam vseh kandidatov za tečaj. Društva z Goriškega lahko ob isti uri opravijo poimenske prijave svojih tečajnikov tudi po telefonu, št. 31-119. Končna lestvica 2. izločilne sku- pine Kras 2 2 0 4:1 4 Juventina 2 1 1 3:3 3 Bor B 2 0 2 1:4 0 G. F. Nogomctno srečanje med ekipama odbojkarjev in košarkarjev Športna sezona Borove košarkarske in odbojkarske sekcije se je zaključila. Kljub temu pa bodo tako odbojkarji kot košarkarji jutri ponovno štapib na igrišče. Na programu ni nikakega turnirja: borovci se bodo le pomerili med seboj v nogometu (za večerjo, seveda). Tekma bo jutri v Križu ob 10.30. Ekipi sta najavili naslednji postavi: ODBOJKA: Orel; S. Veljak, U-šaj; Franko, Kufersin, Persineger; Pučka, Peterim, Plesničar, Uršič, Vodopivec. KOŠARKA: Sancin: A. Daneu, Sirk: Rudes, Lakovič, štokelj; Ba-razzutti, Colja, Starc, Škerlj, Zavadlal. SODNIK: Damjan Pertot. b. I, Arezzo - Cesena 1 X Catanzaro - Reggiana 1 Como - Perugia X 2 Foggia - Livorno 1 X Genoa - Piša 1 2 Mantova - Atalantu X Monza - Taranto X 1 Piacenza - Varese 1 Reggina - Catania 1 Ternana - Modena 2 Padova - Triesiina X Rimini - D.D. Ascoli 1 2 X AvelJino - Brindisi 1 1 £ i 1 j E J 1. — prvi 1 i drugi Z X 2. — prvi X drugi 1 3. — prvi 1 drugi X 4. — prvi 2 X 1 drugi 1 1 2 5, — prvi X 1 drugi 2 1 6. — prvi 1 X drugi X 2 ■M eo-m Bo Vesna napredovala? Kriška Vesna je pred kratkim govori se. Nič končala kvalifikacije za prestop v prvo kategorijo. Vaščani, igralci in domači organizatorji so se z veliko odgovornostjo in resnostjo pripravili na kvalifikacije. Vsi so se namreč zavedali važnosti, da bi kriška enajsterica prestopila v to ligo. Moštvo, ki je bilo precej izčrpano zaradi težkega prvenstva druge kategorije, se je temeljito pripravilo in igralci so dali vse od sebe, da bi si zaslužili prestop v višjo ligo. Križani so zato končali kvalifikacije brez poraza in so se u-vrstili skupno z Basigliano na prvo mesto. Govorilo se je, da bosta napredovali kar dve enajsterici, nato da bo napredovala ena sama. Trenutno pa je položaj sila zapleten. Federacija ni dala ndteakega sporočila, govori se pa, da ga bo dala uradno 15. avgusta. Govori se, in pa ni konkretnega. Kriški navijači, igralci in organizatorji pa so ostali razočarani. »Kvalifikacije so seveda zahtevale veliko finančno breme», nam je povedal predsednik društva Feliks Košuta. »Navijači so navdušeno navijali za moštvo. Vsa vas je spremljala svojo ekipo, ki se je tudi žeto dobro izkazala. Sedaj pa nihče ne ve nič konkretnega: bomo napredovali ali ne bomo napredovali?* Morda obstaja še kako upanje. V nogometu pa so skupine kategorij, lige in prvenstva tako zapletene (ker je toliko nogometnih ekip), da zainteresirana moštva zelo kasno zvedo, če bodo nastopila v tej ali oni kategoriji. Za Križane ostaja še majhno tipanje. Če se bo uresničilo, bo seveda za kriško Vesno izreden u-speh. b. L samo še eno tekmovanje, nato sledijo S PO PRIJETNEM OBČUTKU, DA JE RAZDELIL TOLIKO MILIJONOV lotocakic odhaja na počitnice -NASVIDENJE 30. AVGUSTA- — 8 - NAČELA IN PRAKSA V ČETRTSTOLETNI ZGODOVINI ČLOVEŠTVA 25-LETNICA USTANOVNE LISTINE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV Pred četrt stoletja, dne 26. junija leta 1945, je bila v San Franciscu podpisana ustanovna listina Združenih narodov, končno sprejetje tega dokumenta pa je bilo končano dne 24. oktobra leta 1945. Svet je še z enim pomembnim dejanjem izrazil svoje upanje na boljšo prihodnost. Ta dokument je vseboval težnje zmagovalcev nad fašizmom in številnih narodov, ki niso tudi formalno sodelovali pri niegovi se- pot od atlantske listine čez konfe ...» 1 I 1 MAM A A mm .1 L n 1 TaK nizacije združenih narodov in tvorci ustanovne listine v svoji praktični politiki delovali celo v nasprotju z dokumentom, ki so ga podpisali. Znano je prav tako, da so nekatera že med vojno samo razglašena načela, kot načela atlantske listine z dne 14. avgusta leta 1941 v praksi doživela spremembe. Kljub temu pa, da se je taka politika še kasneje nadaljevala, je stavitvi. Svet je pričakoval, da bodo žrtve in izgube, ki jih je pretrpel v pretekli vojni, zadosten pouk, kako se naj oblikujejo prihodnji stiki med državami in narodi. Ustanovna listina Združenih narodov je v tem času bila najširša podlaga za uspešno reševanje svetovnih problemov tega časa, z nekaterimi svojimi prvinami pa je bila tudi podlaga za uspešno reševanje prihodnjih nesporazumov in dilem. Čeprav se pričakovanja v marsičem niso uresničila, je bi'n Organizacija združenih narodov izraz potrebe, ki so jo bili v bistvu dobro razumeli in vse do današnjih dni potrjevali. Načela ustanovne listine so formulirali in podpisni zastopniki 51 držav, danes pa sodeluje Jn deluje v Organizaciji združenih narodov 126 držav. Razvoj povojnega sveta je nenehno potrjeval pomet' in koristnost načel ustanovne listine. Mnoge izmed njih je širil in izpopolnjeval, vendar pa je tudi po kazal, da težave v uresničevanju sprejetih načel izvirajo predvsem iz dejstva, ker se nekatere večinoma močne članice organizacije, niso ravnale po teh načelih. Ste vilni povojni dogodki, predvsem vojna na Koreji, v Indokini in na Bližnjem vzhodu so najstaiejši primeri kršenja načel, ki so bila sprejeta in podpisana v San Franciscu leta 1945, kasneje pa jih je sprejelo in ratificiralo tako veliko število dežel. Temeljna ideja ustanovne listine je bila v tem, naj se omogoči razvoj stalnega in vsestranskega sodelovanja med vsemi narodi in državami in naj ta temelji na spoštovanju neodvisnosti in ozemeljski celovitosti, enakopravnosti, suverenosti ter nevmešavanju v notranje zadeve. Ustanovna listina je izrecno terjala prepoved uporabe sile pri reševanju meddržavnih in mednarodnih sporov ter priporočala, da se spori odpravljajo s pogajanji. Posebno pomembno je dejstvo, da je ustanovna listina priporočila prepoved vojne kot sredstva nacionalne politike. Ta najpomembnejša načela ustanovne listine so pomenila vir upanja naprednega in miroljubnega človeštva. Bila so, in to so ostala še danes, smoter, za katerega se zavzemajo predvsem majhne in gospodarsko nerazvite dežele. Najaktivnejši pristaši spoštovanja in uporabe teh načel so si zelo prizadevali, da bi jih u-poštevali v praksi. Medsebojno sodelovanje mnogih dežel, zasnovano na načelih ustanovne listine, je dalo dobre rezultate. Komunicira nje dobrin idej in ljudi tam, kjer je uresničeno, je pripeljalo večino sveta do spoznanja, da je mogoče z medsebojnim spoštovanjem in e-nakopravnim sodelovanjem veliko doseči in zagotoviti hitrejši razvoj vsake dežele posamezno in sveta v celoti. Pozitivne izkušnje pa niso bile same zase zadostne, da bi se zagotovilo splošno sprejetje in upoštevanje načel ustanovne listine. Povojni razvoj je pokazal, da so tudi nekateri izmed ustanoviteljev Orga- renco v Moskvi, Kairu, Teheranu in Dumbarton Oxu pripeljala do San Francisca. Načela, sprejeta v tem mestu in zapisana v ustanovno listino, so postala lastnina vsega sveta. Akcija za njihove upoštevanje, uresničevanje v delovanju in nadaljnje izpopolnjevanje nenehno traja in je iz dneva v dan močnejša. Če ne bi bilo tako, bi bila Organizacija združenih narodov že davno doživela neuspeh. Ko so se borile za pridružitev k tej organizaciji, so se vse njene članice sočasno obvezovale, da se bodo z vsemi silami bojevale za uresničitev načela ustanovne listine. Vse napredne in protivojne organizacije po svetu se prav tako nenehno voju-jejo za uresničevanje načel, razglašenih v ustanovni listini. Ustanovna listina je uredila tudi način konkretnega delovanja vseh članic OZN v razmerju do številnih problemov sveta, vendar pa številni v njej določeni ukrepi niso mogli biti uresničeni. Ni bil dosežen u-speh, da bi organizirali učinkovite sile za preprečevanje in ustavitev napada, čeprav so v ustanovni listini podrobno obdelani ukrepi o tem, kako mora v takem primeru delovati OZN. Že od samega začetka izkazana neučinkovitost OZN je bila pogojena s krvavenjem med vojno ustvarjenega ozračja med posameznimi članicami protihitlerjevske koalicije. Znano obdobje tako imenovane hladne vojne je pokazalo, da dosežena podlaga za prihodnji mir in medsebojno sodelovanje, izraženi v ustanovni listini, vendarle ni zadostna, da bi na njej zgradili nov svet brez spopadov in vojne. Razen tega je bila OZN dobršen del časa spremenjena v torišče preglasovanja, v katerem so imeli odločilno besedo znani glasovalni stroji, ki so jih zbirale okoli sebe velesile ter vnašale tako tudi na tribuno generalne skupščine blokovski antagonizem. V takih razmerah so bile izglasovane številne resolucije, ki niso imele možnosti, da bi bile uresničene. Celo tedaj, ko so imele resolucije izrazito veliko podporo, kakor je bilo to z resolucijo iz novembra leta 1967 v zvezi z vojno na Bližnjem vzhodu, pa OZN ni imela moči, da bi jo uresničila. Združeni narodi kljub velikemu številu držav v njih še niso uspeli postati univerzalna organizacija. V njej celo nima svojega mesta taka država, kakršna je Kitajska, ena izmed dežel, ki 30 imele na j več jo vlogo pri nastajanju te organiza cije. Ko so spoznale pomanjkliivo sti ustanovne listine, so nekatere dežele že v osmem letu ob loja te organizacije sprožile vprašanje njene revizije. V tem smislu so razpravljali na zasedanju generalne skupščine oziroma njenega šestega odbora leta 1953. Ugotovitev, da je ustanovna listina večidel nastala kot rezultat kompromisa njenih tvorcev, je v ten razpravljanjih prevladovala, vendar pa se je sočasno opozarjalo tudi na potrebo po nadaljnji krepitvi OZN kakor tudi vsa splošno sprejemljiva načela, na katerih je zgrajena. Sprejetje resolucije, priporočila in drugi ukrepi so bili včasih usmerjeni v to, da se pojasnijo nekatera določila in intervencije ustanovne listine. Najnovejša prizadevanja, da bi sprejela in kodificirala načela koeksistence, so zasnovana na želji, da bi že obstoječa načela ustanovne listine obdelali, da bi bila izraz današnjega stanja po svetu ter da opozorijo na najboljše možnosti za reševanje spornih vprašanj. Dosedanja praksa je pokazala, da vsebuje ustanovna listina tudi taka določila, ki omogočajo paraliziranje delovanja OZN. To se je najpogosteje pokazalo poleg drugega pri uporabi pravice veta v varnostnem svetu. Ta organ OZN, katerega delo so najpogosteje kritizirali, je imel od svoje ustanovitve do januarja leta 1970, 1526 sej. Na teh sestankih se mu ni posrečilo rešiti 81 vprašanj. K takemu stanju je bila ta pravica do februarja leta 1970 uporabljena 113-krat. Z novimi amandmaji, sprejetimi večinoma na zahtevo majhnih dežel, je bilo omogočeno tudi njim, da sodelujejo pri delu tega pomembnega organa OZN. S to odločitvijo je bil varnostni svet povečan od 11 na 15 članov. Na zadnjem XXIV. zasedanju generalne skupščine OZN so bile izrečene številne kritike dela varnostnega sveta. Znova so oživele zahteve, naj se ustanovna listina revidira, vendar pa so tokrat usmerjene v to, da bi dobila večje pravice generalna skupščina, ko gre za mir in varnost ter za druga pomembna vprašanja. Razvej sveta in njegovo povojno življenje je pokazalo, da so neogibni nenehni napori, da bi se o-hranil mir. Izraz takih naporov je do danes najbolj popolno uveljavila aktivnost neuvrščenih dežel, ker si prav te najbolj prizadevajo, da bi spoštovali načela ustanovne listine Združenih narodov, da se z njihovo uporabo v praksi doseže mir v vseh delih sveta ter omogoči enakopravno sodelovanje med razvitim in nerazvitim delom sveta kakor tudi med državami z različnimi družbenimi sistemi. Največji del človeštva danes razume, da je ustanovna listina nastala kot izraz potreb in želja in želi, da bi se v tem smislu še najprej spreminjala in izpopolnjevala. Poleg pomanjkljivosti, ki jih vsebuje, še zmerom pomeni najširšo politično podlago za uspešno mednarodno sodelovanje. (Iz «Komunista») STOJAN JASIK .. DAVISOV POKAL Romunija - Jugoslavija 1:0 Od potresa prizadeto perujsko mesto Huaras, posneto iz izvidniškega letala .........................m........"»»»"'...................'■■iiim.iiiiitiiiiimM PO STRAŠNI KATASTROFI POD ANDI Vsestranska mednarodna pomoč prizadetemu ljudstvu v Peruju Bližnje in oddaljene države pošiljajo v Limo letala z zdravili, jestvinami in drugimi najnujnejšimi pripomočki LIMA, 12. — Iz Lime so ..... 0- ---------- točni podatki o škodi in žrtvah, ki in onemogočila izhod 34 rudarjem, jih je povzročil potres. Prizadeto Reševalci so se trudili vso noč, to-področje znaša 128.700 kv. km, kar da niso bili kos podtalni vodi, ki odgovarja površini Belgije, Nizo- je verjetno povzročila smrt rudar-zemske in polovice Danske. Po sta- jev, kajti zaprti so v jašku že več tističnih podatkih iz leta 1961 je v kot dva dni. Upanje, da bi našli Peruju živelo 3.470.000 oseb, od ka- še koga živega, je že skoraj po terih je 800.000 izpostavljenih raz-1 polnoma splahnelo, nim kataklizmom. 40-sekundni potres je povzročil smrt 50.000 ose-. , , ,, Amenskl P#miMl ŠM« vesoljskih poletov zave za prinašanje pomoči pone- CApE KENNEDY, 12. — Včeraj srečencem. Med deželami, ki so nu- SQ y brezzračnem prostoru preisku-dile pomoč Peruju je na prvem si]i delovanje lunarnega modula, ki mestu Kuba, ki je poslala v tem I naj bi poietei proy našemu narav-kratkem času že enajst letal, ZDA j nemu satelitu 3. decembra letos, so že odpremile 10 poletov, Čile 7, j prejzkus se je v bistvu ponesrečil, Kanada 6 in Argentina 5. ] ker so ugotovili, da se je tlak v Jugoslovanska vlada je danes po- kabini nižal zaradi določenih tehnič-slala v Peru letalo z zdravili, jest- nih pomanjkljivosti. Strokovnjaki pa vinami in drugimi najnujnejšimi menijo, da okvara ne ogroža resno ga je zalila voda' načrta polete «Apolla 15» in morda tudi «Apolla 16». Oba poleta zadevata raziskovanje Lune. V nekaterih krogih domnevajo, da bi Amerikanci utegnili preusmeriti svojo vesoljsko dejavnost na izgradnjo zemeljskih orbitalnih postaj po zgledu sovjetske vesoljske ustanove. Na to pot naj bi prisilila Amerikance ugotovitev, da morajo čimbolj pametno izkoristiti sedem vesoljskih raket tipa «saturnus», ki jih imajo sedaj na razpolago. MARIBOR, 12. — V Mariboru se je danes začelo mednarodno teniško polfinalno srečanje A skupine evropskega področja, veljavno za Davisov pokal, med Jugoslavijo in Romunijo. Po prvem dnevu vodijo Romuni z 1:0. V prvem dvoboju posameznikov je namreč Ion Tiriac premagal Nikolo Speara z 1:6, 6:4, 6:4, 6:2. Drugi dvoboj med Željkom Franu-lovičem in Ilio Nastasejem pa so morali prekiniti zaradi teme pri stanju 6:3, 3:6, 6:2. Jugoslovan je bil torej ob prekinitvi nekoliko na boljšem. Dvoboju je sledilo 2.000 gledalcev. ODBOJKA Na športnem dnevu Poleta Na Opčinah moški in ženski turnir Na športnem dnevu Poleta pri Prosvetnem domu na Opčinah bodo danes in jutri odigrali moški in ženski odbojkarski turnir. Razporeda obeh tekmovanj bosta naslednja: DANES, V SOBOTO Moški 15.30 Polet — VIS 17.00 Polet — Breg 18.30 VIS — Breg JUTRI, V NEDELJO Ženske 09.00 Polet — Gaja 10.00 Gaja — Zarja 11.00 Polet - Zarja Moški 15.00 VIS — Polet 16.30 VIS — Breg 19.00 Polet — Breg Na turnirju SPZ Breg-Bor 2:1 BONN, 12. — Jordanski poslanik v Bonnu je sporočil, da je kralj Husein odložil obisk v Bonnu, ki je bil napovedan za prihodnjo nedeljo. Baje je kralj odložil svoj obisk zaradi stanja, ki je sedaj nastalo v Jordaniji. pripomočki od potresa oškodovanemu prebivalstvu v vrednosti 125 tisoč novih dinarjev. Letalo je odpeljalo tudi kompleten aparat za transfuzijo krvi. ______ ogroža >rihodnje ameriške vesoljske po-lude. Bolj zanimivo pa je dejstvo, da so se začele širiti govorice, da bi NASA utegnila zbrisati iz svojega V nadaljevanju ženskega odbojkarskega turnirja SPZ je sinoči | v Dolini Breg premagal Bor z 2:1 Na kraju naj omenimo se eno za- (12;15> 15:13> 15:3). Breg ' ~ ‘ numvo vest: v letih 1972 m 19 3 t)i se nato morala pome______________________ bodo izstrelili iz ZDA dve sondi, ki gorjškim Domom, a ker Goričanke bosta poleteli proti planetu Jupitru. njso prispeie sta tekmi odpadli. Gre za sondi «Pioneer F» in «Pio-1 neer G», ki bosta preletih do Jupitra več kot 500 milijonov km. Polet bo trajal skoraj dve leti. Sondi bosta okrožili Jupitra v razdalji okoli 100.000 km. Orientacijski pohod v nedeljo na Opčinah V nedeljo, 14. junija *>« “a OP**" nah tekmovanje v orientacij*** pohodu, ki ga prirejata šport«« društvo Polet in prosvetno društvo Tabor. , Ekipe lahko štejejo 3 ali vec seb; imeti morajo s seboj ko«* pas, kotometer in specialko *«' 40 A II. So — Opčine in okolica-Zbirališče bo v Prosvetnem d«-mu na Opčinah ob 7.30; vsa P*8-vila bodo objavljena neposredna pred startom. , Organizatorji ne prevzamejo a* kakršne odgovornosti za mote bitne poškodbe in drugo škodOi ki bi jo utrpeli udeleženci P0, hoda. Vpisovanje (brez vpisnine) M' Prosvetnem domu na Opčinah nedeljo zjutraj pred začetkom ***‘ movanja. OBVESTILO Vodstvo ŠK Kras obvešča upodarsko-so-cialni položaj področja ter nakazoval potrebe gospodarskega in so cialnega razvoja. Področja bodo porazdelili z odlokom predsednika deželnega odbo ra in v odborih bodo župan ali od borrvk, dva občinska svetovalca, od katerih bo eden pripadal opoziciji. Predvideva se tudi sklicanje posebnih konferenc, Id se jih bodo udeleževali predstavniki sindikata in delodajalcev. Ustrezno s tem bodo tudi nekoliko spremenili se stavo deželnega gospodarsko - socialnega odbora (CRES). svetovne literature, doma&ih novitet in s posebnim poudarkom del za mladino.)) Repertoar za prihodnjo sezono predvideva tudi uprizarjanje modemih ded ali takih, ki bi ne mogla priti na veliki oder, na tako-imenovanem Malem odru, kjer je svoboda gledališkega izražanja za ožji krog izbranega občinstva lahko večja. Otvoritev prihodnje sezone naj bi bila po možnosti v Gorici, morda v gledališču Verdi, če bo to seveda uspelo, za otvoritveno predstavo pa bo SG pripravilo Tolstojevo dramo «Moč teme* v režiji Jožeta Babiča. To bo velika, monumentalna predstava v okviru sezone, s katero bo naše gledališče proslavljalo 25 - letnico svoje obnovitve Seveda so to samo delne napovedi, s celotnim repertoarjem pa bo vodstvo SG seznanilo javnost kasneje, ko bo sicer že sestavljen repertoar predložen najprej upravnemu odboru. Razen za repertoar ostajajo gledališču še druge skrbi: kako v večji meri zainteresirati za obiskovanje predstav slovenske šolnike, kako pritegniti v dvorano delavski sloj, kako povečati število sedanjih abonentov in še druge. Toda to so problema in težave domala vseh gledališč na svetu, le da jih ml v mejah narodne skupnosti bolj občutimo. Zato pa so tudi naše dolžnosti do našega gledališča večje. Mariborsko kulturno pismo (Nadaljevanje s 5. strani) Kot zadnja operna premiera v letošnji sezoni je bila izvedena Wolf-Ferrarijeva komična opera tZdrahe na trgu*. Prijetna melo-dioznost in zabavna vsebina v živahni in domiselni uprizoritvi do življa na vseh predstavah pri ob činstvu izredno lep uspeh. S pred stavam« te opere zaključuje mariborska Opera svojo uspešno letošnjo sezono, h kateri se bomo ob samem zaključku verjetno še povrnili. Pomladansko gledališko življenje je popestrila še amaterska dejavnost. Marljiva igralska druiina »Slave Klavore* je uspešno upri- RESTAVRACUA _) 81.114 A LB E R 8 0 AJŠEVICA (NOVA GORICA) Razstava o ženskem šolstvu (Nadaljevanje s S. strani) Raki, ribe in vse specialitete na žaru Hotel «Grad Mokrice* ob avto cesti Ljubl]ana - Zagreb 32 konfortolh sob-restavracija — Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vprega s kočijo — Dnevno glasba s plesom. Hotel «SOČA» Moderno urejen hotel - Pristna k uhinja s specialitetami na žaru ' Domača postrv — Lep vrt — Glasba in ples ob sobotah — Izdaja-nje ribolovnic od 1. 4. do 31. 10. stave, ki prikazuje delovanje^ slovenskih učiteljic. Kljub očitnemu zapostavljanju, saj so povsod razen na Štajerskem, dobivale vse do prve svetovne vojne Je 80 odst. plače v primeri s svojimi moškimi tovariši in prav tako je do vojne bil zanje v veljavi celibat, so slovenske učiteljice z vztrajnostjo in odločnostjo nastopale v boju za uveljavljanje načela enakopravnosti obeh spolov. Ni slučaj, da so prav učiteljice bile pobudnice in prvoborke ženskega gibanja, Marica Nadlišek-Bartlova je bila ustanoviteljica prve slovenske ženske revije »Slovenka* (1897-1902), ki je izhajala v Trstu sprva kot literarni in vzgojni l'st, kasneje pa je pisal v duhu modernega feminizma. Cela vrsta je še učiteljic, ki so se uveljavile kakorkoli v javnem kulturnem in političnem življenju. Med 21 razstavljenimi slikami teh zaslužnih žena so imena, ki imajo na Primorskem domač zven: poleg že omenjene Nadliškove so tu še slike Marice Gregorčičeve, Ljudmile Prunkove, Marije Kmetove, Karle Ponrkarjeve, Antonije Grmekove, Hke Vaštetove, Dra-gojilje Milenkove, Poldke Kosove in še nekatere. Razstava je zares vredna ogleda. Zanimati more ne le učiteljice in učitelje, temveč bo zelo poučna tudi za ostalo ženstvo in za vse, ki spremljajo družbeni razvoj. Kljub svojemu zgodovinskemu obeležju, je razstava še vedno aktualna, saj naletimo žal prepogosto kljub načelni zmagi ženske enakopravnosti še danes v praksi na mnoge predsodke in zapostavljanja žene. Šolski muzej je na Poljanski cesti: razstava pa je odprta vsak dan od 9. do 14. ure. Hotel In Motel »GRAD OTOČEC* OTOČEC ob Krki - Tel. 068/21512-21321 Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV ln XVIII. Priznana mednarodna In narodna restavracija SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuj« • tvojimi tovorno-pofniikimi ladjami: redno linijo okoli aveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoz« po v*em tvelu z modernimi traniportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za v*e informacije *e obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA. — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naše agente po viem »vetu. Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 AVT0PR0MET GORICA, Nova Gorica TURISTIČNA AGENCIJA vas vabi, da obiščete: » restavracijo na Sv. gori, kjer boste hitro in kvalitetno postreženi i Za prevoz se poslužujte moderne žičnice Dobrodošli AVTOPROMET GORICA, Nova Gorica Turistična agencija — Tel. 21-443, 22-911 *€IHTRAL-RIVItRApc»tofc< Moderne sobe, moderna kuhinja, »GIRL BAR» z modernim programom odprt vso noč Restavracija Marinella Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410®®^ Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obl«1 niče, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni pop^s Vsak večer godba s plesom. UPA is. i m gr y s v ji jh m m m m lit)!II GUMI Id. 21605 RIMU lili 1.1 \ RIBA •• illSi RIM \\R\(IJ\ I H KRN A •• illii KAVARNA 11)7,1 •• illSII BIH-H I Sl \VII\t IJA Sl Al Ul H. A KOPER O LEV Betel LEV Ljubljana VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 RESTAVRACIJA , fIlll ,. Šempeter pri Novi Gori« Ima vedno na razpolago Izbrane Jedi i domačih^ specialitetami, pristen Kraški pršut in ealaio ter izbrana domača vipavska in briška v*1'8, SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Telegram LEVHOTEL Tele* 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe Apartmaji • Restavracije Restavracijske terase • Dan-clng kavama • Zabavni ln artistični program • plesna glasba Aperitiv bar Razgledna terasa ■ Terasa sa sončenje • Banketne ln konferenčne dvorane čitalnica • Frizerski salon Menjalnica • Taksi služba Lasten parkirni prostor Pristajališče za helikopterje • Boksi za pse • Hladilnica za divjačino. PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEM1IN UE FER BACCARA V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ Odprto vse leto i.y^o»^p^.1 ■» - GO«.* -,ra S- ssl KiKSi*« * UREDNIŠTVO. TRST — UL. MO N-E • ... 5 onn lir celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15-500 br, SFW po N , . . .. Liuhliani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, fmančno-upravni 300, leg