Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulice stov. 15.
Z urednikom 80 more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
ŠestBtopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 45. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravniatvu:
za celo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 139.
V Ljubljani v četrtek, 14. avgusta 1884.
Tečaj I.
Slovenski „muezzini“.
II.
(Dalje in konec.)
Nepristranski opazovalec, kateri je vestno sledil naši polemiki z našimi radikalnimi kolegi ter se utopil v čudne proizvode njihove dialektike, razumel bode sedaj, zakaj se tako dosledno v bran postavljamo krivim naukom teh političnih herezijarhov. Nasprotje naše ne izvira iz osebne mržnje — saj je večina naših protivnikov sestavljena iz takih °seb, da bi se resno misleč mož resno komaj niogel ukvarjati z njimi. Toda v načelih, ki jih skušajo razširjati med narodom, v nazor i h, za katere delajo propagando z vsem svojim agitacijskim aparatom, vidimo pravo nevarnost za blagor našega naroda, in tedaj si štejemo v domovinsko dolžnost, pri vsaki priliki odločno pobijati nestvore njih razgrete domišljije. Dokler vztrajajo ti gospodje pri svojem herostratičnem delu, bode naše geslo njim nasproti: „La guerrc a Voutrance, boj brez usmiljenja!" »Slovanov" sotrudnik r—. je s svojimi sramotnimi članki dosta jasno označil situacijo; dosta jasno je pokazal, v katero brezdno da njegova stranka tera ubogi naš narod. Najvplivnejši možje notranjski dali so mu v predvčerajšnji številki „Ljublj. Lista" možat odgovor, kateri se je sigurno kaj neprijetno razlegal po uredniških prostorih našega radikalnega tednika. Toda ti famozni članki niso le izrodek posamezne spridenosti, za njimi stoji list, kateri jih je objavil na prvem mestu, stoji stranka, koja ima v tem listu svoje glasilo.
In baš, ker je dr. Zarnik postal vsaj nominelni vodja te zbegane stranke, ker Se za njegovim imenom skrivajo in svoje burke uganjajo politični otročaji, podobni glasovitemu P'Scu »Slovanovih" člankov, bodemo notranj-8ke volilce neprestano in odločno svarili pred stamfa° 'zvo^v'j° bivšega “jih deželuega po-
Vender preveč je uže tega maloprijetnega razgovora in skorej se polasti naše duše neka naravna utrujenost, podobna oni, katera mori
Listek.
Carigrad
(Zlatorodov.)
(Konec.)
11.
Zakladni ca.
Malo dalje od knjižnice se je vzdigalo Poslopjice državnega zaklada. Bilo je od porcelana in vse leskeče; v njem se je varovalo neizmerno bogastvo, obstoječe večjidel iz orožja, ki je bilo ali vzeto, ali sultanom darovano,' pa kakemu sultanu v spomin oporočeno! Muhamed II. sam, ki se je štel, ter tudi bil, med vrle lepopisce, je zapustil svoj zlati tintnik Posut z dijamanti. Dober del tega blaga, prelit, v zlato in denarje, je prešel zdaj v prazne državne blagajne. Ko je imela država Se svoje srečne čase, bliskal se je ta paviljon
potnika, ako mora po žarečem solnci prekoračiti dolgočasno pustino. S kakim veseljem bi se poprijeli drugega, zanimivejšega predmeta, ali zopet nam bije na uho hripavo vpitje fanatičnega „muezziua", kateri z vzvišenega stališča „Slovanovega" svoje vernike spodbuja s krepkim vsklicein : »Poštenjak Šuklje, dasi razmere dobro pozna, pa v e n -der očita dr. Zarniku, daje v zbornici molčal!" Prisiljeni smo tedaj, ozirati se tudi na to natolcevanje, in ker sami priznavate, da so nam razmere dobro znane, bodemo povedali golo resnico brez strahu in brez osebnih ozirov, ne brigaje se za to, če vam bode resnica prijetna ah ne.
In resnica, gola resnica je to: Se zadnji večer, dan pred zatvorenjem deželnozborskega zasedanja, je v finančnem odseku govoril in glasoval za predlog, 600 gld. voliti ne-obligatnemu pouku obeh deželnih jezikov, ni-kdo drugi nego dr. Vošqjak sam, kar nam morajo pritrditi vsi narodni poslanci, ki so prisostvovali posvetovanju tega odseka. S soglasnim sklepom finančnega odseka, kateri je obsegal odličen del narodnih zastopnikov, bila je stvar de fado uže rešena. Ko je takoj potem narodni klub se posvetoval o tej zadevi, niti resnega razgovora ni bilo o tem vprašanji, najmenj pa je dr. Vošnjak mogel pobijati nasvet, kojega je četrt ure prej še podpiral v odseku. Dr. Zarnika k zadnji klu-bovi seji pač ni bilo — tudi dokaz, da ni preveč natančno spolnoval svojih poslanskih dolžnostij — toda če se mu je sklep svojih kolegov v istiui tako poguben zdel, če je v istini toliko veljave pripisoval temu samo po sebi jako nedolžnemu predlogu, bila je d o 1 ž -nost njegova, objaviti svoj izstop iz kluba ter v javni seji z možato besedo ustavljati se preteči nevarnosti. On tega ni storil, zapustil je dvorano — in le izredna naivnost mora smatrati junaškim činom, kar bi se povsod drugod tolmačilo kot navadna strahopetnost. Še menj utemeljeno pak je, če se bivši notranjski poslanec izgovarja z notranjskimi mitnicami. Da se je namreč v deželnem zboru sprejela željno pričakovana postava o mitnicah na cesti v Rakek, katera
damaščanskih sabelj, katerih ročaji so bili kakor velik vozel biserjev in dragih kamenov; bliskal se je velikanskih samokresov, katerih držaji so bili posuti vsak z dve sto dijamanti; bliskal se je bodal, ki so bila toliko vredna, kakor ves letni dohodek ene cele azijske pokrajine; bliskal se je kijev, buzdovanov, narejenih od suhega srebra ali jekla, ki so imeli glavo iz enega kosa oploščenega iu pozlačenega kristala; in ti kiji so bili pomešani: s perjanicami, ki so bile polne dragega kame-ničja, s čašami od ahata, v katerih se je pri cesarskih pojedinah penilo ognjoiskro ogersko vino; s kupami, ki so bile izdolbljene le iz enega kosa dragega kamena, in katere so prešle v palače perzijskih in timorskih kraljev; z ovratnicami, ki so bile okrašene z dijamanti, velikimi kakor orehi karamanski; z bisernimi pasovi; s sedli, bogato z zlatom obloženimi; s preprogami, dragega kamenja se leskečimi
—	tako da je bila vsa dvorana kakor v solnč-nem lesku in ognjenem plamenu, ki je za-bleščeval oko in pamet.
je te dni bila potrjena od Nj. veličanstva, za to dr. Zarnik nima najmanjše zasluge, to treba v prvi vrsti pripisovati upravnemu odseku in njegovemu poročevalcu, potem pa krepki podpori gosp. deželnega predsednika, kateri je sam posegel v debato ter s toplimi besedami priporočal odsekov nasvet.
Da je temu tako, priznaval je dr. Zarnik sam v oni famozni izjavi, s kojo je svojim volilcem prijavil svoj izstop iz deželnega zbora. Sam je dejal, da je bil nosamljen" med svojimi kolegi — in če se danes vrne v deželno-zborsko sobano, baje število njegovih privržencev v krogu deželnih zastopnikov ne bode posebno narastlo. Deželnozborska večina sigurno nima nobenega, ne notranjega ne vnanjega pov6da, spremeniti svojo taktiko. Kaj bode potem početi dr. Zarniku v takih razmerah? Ali ne bode pristopil narodnemu klubu ter disciplino rušil, katere smo v sedanjem položaji bolj potrebni nego kedaj, ali pa se bode podvrgel klubovim ukrepom ter tako sam priznal, da je bil lanski njegov korak neutemeljen in nepremišljen. Tertium non datur, kajti, da bi se ponavljala lanska burka, da bi dr. Zarnik zopet odložil svoj mandat, kakor hitro se ne vjema s kakim sklepom svojih kolegov, ter zopet z novo vo-litvijo izdatne troške navalil svojim ubogim volilcem le zaradi tega, da se znova pobeli njegova precej zatemnela popularnost, to je tako nemogoče, da si niti misliti ne moremo takega brezvspešnega in neosnovanega postopanja.
In ker smo dobro premislili ves položaj, ker poznamo narodno mnenje na Notranjskem, katero se je baš te dni tako sijajno razodelo v možati izjavi notranjskih rodoljubov proti »Slovanovemu" sotrudniku r.—u, pričakujemo po vsem mirno volilni dan in razsodbo njegovo. Napenjajte se, ubogi muezzini pojem-ljajočega radikalizma, kričajte na vse grlo staro vašo pesen, da je Zarnikova izvolitev „načelno vprašanje", narod vas ne bode poslušal in malo vernikov bodete privabili v izpraznjena svoja svetišča!
12.
Tičnica.
Blizu zakladišča še stoji, sredi osamljenega vrta, ona razupita tičja gajba, v katero so zapirali cesarjeviče po krvi, in to počenši od Muhameda IV., to je, one cesarjeviče, katerih so se bali sultani, in kjer so prebivali, v grobu živi, dokler jih ali janičarsko vpitje ni poklicalo na prestol, ali pa jih rabelj zadavil. To poslopjice je podobno tempeljčku, je debelih zidov, brez oken, od zgoraj razsvetljevano, zaprto z železnimi vrati, — na katera se je zavaljal velik kamen. Tu je bil zaprt Abdul-Aziz tisto malo dni, kar jih je preteklo med njegovim padom s prestola in med njegovo smrtjo. Ti zidovi so videli strašni pogin osmanskega Kaligule, Ibrahima; njegova slika je prva, ki se pred tujcem vzdiga na pragu tega pokopališča živih.
Vojni age so ga bili vrgli s prestola in nesrečnika vlekli v ječo. Tu je bil zaprt z dvema milkama. Ko se izdivja, se naposled
Anarhist.
Zakoni izrekli so zopet ostro, a pravično sodbo: Herman Stellmacher kriv je umora in ropa pri menjalci Eisertu na Dunaji dne 10. januvarija 1884; posekal in pobil je s sekiro štiri osebe, očeta, dva mala otroka in njiju odgojiteljico; zatoženec kriv je umora in oropanja tajnega policista Blocha na Dunaji, dne 25. januvarija 1884 in zatoženec je kriv poskušanega umora nad nekim delavcem v ravno isti dan, kateri delavec je hotel ujeti zločinca — za to naj se izvrši na obsojenci smrt na vešalih In v dan 8. t. m. sklenil je Herman Stellmacher med zidovi dunajske deželne sodnije življenje svoje na vešalih. Nečemo na tem mestu poročati zopet vse podrobnosti krvavih dejanj, katerim je bil čini-telj provzročitelj anarhist Stellmacher, — groza nas je spomina, kajti svoje roke kopal je hladnokrvno, s po polnem mirno dušo v krvi nedolžnih otrok, zatajil je vse čute človeške.
Mehko človeško srce prešinja sočutje in pomilovanje, kader vidi izginiti jednega člana iz državljanske družine na tak način, in vajeni smo tedaj vprašati, če bi se mu vender ne mogla izkazati milost, da so zakoni vender morda preostri. Toda za take zločine ne more odjenjati zakonik, ne more izreči milosti, naj bi bil sestavljen na še tako človekoljubni podlagi. Zgodovina pripoveda nam grozne čine razjarjenih, surovih divjakov, čine, kateri obujajo v nas vse zaničevanje, vender nam zgodovina o razjarjenih teh divjakih tudi poroča, da jih je pogled nedolžnih otrok ganil, tresle so se jim roke, odložili so morilno orožje in rešili nedolžno bitje. Anarhistični zarotniki ne poznajo tega vsmiljenja.
Če se nam vender srce v pomilovanji topi, ko vidimo izvrševati ostro tako obsodbo, zgoditi se pač more le zaradi tega, ker moramo globoko obžalovati, da človek more tako zatreti v srce mu položene blage čute, da more vse darove tako poteptati z nogami, darove božje, s katerimi naj bi bil deloval v prid svojih sodrugov, da je odvrgel od sebe vse človeške lastnosti in si odel po polnem živinsko nrav.
Stellmacher bil je anarhist in izvrševal je vse te zločine kot reprezentant anarhistov, onih ljudij, katerim so vsa sredstva dobra, s katerimi se morejo doseči njih nameni. In kaj hote? Rešiti hočejo stoletja staro socijalno vprašanje, oni hote imeti »prostost, jedna-kost!“ Vprašanje hotč rešiti, s katerim so se bavili najgenijalnejši možje vse svoje življenje, ti ljudje pa hote z nožem in dinamitom rešiti to vprašanje. Jeduakopravnost hot6 v družbi človeški!
Nevedni, zaslepljeni črevljarski pomagač hoče z dinamitom primorati družbo človeško, da bi ga pripoznala v vsem jednakega gospodarju, da bi z njim delil kruh in vodo. Sta-
umiri. „To mi je bilo,“ je dejal, »zapihano na čelu; to je bila volja božja." Od vsega velikanskega cesarstva, od ženskadi, med katero je devet let užival sladnosti, ostali sta mule dve sužnici pa koran. Vender je mislil, da je varen življenja, pa je živel mirno, ter cel6 upal, da prijatelji njegovi, prispevši iz krčem in vojaren, mu bodo izpremenili usodo. Siromak je bil pozabil koranovega uka: »Kadar imate dva kalifa, umorite enega." Mufti se domisli tega reka, ko so ga bili o tem povprašali age in vezirji. Zadnji dan svojega življenja sedi cesar v kotu svojega groba ter čita koran svojima sužnicama, s prekrižanimi rokami pred njim stoječima. Oblečen je bil
v črn kaftan, ponošen in zamrsan šal okolu I>asa, pokrit pa je bil z rudečo volneno kapo. Žarek blede svetlobe, ki je padal od stropa, osvetljeval mu je veli, iztrošeni, voščeni toda mirni obraz. Nenadoma zaslfši molklo stopanje ter skoči po konci: vrata so bila odprta, na pragu pa stoji kup usodnih podob. Razume, dvigne oči proti k omreženemu oknu, pa zagleda brezčutne obraze muftijev, ag, vezirjev, s katerih je bral svojo obsodbo. Strah ga
novski razloček bil je vedno in ostal bode in to spoznavajo zdaj uže tudi zapeljani delavci, z gnusom odvračajo se od teh krvolokov; res da je še nekaj fanatikov, kateri hot<5 opravičevati morilno anarhistično tolpo, a oni delavci, kateri hot<5 le v istini preustrojbo družinskih razmer, podajejo si v pošteno delovanje roke in ne hot<5 se družiti z onimi ljudmi, kateri v tihi noči zavratno napadajo speče državljane, jih pobijajo in oropajo. Na-dejemo se, da malo številce teh izrodkov človeške družbe ne bode postalo več družba, da bodo delavci spoznali, da zboljšanju njih stanja nič bolj ne nasprotuje nego anarhistično ro-vanje in zmote, katere le ovirajo mirni razvoj socijalnega vprašanja ter odvračajo može, katerim je blagor delavskega stanu na srci. Nož, bodalo, dinamit — zločini ne mogo rešiti važnega socijalnega vprašanja, to rešiti je možno samo v mirnem sporazumu.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Konec.)
IX. Namesto državno - železniškega sv6ta, kateri se je sestavil na podlagi ukaza z dnč 26. februvarja 1882, drž. zak. št. 25, a se zdaj razpustil, stopi po § 5 gori omenjene organizacije državno-železnišk sv6t, kateri ima izrekati svoje mnenje o gospodarstvenih vprašanjih pri železniškem prometu; ta državno-železniški svčt sestoji iz predseduika in 50 članov, katere imenuje trgovski minister. Iz med teh jih imenuje 24 po nasvetu trgovskih in obrtnih zbornic, in zbornica v Ljubljani ima z zbornico v Gorici vkup jednega predlagati ter ob jednem naznaniti namestnika. Predlagati se morejo samo pravi zbornični člani. Zbornični tajnik naznanja dopis na trgovsko in obrtno zbornico v Gorici, na kateri dopis pa še ni došel odgovor ter meni, naj bi se koj vršila volitev, ker se je nadejati, da go-riška zbornica vzprejme predlog in se ta nasvet mora izvršiti uže do 25. julija.
Zbornica se soglaša s tem predlogom. Na predlog gospoda zborničnega predsednika se predlaga pravi član zborničen g. Karol Luck-mann, ravnatelj kranjske obrtne družbe, članom in sklene se, da se oni član, katerega imenuje goriška zbornica, predlaga namestnikom.
X. Gosp. Vaso Petričič opozarja, da c. kr. deželna blagajnica ne vzprejema po-kvarjeuega, obrezanega, prevrtanega in zelo obrabljenega denarja, kar provzroča trgovcem ne malo škodo, ker morajo od kupovalcev vzprejemati tudi poškodovan denar, če hočejo kaj prodati. On stavi torej predlog: Zbornica naj dela na to, da bode c. kr. deželna blagajnica vzprejemala poškodovane desetice in dvajsetice ter da se le potem odstranijo iz prometa.
Gospod zbornični predsednik Josip Kušar omenja, da se je zbornica zaradi tega
spreleti, pa začne milo prositi:	„Vsmilite	se
me! Vsmilite se sultana! Darujte mu življenje, pustite mu ga! Ako je kdo med vami, ki je jel moj kruh, prosim ga, pomagaj mi, v imeni božjem! Ti muftij, Abd-ul-Rahim, glej, kaj misliš storiti! O kako so ljudje slepi in grozo-vitni! Zdaj ti povem: Jusuf paša mi je svetoval, naj te dam usmrtiti kot izdajalca, jaz pa nisem hotel, in zdaj me želiš ti pogubiti. Beri koran, kakor jaz, beri besedo božjo, ki obsoja nehvaležnost in krivičnost. Pusti mi življenje, Abd-ul-Rahim, življenje, življenje!"
—	Kruti rabelj se je tresel ter pogledal gori k gospSdi. Toda suh glas, ki je prišel izmed onih kakor kipov nepremakljivih obrazov, odgovori: „ Kara-A lij, zvrši!" Rabelj zgrabi Ibrahima za rame. Ibrahim zarjove ter zbeži v kot, ter se skrije za svoji dve sužnici. Na to priskoči Kara-Alij in čavši, vržejo na tla ženske, ter prevladajo sultana: sliši se kletev, ropot palega telesa, grozan krik, ki preide v molkli hropot, na to vse vtihne. Svilena vrvica je v večnost odpravila devetnajstega sultana Os-manove vladajoče hiše, nevsmiljenega gospodarja.
uže obrnila na visoko c. kr. finančno rnini-sterstvo, in ker dohajajo jednake prošnje, se bode, če se ta prošnja ne usliši, zopet obrnila na visoko c. kr. finančno ministerstvo.
Zbornica vzame to izjavo z zadovoljstvom v znanje.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj volila so mesta in trgi na Koroškem svoje zastopnike v deželni zbor. Izvoljeni so samo nemško-liberalni kandidati. Slovenski kandidat v Velikovcu, finančni svetnik Adamič, propal je proti dr. Luginu. — Pogoste povodnji, ki so v poslednjih letih opustošile Koroško, napotile so vlado, sezvati enketo, ki se je bavila z vprašanjem, kako bi se dalo tej nezgodi v okom priti. Veščaki izjavili so, da je povodnji provzročilo v veliki meri nespametno gozdno gospodarstvo. Razen urejenja rek bavil se bode torej prihodnji deželni zbor tudi z revizijo obstoječih gozdno-redarstvenih propisov. Število političnih gozdnih organov bode se na Koroškem znatno povišalo. Za Celovec imenoval se bode deželni gozdni nadzornik, v katerega kompetenco bode spadala cela Koroška. Razen tega imenovali se bodo trije gozdni komisarji, in sicer v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Sploh se bode gledalo na to, da se gozdarstvo goji na način, kakor to zahtevajo krajevni odnošaji.
Jeden zmernih članov nemško-liberalne opozicije, poslanec Wolfrum, polagal je predvčerajšnjem svojim volilcein račun o svojem delovanji. Poslanec Wolfrum izjavil se je tim povodom odločno proti abstinenci,ji nemško-liberalne stranke, ker bi to bil pogubonosen korak. Vidno je iz tega, da se med češkimi nahajajo še možje, katerim ni slepa strast še zamorila politično premišljenost.
Hrvatski ban potuje po gorenji Vojaški Krajini. Prebivalstvo sprejema bana povsod z največjo slovesnostjo, in ni dvojiti, da bode vsled tega potovanja Starčevičijancem začelo zmanjkavati tal za njihovo politiko. Opozicijo-nalna lista »Svoboda" in ,,Pozor" niti ne omenjata banovega potovanja boječ se, da bi bralci vender le utegnili spregledati plitvost radikalnega katekizma.
Tuje dežele.
Razni listi poročajo, da bode sestanku našega in nemškega cesarja v Ischlu v kratkem sledil sestanek kneza Bismarcka in grofa Kalnokya. Ker Bismarck letos ne pride v Ga-stein, obiskal ga bode grof Kalnoky v Var-zinu. Da bode ta shod velikega političnega pomena, je pač jasno, no o katerih zadevah bodeta razpravljala vplivna državnika, o tem ni znano nič pozitivnega.
»Pol. Corr." piše se iz Petrograda, da se delajo velike priprave za potovanje ruskega
13.
Druga poslopja.
Razen zdajka opisanih gradičičev je bilo seintertjii raztresenih po vrtih in gajih še mnogo drugih letovišč. Bile so kopeli Se-lima II., v katerih je bilo dvaintrideset velikanskih dvoran, vse sam marmor, zlato, sli-karine. Bilo osmerovoglatih in okroglih kioskov, s kuplami in vsakovrstnimi strehami, ki so pokrivali dvorane vložene z bisernico in okrašene z arabskimi napisi. Med vsemi okni so visele pozlačene gajbe, polne slavcev in papig; barvana okna pa so širila blagodejno modro in rudečkasto svetlobo. Bili so kioski, kamor so sultani hodili poslušat berilo iz »Tisoč in ena noč", ki so jim jo brali stari der-viši. Bilo je drugih kioskov, kjer so svetično jeli poučevati mlade cesarjeviče; kiosčičev za premišljevanje, paviljončekov za večerne shode; ljubkih hišic, katere so postavljali if1 odnašali, kakor se jim je zdelo. Povsod je bil lep izgled; tako na Skadar, ki ga je z rude-čino oblivalo zapadajoče solnce* na Olimp, ki ga je mesec srebril. Bosporski vetrič je ne-
cai’ja. Vse ceste in železnice se preiskavajo, in palače Belvedere in Lazinky, kjer bode bival car, so od vojakov obkoljene. Petro-gradska policija pazila bode na sigurnost carja >n njegovega spremstva.
Iz Kahire poroča se angleškim listom, da se v mestih Assuan, Vadi-Halfa in Samneh pripravljajo veliki vojaški tabori. Prve vojaške čete angleške odidejo v Sudan dne 22. avgusta. Vpotrebili se bodo tudi indijski vojaki. Proti Kartumu napotilo se bode okolo 4000 mož, v pomoč generalu Gordonu.
Kitajska je protestovala proti francoskemu zasedanju otoka Formoze. Skoro ne-izogibljiv je sedaj boj med Francozi in Kitajci. Francoska vlada odposlala je zopet dva vojna parnika z vojaki v iztočno Azijo ter bode v kratkem še bolj pomnožila svojo vojsko v Tonkinu.
Dopisi.
Iz Kamenika dn<ž 12. avgusta. (Izv. dop.) Lepo veselico napravila je kameniška „Lira“ pretečeno nedeljo popoludne na vrtu gosp. Jarneja Grašeka na korist lastnega fonda. Posamezne točke dobro zbranega in sestavljenega vsporeda izvrševale so se vseskozi precizno. Od pevskega oddelka dopadala sta najbolj zbora „Cigani" in pa „Slavjanska“. V prvi vrsti odlikoval se je zopet gosp. Štefančič s svojim tenorjem.
Tudi godba bila je svoji nalogi po polnem kos. Kako da ta vrlo napreduje, bila nam je uže prej enkrat priložnost, poudarjati.
Po končanem petji in godbi pričela se je tombola. Premeteni „Liraši" prepustili so prodajo tablic po polnem nežnemu spolu, kame-niškim gospicam. Uže s tem, da so lete to nalogo prevzele, bil je vspeh zagotovljen. Pričele so izvrševati svoj posel s tako energijo, da je bilo v kratkem do malega vse razprodano. To ni malo pripomoglo k temu, da so dohodki te veselice po vsem povoljni. Mislimo, da ustrežemo „Liri“, ako gospicam za ta njih iud izrekamo na tem mestu javno zahvalo.
Po dovršeni igri prepevale so se še druge pesmi, zbori in čveterospevi, in tudi godba je razveseljevala zbrano občinstvo. Sploh se je veselica zelo raztegnila, kajti po nastalem mraku podal se je velik del zbranih v sobe, in da so se tukaj mlajši takoj jeli sukati, nam poudarjati pač treba ni.
Veselica se je tedaj v splošno zadovoljnost vršila, a nekaj druzega je bilo, kar nas je neprijetno dirnolo. Občinstva je bilo sicer dokaj navzočnega, a nikakor ne toliko, kakor slflo po pravici smeli pričakovati. „Lira“ je Pevsko društvo, društvo mladih mož, ki se Pošteno trudi in pridno uri, da bi svojo na-°8o častno spolnjevalo. Kako veljavo da ima tako društvo za tak kraj, kakor je Kamenik, ■1° Menda vsakemu jasno. In vender so ravno
Prenehoma božal ta poslopjiča ter jim na svojih perotah prinašal lepe dišave, ter si igral z zlatimi polumeseci na vrhovih vitkih stebrov.
, 1"arn y zadnjem delu je bil hramič za ™	) sobtJ »Plemenite oprave“, narejena
po vzgledu pozlačenih dvoran bizantskih cesarjev ter zaprta s posrebrenimi vratini. Tukaj se je varoval prorokov plašč, ki so ga slovesno vunka,] prinesli enkrat na leto, v navzočnosti vsega dvora, njegovo palico, v srebrni skrinjici zaprti lok, ostanke Kaabe, če-sčeno in grozno zastavo svetih vojska zavito v štirideset svilenih zavojev, od katere da je kakor od strele zadet oslepil vsak nevernik, ki jo je pogledal. Karkoli je imel narod najsvetejšega, cesarstvo najdragocenejšega, vladajoča hiša najmilejšega in najskrivnejšega, ^e je bilo zbrano ondukaj, v onem senčnati?1 in tihem poslopjiču, v onem skritem gra-".'Vu> li kateremu je takorekoč od vseh stranij s"ila ogromna prestolnica, kakor nepreštevna množina ljudij ter hotela z obrazom pasti na zemljo in jo oboževati.
kameniški domačini temu društvu nasproti čudovito hladni in inrzli. Namesto da bi mlade moči vzpodbujali, da bi društvo podpirali, pa o vsaki priliki kažejo le mržnjo do njega. Ne trdimo, da so vsi Kameničanje jednaki, so častne izjeme med njimi, a žal, da so le izjeme. Konstatovati nam je, da bi se bilo BLiri“ to podjetje slabo poneslo, ko bi ne bili tujci v tako obilem številu pritisnili. Videli smo precejšnje število Ljubljančanov, ki so le za ta dan obiskali Kamenik, in mnogo brojno število onih, ki preživč večji ali manjši del poletja v Kameniku.
Da domačih „Nemcev“ ni bilo navzočnih, akoravno so se jim poslala nemška vabila, nas ne boli toliko, dasi se oni kaj radi skan dalizujejo nad tem, ako se ne udeležujejo narodnjaki polnoštevilno onih veselic, ki jih oni prirejajo; dokazali so s svojo odsotnostjo le, da se z svojega stališča, od svojega principa tudi za las ne premaknejo. In tega jim vsaj mi ne zamerimo. Pač pa moramo izražati svojo nejevoljo nad tem, da so doma sedeli tudi taki, ki se prištevajo k slovenski inteligenci. A o tem za sedaj zadosti.
Omenjati nam je le mimogrede še nekaj, ker smo uže gori govorili o tujcih. Letos se Kameničani ne morejo pritoževati, da bi jih ne bilo došlo mnogo, in tudi še zdaj prihajajo dan na dan, le škoda, da se semtertjži tujci morajo čez Kameničane pritoževati. Nekateri izmed njih še niso bili daleč po svetu, in zaradi tega ne vedo, kako je s potujočimi ljudmi občevati. Za denar, ki ga plačajo, hočejo imeti tujci tudi primerno postrežbo, a te ne dobč vselej. Posledica tega je, da nekateri uže po kratkem bivanji iznenadjeni Kamenik popuste in si drugi kraj poiščejo. Da le-ti potem drugim Kamenika ne priporočajo, je razumljivo, in da kameniško prebivalstvo s tem škodo trpi, je tudi vsakemu jasno. Vender nam je naglašati, da so to le posamezni slučaji in opozarjali smo na nje le zato, ker smo na lastna ušesa slišali tujce pritoževati se in ker nam gotovo zelo na srci leži, da bi se v prihodnje več ne ponavljali. Ako bode kameniško prebivalstvo pametno postopalo, bode Kamenik v kratkem najbolj obiskovan kraj na Kranjskem, in to Kameniku prav iz srca privoščimo!
Iz Poljanske doline na Gorenjskem dne 12. avgusta. (Izv. dop.) Iz naše prijazne doline pride malokrat kak glas v slovenske liste, čeravno bi morebiti zaslužila, da bi se večkrat kaj poročalo o njej; saj se mora prištevati najlepšim gorenjskim dolinam in razumno njeno prebivalstvo tudi ne živi tako apatično, kakor bi se lehko sklepalo iz vednega molčanja. Posebno v »metropoli" naši, v Poljanah, postalo je dokaj živahno. Celo tujce imamo na počitnicah, ki se veselč naših trat in se kratkočasijo z lovom rib, od katerih nahajamo še precej žlahtnih vrst po naših vodah. Tudi rakov nam še ni zmanjkalo, ker kuga še ni prišla v Poljanšico in upamo, da nam tudi za naprej prizanese. Radovedni smo, kedaj in če se sploh postavi oni aparat za vzgojo rib, za katerega je nedyavno dovolilo ministerstvo 100 gld. podpore, čuje se, da se od merodajne strani oporeka potrebi take naprave v Poljanah. Z našega stališča moramo tako mnenje toplo obžalovati. Gotovo je malo vod na Kranjskem, ki bi bile toliko pripravne za povzdigo ribarstva, kakor Po-ljanšica in za to še vedno upamo, da se obrne stvar nam na dobro!
V Poljanah se je tudi ustanovilo »Bralno društvo", za katero se naši vrli vaščani jako zanimajo. Društvo ima nad 40 udov, ki marljivo prebirajo obilne časnike, ki so jim na razpolago. Naš nadučitelj g. Cirman je predsednik društvu; njegovi vztrajnosti in navdušenosti se ima mlado društvo pač največ zahvaliti. A tudi drugi odborniki sodelujejo v lepem soglasji in upati je, da bode bralna soba pri g županu Čadežu (ki je za malo odškodnino prijazno prepustil prostore) vedno jednako obiskana in da bode čitanje listov vedno bolj širilo omiko in narodno zavest med naše Poljance in sosede njihove!
Omeniti moram še poprave ceste, ki pelje po naši dolini iz Loke na Žir. Odkar je prevzel delavni in energični g. Guzelj v Škofji Loki vodstvo cestnega odbora, prišlo je novo življenje na naše okrajne ceste. V blagajnici je bilo nabrano uže mnogo denarja, a nihče se ni poprej dosti brigal za popravo. Z novim odborom pa je nehala stara, nedostatnost. Cesta, ki je bila poprej na mnozih krajih uže tako skrčena, da se nista mogla dva voza srečati, se je povsodi razširila; na nekaterih krajih so znižali male klance in celo skalo odrezali, kjer je bilo potreba. Sedaj se človek pelje prav pripravno in ako se izvrši tudi nameravano razširjevanje skozi poljansko vas, potem se bode naša cesta vkljub nerodnemu in neugodnemu terčnu ob strmem gorskem rebri lehko prištevala najboljše negovanim cestam kranjskim.
Te dni našli so v neki grapi znanega tržaškega najdeiica, ki je beračil okrog, mrtvega. Napil se je žgane pijače in zaspal je na solncu v boljši svet. Tako se nahajajo povsodi nesrečni nasledki žganja, katerega se žalibog pri nas mnogo preveč povžije. Pač je skrajni čas, da se omeji' ta strupena pijača, ki vgonobi marsikako družinsko srečo, pokonča marsikako nadepolno življenje!
Razne vesti.
— (Uniforma mestu krede.) Zgovoren gost ogovori v gostilni železniškega sprevoditelja, zakaj vender pri tej vročini ne sleče suknje ,,Zakaj ne odpnete po polnem suknje", meni gost, „pri tej vročini menim bi bilo to velika dobrota?" — „To ni tako, moj dragi," meni že-leznišk sprevoditelj, „ker bi drugače ne vedel, koliko meric sem popil; kajti pri vsaki merici od-pnem jeden gumb, in sleči se bodem mogel torej še le okolo 11. ure.“
— (Tovarne za črevlje.) V Chicagu je zdaj 2800 tovarn, katere zdelujejo črevlje. Delavcem v teli tovarnah ni treba biti posebno spretnim ; delo je večinoma le bolj mehanično. Črevelj se zdeluje v 64 delili, tako da ima tak črevljar le silno malo črevljarskega posla. Delo gre tako naprej, da s tovarnami najboljši rokodelski črovljarsld mojstor tekmovati ne moro.
Domače stvari.
— Nj. ces. kr. veličanstvo izvolilo je z Najvišjim odlokom z dne 30. julija 1884 potrditi sklop kranjskega deželnega zbora z dne 9. oktobra 1883, zadevajočega 16proc. doklado na popolno propisanje vseh direktnih davkov za delno pokritje deželnega doneska k potrebščini zemljiško-odveznega fonda za loto 1884.
— (Slovensko gledališče.) Usojamo si opozarjati zopet slavno občinstvo, da se bode v soboto, dnč 16. t. m., v sijajno razsvetljenem gledališči igrala igra „Cvrček". Ker je ta predstava v praznovanje Nj. veličanstva rojstnega dne in v spomin lanskega bivanja Nj. veličanstva cesarja med nami prirejena, nadejamo se, da bode udeležba mnogobrojna.
— (Na Bledu) priredi se povodom rojstnega dne Nj. veličanstva cesarja dne 19. t. m. koncert, tombola in ples. Jezero bode slovesno razsvetljeno. Ob neugodnem vremenu se slavnost preloži na naslednji vremonsko ugodni dan.
— (V spomin rojstnega dnč Nj. veličanstva) cesarja Fran Josipa I. priredč mesto Črnomelj, Narodna čitalnica in prostovoljna požarna bramba dnd 17. t. m. na mestnem gričku veselico po sledečem vzporedu: 1.) Nagovor gosp. mestnega župana; 2.) petje; 3.) loterija; 4.) ljudska zabava; 5.) ples, umeteljni ogenj in kres. Začetek ob 3. uri popoludne. K udeležbi vljudno vabi	odbor.
— (Umrl) je tukaj včeraj popoludne umi-rovljeni polkovnik gosp. Wolff v 84. letu svoje dobo. Pokojnik bil je v Ljubljani mnogo poznana oseba; služil je tudi kot podpolkovnik pri našem domačom polku.
— (Dodatek k „Izjavi.“) K »Izjavi" notranjskih rodoljubov, priobčeni v št. 137 „ L j ubij. Lista", dodajomo še podpise naslednjih spoštovanih gospodov iz občine Jablanice v Dolenjem Zemunu: Torkar, župnik v Košani; Josip Potepan,
župan; Andrej Samsa, posestnik; Jos. Legat, obč. svetovalec; Miha Bojc, Miha Jaksetič, Janez Mar-molja, Janez Baša, Janez Novak, Josip Logar in Josip Vrh, posestniki in odborniki.
— (Godba v „Zvezdi“.) Jutri opoludne svirala bode v »Zvezdi*1 vojaška godba po naslednjem vzporedu: 1.) Koračnica; 2.) ouvertura iz opere „Tancred“, Eossinijeva; 3.) „Rosen aus dem Siidenu, valček Straussov; 4.) tretji konec iz „Don Carlo“, Verdijev; 5.) ,, Tombola", polka franc;. Panhannsova; 6.) „Entiveder-oderu, brzopolka Straussova.
— (Zblaznel) je Anton Frank iz Čel. S svojim čudnim obnašanjem obrnil je pozornost vseh, kateri so ga srečali, na se. Na vprašanje, kdo je, počel je moliti Očenaš ter še le potem odgovoril na stavljeno vprašanje. Policija odvela je reveža t blaznico.
— (Eazstava v Gorici.) C. kr. poljedelsko ministerstvo dovolilo je v spodbujo sadjarjev in vincarjev na Goriškem podporo, zato se bode v 25. do 28. dan septembra t. 1. priredila v Gorici razstava sadja, vrtarskega orodja, grozdja in vina. Delile se bodo premije. — Ob jednem se bode v 28. dan septembra t. 1. priredila tam tudi razstava goved.
— (Čebele) imajo lotos zelo visoko ceno in to zaradi tega, ker je v najbolj ugodnem času za čebele hudo deževalo in je dež ne le oviral pridne nabiralke, marveč jih tudi mnogo uničil. Pri slednjem čebelnem semnji na Igu v ponedeljek pripeljalo se je sicer zel6 mnogo čebel, vender so bile cene visoke, kajti dvoje manjših panjev stalo je 4 gld 60 kr., boljših, močnejših pa 5 gld. 30 kr. Na ižanskem semnji so jih mnogo pokupili Gorenjci.
— (Neosnovana v e s t.) Pred kratkim raznesla se je vest, da se je med c. kr. vojaštvom v Koroški, in posebno med onim oddelkom pred Bovško sotesko pokazala kolera, istotako so se čuli tudi glasovi, da se je pri Naborjetu pri jedni osebi pokazala kolera. Na podlagi avtentičnih poročil pa moremo zatrditi, da so one vesti po polnem neresnične.
— (Goriška	„Soča“) št. 32.	spomina so
nas	zopet jeden pot	v	preiskreni	svoji	ljubezni do
bližnjega ter hoče nam v časnikarski svoji bistroumnosti in globokem poznanji vseslovenskih razmer dajati dobre pouke o notranjski volitvi. Mi smo vselej hvaležni za dobre nauke in tudi bi se zahvalil ljubeznivi „Soči“, če bi ti njeni sveti ne nosili ne sebi znaka, da so prišli iz možgan, kateri so trpeli preveliko vročino. Preverjena naj pa bode uljudna „Soča“, da si zaradi notranjskih volitev gotovo ne delamo prevelikih skrbij in ne bode nan	treba brisati si	s	čela potu.	Kar	pa so v tem
članku „Sočinera“	še	na dalje	blodi	o narodnih
voditeljih, o izbiranji kandidata notranjskega in o utrjenem gospodstvu itd. je uže toliko malenkostno, da se nam ne zdi vredno odgovarjati, marveč le pomilovati globoko moramo pomilovati pisca teh bedastoč. Kdo pa je pravi slovenski narodnjak, nas pač ne bodo učili puhloglavi mladeniči, niti ne kričeči nasprotniki za slovenskega naroda blagor unetih mož. Sicer pa naj omenimo še, kako temu pisarenju odgovarjajo „Novice11:	„ Goriške
„Soče“ št. 32 se nas povodom notranjske volitve za deželni zbor kranjski tako milosrčno spomina, da bi si šteli v malomarnost, ako bi pozabili za to prijaznost izreči ji posebno zahvalo, — Zagotovimo pa „Sočo“ v tem slučaju, da nam izrekoma še ne dognane kandidature za Notranjsko ne dela ravno sivih las. — Pri nas in sploh Slovenci zgubili smo žalibog prerano našega Tomana, Costo in Blehvoisa in gotovo jih pri vsaki priliki zelo težko pogrešamo. Vse drugo pa je pri notranjski volitvi, ker mirno lahko zagotovljamo pisca Sočinega, da je za blagor našega naroda prav vse eno, ali se njen protože v našem zboru ali zunaj njega guga v domišljiji, da je samo on edini pravi slovenski narodnjak, akoravno je bil svoj čas ravno v vedni vojski s priznanimi našimi voditelji, s Tomanom, Costom in Bleiweisom.“
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 14. avgusta. „Fremdenblatt“ raztovarjajoč o sestanku Kalnokyja s Bismarckom, poudarja, da zveza obeh velesil
služi v svrho Djunim specijalnim in občnim evropejskim interesom, založena na spoštovanji tujih pravic, ohranjujoč svoja lastna prava in zabranjuje dalje kaljenje miru ter se vestno trudi, pospeševati vse sile, ki se strinjajo v ohranjenje miru in pravnega reda na kontinentu. Iz tega vsega pa sledi principijalno, da niti Kalnoky niti Bismarck ne moreta aktivnih političnih namer imeti pri medsebnih posvetovanjih v Varzinu, nego iz tega sledi, da se v delovanji obeh teh državnikov uvi-deva uprav skrb, zaprečiti akcije, ki bi mogle provzročiti evropske zmešnjave in zapletke. Delo v Varzinu namenjeno je miru, ob jednem pa utvrditi zvezo Nemčije z Avstro-Ogersko še ožje in trdneje, ne da bi trebalo v to svrho katerihkoli pogodb. Jednodušnost obeh ministrov in vzajemna nepogojna odkritosrčnost sta važna činitelja v nadaljevanji mirovnega dela.
Dunaj, 13. avgusta. Cesarsk patent z dn6 8. avgusta sklicuje gališki deželni zbor na 2. dan septembra.
Budimpešta, 13. avgusta. Uradni list objavlja Najvišje potrjeni zakon o inartikula-ciji s Švico sklenene mednarodne pogodbe, zadevajoče medsebojno ubožnostno pravo, dalje izvrševalni ukaz k zakonu o davku na žganje.
Rim, 13. avgusta. Včeraj je v okuženih krajih 11 oseb obolelo za kolero, izmed teh jih je osem umrlo; v provinciji Parmi so štiri osebe obolele za kolero, dve iz med teh sta umrli.
Versailles, 13. avgusta. Kongres je zavrgel popravke na odpravo predsedstva, na direktno volitev predsednika po suffrage uni-versel, naposled na odpravo senata.
Versailles, 13. avgusta. Kongres je po zavrnitvi vseh popravkov vzprejel vse člane revizijskega načrta, na kar se je ves revizijski načrt s 509 proti 172 glasovom vzprejel. Skrajna levica se je izjavila, da se glasovanja zdrži, ker so načela demokracije z načrtom žaljena. Mun (klerikalec) je dejal, da so kon-gresove debate pokazale slabost republikancev, Francija da bode izrekla sodbo. Predsednik je potem sejo sklenil.
London, 13. avgusta. General W. Earle je okrajšal svoj dopust in bode jutri zapustil London ter se vrne v Egipet. — Poročila iz Assuaua pravijo, da so včeraj tja došli ukazi, naj se v Wady-Halfi pripravi tabor za anglešk polk. V Wady-Halfo se pošlje za 700 konj krme.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 14. avgusta.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih................80'95
>	»	>	»	srebru.......................81-75
Zlata renta...........................................103-65
b°L avstr, renta.......................................96-15
Delnice ndrodne banke.............................. 859- —
Kreditne delnice......................................315-30
London 10 lir sterling................................121-65
20 frankovec....................................... 9-645
Cekini c. kr....................................... 5-74
100 drž. mark..........................................59-50
Tujci.
Dn6 12. avgusta.
Pri Maliči: Gerstendorfer, trgovec, in Šavor, medicinec, z Dunaja. — Kodyner, učitelj, izHoričke.— Fischa, trgovec, iz Brna. — Skarpa, posest, vdova, iz Trsta.
—	Kalcher, c. kr. kaznilnice kontrolor, iz Kopra.
Pri Slonu: Gellming, zasebnik, s soprogo, iz Budim-
Sežte. — Fabriotti, zasebnik; Vecile, lesotržec, in emelli, zasebnik, iz Trsta. — Loger, c. kr. dež. nad-sod. svetnik, iz Rudolfovega. — Franceschi in Poljšak, posestnika, iz Vipave. — Trific, trgovec, s sestro, iz Kostajnice. — Zakrajšek, trgovec, z Bakeka.
Pri Avstr, carji: Kaučič in Krajnc, dijaka, iz Celja.
Meteorologično poročilo.
g čas 2 opazovanja	Stanje j baro- Tempe* metra ratura v ram	Vetrovi	Nebo	Mo- J krina 1 ▼ mm j
“ 7. zjutraj	735 10 +16-0	bzv.	mgl.	
« j 2. pop.	735 00 +25-6	jzpd. sl.	d. js.	o-oo
« | 9. zvečer	736-20 j +19-6 1	szpd. sl.	s. JS.	
Umrli so:
Dnč 12. avgusta. Viktor Bonač, knjigoveza sin, 13 mes., Poljanska cesta št. 10, vodenica v glavi.
D n e 13. avgusta. Jakob AbdonWolff pl. Wolffen-berg, umirov. polkovnik, 83 1., Turjaški trg št. 8, starostno oslabljenje. — Magdalena Giinzler, hišna posestnica, 82 1., Slari trg št. 34, starostno oslabljenje.
Razpis natečaja
državne ustanove za kmetijsko šolo „Francisco-Josepliinum“ v Modlingu.
C. kr. poljedelsko ministerstvo je za kmetijsko šolo «Francisco-Josephinum» v Modlingu, in sicer za naslednji triletni učni kurs 1884/85, 1885/86, 1886/87> dovolilo ustanovo v letnem znesku 250 gld. av. v.
Za vzprejem v to šolo se zahteva:
1.) Dovoljenje roditeljev ali varuhov;
2.) da je prosilec vsaj 16 let star;
3.) izkaz o taki šolski izobrazbi, kakeršna se pri dobro dovršenih nižjih štirih razredih javnih srednjih šol dobi.
Želi se zelo, da prosilec izkaže nekoliko s prakso na kaki kmetiji pridobljeno znanje.
Prosilci za to ustanovo naj svoje prošnje s potrebnimi prilogami vsaj do
31. avgusta 1884 vložijo pri ravnateljstvu v «Francisco-Josephinum* v Modlingu, kjer se dobivajo tudi programi.
Štipendisti so šolnine oproščeni.
Na Dunaji v 26. dan julija meseca 1884.
C. kr. poljedelsko ministerstvo.
Odgovor*
Ribiškemu društvu, oziroma gosp. predsedniku dr. Kappler-ju na „Pozor“ v štev. 183 „Slov. Naroda".
Najlepšo zahvalo za nezasluženo grdo obrekovanje moje osebe v št. 183!
V začetku članka se razdeluje, da ni varno rakov izpuščati v vod6, v katerih je razsajala račja kuga i. t. d. in je ta pouk sploh za ljudstvo važen, kar mora potrditi vsak, kdor je količkaj izveden v ribiških zadevah.
Dalje se g. predsednik obnaša kot jako izveden mož v ribiških zadevah, osobito kar se tiče rakov, v mnogih krogih je pa znano, da g. Kappler kot gour-mand toiijour žlahne ribe in okusne rake takrat izvrstno pozna, ko pridejo pečene ali kuhane na mizo, za trminologijo, življenje, prebivanje in urejevanje rib in rakov se pa on, kakor je sam proti meni mnogokrat omenil, nič ne briga.
Gosp. K. trdi, da je mesec september najvgodnejši za vlogo rakov. To ni res! Ako bi se bil obrnil g. K. do ribičev iz Krakovega in ljubljanske okolice, bi bil izvedel brezdvomno, da je najvgodnejši za vlogo rakov mesec sušeč. Za septembrom pa pride mesec oktober, v katerem se v več vodah uže začne prskanje rakov, in ni nikakor več nakazano, v tem času rake loviti in prenašati, to pa osobito ne, ker je po postavi meseca oktobra sploh prepovedano rake loviti.
Tako je bodalo, katero je od g. predsednika zaradi od mene nakupljenih rakov pod mero meni namenjeno bilo, ranilo njegove lastne prsi.
Uže meseca decembra m. 1. so se krakovski ribiči obrnili s prošnjo do poprejšnjega predsednika g. P., naj nakupi s polovico taiste svote, katero je dovolil slavni deželni zbor ribičem meseca oktobra m. 1., mladih rakov, da se spustijo v Ljubljanico, Ižico in Mali Graben.
Žalibog se pa to ni storilo po poročilu, katero je naznanila c. kr. kmetijska družba slavnemu deželnemu odboru, niti pod vodstvom poprejšnjega niti sedanjega predsednika, dasiravno niso več okužene omenjene vode po izreku dotičnih ribičev.
Iz tega poglavitnega vzroka sem jaz naročil pred dvema mesecema pri ribiču F. z Beričevega, da naj prinese mladih rakov iz reke Pšate, katera je, kakor tudi druge vodž kamniškega okraja, do sedaj po polnem zdrava.
Bibič mi je na to prinesel 270 rakov, katere sem kupil, po tem izročil krakovskim ribičem, in ribiči so izpustili še tisti dan rake v omenjene vodo.
Za to darilo so se zahvalili ribiči in me naprosili, naj jim, ker niso zmožni po polnem pravilne slovenščine, sestavim vrstice, da se mi zahvalijo javno za mojo izkazano dobroto. Storil sem to samo iz tega namena, nikakor pa iz meni očitane častihlepnosti, še manj pa, da bi hotel na ta način dajali ribičem potuho.
Drugi napadi na me so pa, kakor je vže stara navada v življenji, nehvaležnost za moje mnogoletno iskreno delo, s katerim sem se trudil od začetka Bibiš-kega društva kot vstanovnik tega društva, do svojega prostovoljnega izstopa iz odbora, in veliko let poprej, kakor kažejo moja spričevala od slavne c. kr. deželne vlade in od drugih društev kranjske kronovine.
To v pojasnilo na v začetku omenjeni «Pozor».
R. Kastelic.
* Za vsebino tega inserata ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklj e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinraayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.