LETO XXI Celje, 26. avgust 1974 ŠTEVILKA 7 NOV PRAVILNIK 0 DELITVI OSEBNIH DOHODKOV SPREJET Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interno 430. Tisk: »Papirkonfekci-ja« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). Poslovni odbor Cinkarne Celje je na svoji 8. redni seji dne 24. januarja 1974 ustanovil stalno komisijo za izdelavo meril in spremljanje delitve dohodka in osebnega dohodka. Komisija deluje v ožjem (strokovnem) in širšem sestavu. V širšem sestavu zasedata skupno strokovni del komisije in delegati TOZD in PE. Strokovni del je pripravil strokovno obdelane predloge za določitve komisije v širšem sestavu. Komisija je delala v naslednji zasedbi: Praznik Avgust, prav- nik, vodja pravne službe, predsednik ter člani: Bernjak Marija, ekonomist, vodja računovodstva, Haas Hinko, vodja piansko-ana-litske službe, Kapun Janez, socialni delavec, vodja kadrovsko socialnega oddelka, Pečnik Maks, metal, tehnik, vodja odd. v proizvodnji, Rant Miloš, dipl. ing., vodja organizacijske službe in delegati: Naraks Jože, metal, tehnik, TOZD metalurgija, Potočnik Alojz, TOZD kemija, Kramberger Boris, dipl. ing., TOZD grafika, Zelenovič Vladimir dipl. ing., TOZD titanov dioksid, Škerjanc Franc, elektro tehnik, PE vzdrževanje, Markovič Milijo, PE transport. Komisija je za poslovni odbor in centralni delavski svet pripravila dne 23. februarja 1974 predlog za začasni popravek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, po katerem je bila povečana osnova za osebni dohodek povprečno za 9,45 %. Komisija je izdelala ta predlog na osnovi zaključka, da je glede na obseg dela nemogoče v kratkem času v celoti izdelati nov pravilnik o delitvi osebnega dohodka in zato, ker je menila, da osebni dohodki v Cinkarni Celje zaostajajo za republiškim In področnim povprečjem. Komisija je sprejela več sklepov glede svojega dela, in sicer: — Komisija ugotavlja, da je rok izdelave pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov zelo kratek ter zaradi tega ne bo mogoče izvršiti nove analitične ocenitve delovnih mest. Ker je komisija stalna, bo po sprejetju pravilnika o delitvi OD nadaljevala delo, in sicer na analitičnem ocenjevanju delovnih mest ter predlagala potrebne popravke pravilnika. —Komisija meni, da je potrebna ustanovitev strokovne službe za vrednotenje dela (ocenjevanje delovnih mest, sistemizlranje delovnih mest, nagrajevanje po u-činklh dela, normiranje, izbiranje in uvajanje metod za ocenjevanje delovnih rezultatov ter slično) v okviru organizacijske službe Cinkarne Celje. — Komisija ni kategorizirala posameznih delovnih mest, temveč je kategorizirala posamezne skupine kakor so jih predlagale TOZD, PE in službe. Komisija je kategorizirala posamezne skupine z ozirom na podobnost karakterističnih delovnih mest v posamezni skupini. — Komisija tudi ugotavlja, da so nekatera delovna mesta v posameznih TOZD, PE oziroma službah grupirana preveč subjektivno ter zato poudarja, da je kategorizirala skupine po osnovnih značilnostih delovnih mest. — Komisija je ovrednotila dodatke za stalnost v Cinkarni in za skupno delovno dobo tako, da prejme delavec ki ima nad 30 let delovne dobe v Cinkarni do- datek 8 % od osnovne postavke svojega delovnega mesta. Poudarek je dala komisija na delovno dobo v Cinkarni zaradi zmanjšanja fluktuacije delavcev. — Komisija pripravlja merila za variabilni del osebnega dohodka, ki naj bi v povprečju znašal 15 % od osnovne postavke delovnega mesta. — Komisija predlaga razporeditev vseh delovnih mest v sedemindvajset kategorij, ki so o-vrednotene od 10.90 bruto točk na uro do 48.15 bruto točk na (Nadaljevanje ne 2. strani) Petmesečni poslovni rezultat V mesecu maju je sicer ostanek dohodka za bruto sklade porastel za 2,478.739 dinarjev na 18,054.165 dinarjev kumulativno, vendar pa učinkovitost poslovanja kljub temu pada. Udeležba bruto skladov v bruto realizaciji je padla od 3,86 % kolikor je znašala v štirih mesecih na 3,53 %. Udeležba dohodka je padla od 16,32% na 15,82%, udeležba porabljenih sredstev pa je porastla od 82,03 % na 82,53 % .V maju je bilo obračunano odstopanje od planiranih nabavnih cen materiala v znesku 6.200,891 dinarjev in znaša kumulativno že 19.090,592 dinarjev z 31 .majem 1974. Porabljena sredstva so v merilu celotnega podjetja hitreje rastla od neto realizacije za 0,9 poena. Do tega je prišlo zaradi izrazito negativnih tendenc v TOZD titanov dioksid in v grafiki. Hitrejši porast porabljenih sredstev od porasta neto realizacije v teh temeljnih organizacijah je vplival na strukturo cene v taki meri, da se to odraža v merilu celotnega podjetja, čeprav v ostalih organizacijskih enotah tega pojava še ni bilo. TOZD grafika je zaključila poslovanje v mesecu maju celo z izgubo v znesku 602.706,— dinarjev, tako da je bil v štirih mesecih ustvarjeni znesek bruto skladov zmanjšan od 1.121.123,— na 500.263,— dinarjev, kar predstavlja le 1,24% od bruto realizacije. Znesek odstopanja od planiranih cen znaša v grafiki z 31. majem že 683.256,— dinarjev, cene tiskarskih barv in pomožnih sredstev po so plafonira-ne. Tiskarna je tudi v maju u-stvarila izgubo, in sicer v znesku 83.190,— dinarjev. Zmanjšanje izgube TOZD titanov dioksid v maju, ki znaša kumulativno 10.007.256 dinarjev, je znašalo le 219.439 dinarjev, ker in bila dosežena planirana proizvodnja, izdatki za vzdrževanje pa so v tem mesecu zelo porastih Stroški, ki se pokrivajo iz dohodka — pogodbene in zakonske obveznosti, so hitreje rastli od neto realizacije in od dohodka, zaradi česar je bil letni planirani znesek dohodka dosežen s 36,02%, bruto skladov pa le z 25,08 %. Planiranih letnih finančnih učinkov ne dosegata TOZD grafika in titanov dioksid. (Nadaljevanje na 2. strani) Komisija bo preverila predloge odločb Po sklepu seje cinkarnega delavskega sveta z dne 26. julija 1974 je bila Stalna komisija za delitev dohodka in osebnega dohodka zadolžena, da pregleda predlog spiskov za izdajo odločb za izplačilo osebnih dohodkov po sprejetem Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Komisija je predlagane spiske pregledala, popravila očitne napake glede na stare odločbe oziroma velika odstopanja od sprejete sistemizacije delovnih mest. Ker v tem kratkem času ni bilo možno dosledno preveriti vseh pogojev, ki vplivajo na izdajo odločbe, izplačilo za mesec julij 1974 po spisku šteje kot začasno izplačilo. Pred izdajo odločb bodo ponovno preverjeni predlogi za izdajo odločb glede predvidene sistemizacije in razporeditve po izobrazbi in praksi. Izdane odločbe bodo veljale od 1. julija 1974. ter bodo morebitne razlike obračunane z izplačilom za mesec avgust 1974. Avgust Praznik Kako preprečiti nezgode Nesreče s telesnimi poškodbami ali brez njih in zdravstvene okvare v zvezi z delom so se pojavile v večjem številu vzporedno z razvojem industrije, kot njen nezaželen, postranski »proizvod« in pomenijo še danes problem v vseh industrijsko razvitih deželah. Vsaka nesreča moti normalen potek dela. Pri nesreči poškodovani delavec preneha z delom, bodisi samo toliko, da dobi prvo pomoč, ali pa izostane z dela dalj časa, včasih tudi za vedno. Pogostokrat postane invalid s trajno zmanjšano delovno sposobnostjo. Vsaka od omenjenih posledic nesreče povzroča motnjo v delovnem procesu, ki traja toliko časa, dokler poškodovanega delavca nadomesti drug delavec. Ves ta čas pa je za proizvodnjo izgubljen. Poleg izgube pri proizvodnji, imata tako delovna organizacija kot družba efektivne finančne izdatke za zdravljenje, invalidske pokojnine, rehabilitacijo itd. Stroški zaradi nesreč pri delu niso posebej zabeleženi v knjigovodstvu delovne organizacije, izgube proizvodnje zaradi nesreč pri delu pa sploh ne, zato je v podjetju težko ugotoviti celotno škodo, ki jo povzročajo nesreče pri delu. Pogostokrat povzročajo nesreče poleg telesnih poškodb tudi materialno škodo na strojih in napravah, opremi in materialu. Poleg stroškov, ki jih povzročajo popravila ali nove nabave, preneha tudi proizvodnja vse dokler trajajo popravila, oziroma dokler si podjetje ne priskrbi novih delovnih priprav, naprav ter materiala. Pomen vsake nesreče je v njeni pontecialni možnosti da povzroči poškodbo, ne pa v dejstvu, da jo je dejansko povzročila ali ne. Nesreče lahko kontroliramo, medtem ko je resnost poškodbe odvisna od zelo nezanesljivih faktorjev. Nesreča in poškodba torej ni eno in isto. Za proučevanje varnosti pri delu je važna vsaka nesreča, medtem ko poškodba kot posledica nesreče zanima v prvi vrsti zdravnika — specialista medicine dela, organe inšpekcije dela in sodne organe. Za klasifikacijo nesreč pri delu je potrebno poudariti da dostikrat napačno pojmujemo vire, vzroke in oblike nesreč. Vir poškodbe je vsaka naprava, orodje, predmet, material, energija, delovno mesto itd., ki je v najtesnejši zvezi s poškodbo glede na čas in kraj nastanka ali vzrok nesreče. Oblika nesreče je opis, na kakšen način se je nesreča pripetila v zvezi z virom nesreč: v obliki padca nekega predmeta na de- Nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov sprejet (Nadaljevanje s 1. strani) uro. Razpon med kategorijami znaša torej 1:4,4. Po sedaj veljavnem pravilniku pa je znašal razpon 1: 4,9. — Iz predlagane sistemizacije in kategorizacije delovnih mest ter predlaganega ovrednotenja kategorij izhaja povečanje osebnih dohodkov za 34 % glede na izplačilo OD za december 1973. Predvideni povečani neto OD v Cinkarni naj bi znašal: 2287,— din (83 %) za osnovo 343,— din (12 %) za variabilni del 96,— din ( 3 %) za dodatek za stalnost in celotno del. dobo 64,— din ( 2%) za ostale dodatke (nočna, nedelja itd.) tah in kategorijah bi znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega v posameznih enotah — samo za osnovo, ki je znašala v povprečju 2287,— dinarjev: glavna direkcija metalurgija kemija grafika titanov dioksid vzdrževanje transport 2260,— din, 2269,— din, 2275,— din, 2.389,— din 2313,— din 2420,— din 2052,— din Ostali del osebnega dohodka (variabilni del in dodatki) pa niso izračunani za posamezne obrate. Avgust Praznik Poslovni rezultati (Nadaljevanje s 1. strani) 2790,— din (100%) povprečni neto OD na zaposlenega v Cinkarni V mesecu decembru izplačani povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v Cinkarni pa je znašal 20S;,— dinarjev. Glede na izplačilo OD v mesecu maju 1974 pa bi znašalo povečanje za 14 %. Povprečni OD v Cinkarni v mesecu maju 1974 je znašal 2454,— dinarjev. — Glede na predvideno število izvajalcev v posameznih eno- ? CIMAMM Ostanek dohodka za bruto sklade je z 31. majem 1974 sicer večji za 2,478,739,— dinarjev od onega, ki je bil ustvarjen kumu-laitvno v štirih mesecih letošnjega leta, vendar učinkovitost poslovanja pada. Udeležba bruto skladov je v maju v celotnem dohodku padla tako, da znaša v petih mesecih letošnjega leta le 3,53% medtem ko je znašala v šitrih mesecih še 3,86%. Udeležba dohodka je padla od 16,32% na 15,82%, udeležba porabljenih sredstev pa je porastla od 82,03 % na 82,53 %. Odstopanje od plainranih cen materiala znaša z 31. majem 1974 že 19.090,592,— dinarjev in je v maju porastla za 6,200.891,— din. lavca ob nek predmet, ali padca delavca, stisnjenje, notranje poškodbe zaradi prevelikega napora, izpostavljenost vročini ali mrazu, poškodbe z električnim tokom, kislino, lugom itd. . Najvažnejši faktorji nesreč so njihovi vzroki. Vzroki nesreč so zelo zapleteni. Zelo poenostavljeno jih lahko razdelimo v dve vrsti in sicer: objektivne (materialne) in subjektivne (človeške). Za varno materialno delovno okolje in pravilno organizacijo dela je v celoti odgovorno vodstvo podjetja. Njegova dolžnost je, da uredi delovna mesta tako, da ne bodo ogrožala delavcev pri delu. Med materialne pomanjkljivosti štejemo neustrezno lokacijo, razgled in gradnjo grad- V obratu tiskarskih barv benih objektov, delovnih in pomožnih prostorov. Sem spadajo še: neprimerna razsvetljava, čezmeren ropot in vibracije, neprimerna mikro klima (vlaga, temperatura in gibanje zraka), kemične in biološke škodljivosti, nevarnosti električnega toka, nevarne delovne priprave in naprava ter pomanjkanje ter ustreznost opreme in sredstev za osebno varnost. Čeprav je danes varnost materialnega delovnega okolja že na zelo visoki stopnji, še zdaleč niso s tem izkoriščene vse tehnične možnosti, s katerimi bi se lahko izognili številnim nepotrebnim nesrečam. Zato lahko štejemo asanacijo materialnega delovnega okolja kot prvi ukrep pri preprečevanju nesreč. V prizadevanju za zmanjšanje števila nesreč je ugotovljeno, da je vzrok nesrečam pogostokrat delavec s svojimi telesnimi in duševnimi lastnostmi. Pogostokrat človeške vzroke pojmujemo napačno in zvalimo krivdo na samega poškodovanca. Zato je napačen in površen način navajanja v prijavah »neprevidnost ali nepazljivost« kot človeški vzrok nesreče. »Neprevidnost« je le samo ocena vedenja delavca oziroma trenutne razpoloženosti in ne omogoča nikakršnega ukrepanja s katerim bi lahko zanesljivo preprečili ponovitev podobne nesreče. Niso redki primeri ko iz prijave lahko razberemo, da odgovorni vodje del z interpretacijo takih izrazov skušajo skriti oziroma zmanjšati svojo odgovornost in preprosto naprtiti delavcu krivdo za nesrečo. Tako ne ugotovijo (analizirajo) pravega vzroka »neprevidnosti« (utrujenost, monotonija dela, pomanjkanje strokovnega znanja in izurjenosti idr.). Ne smemo zanemariti dejstva, da mora delavec računati tudi s časom, ki je potreben da opravi svojo nalogo vestno in da ga pri časovni stiski obremenjujeta tako utrujenost kot naglica pri delu. Nadurno delo lahko samo botruje nesrečam. Glavni človeški faktor, ki povzroča nesreče je nezadostna poklicna sposobnost. Za varno in uspešno delo je potreben vsaj minimum spretnosti in hitrosti reagiranja, dober vid in sluh ter minimum inteligentnosti kakor tudi volja in veselje za opravljanje dela. Vse te ugotovitve nam dovolj zgovorno potrjujejo statistični podatki (Nadaljevanje na 3. strani) OBVESTILO Objavljamo prosto delovno mesto VZDRŽEVALEC V SAMSKEM DOMU CINKARNE CELJE v Ribarjev! ulici 4 — Celje Za zasedbo tega delovnega mesta bi bil najprimernejši delavec, ki je kvalificiran ključavničar ali kvalificiran vodovodni inštalater z daljšo prakso. Zaželjeno je, da je delavec star nad 30 let. Delovni čas je določen v eni izmeni (dopoldanski) po 7 ur dnevno. Kandidati se naj prijavijo osebno v kadrovskem sektorju pri referentu za kadrovanje. Kadrovski sektor Uspela krvodajalska akcija S ponosom lahko ugotovimo, da je krvodajalska akcija, izvedena v Cinkarni, dne 17. maja uspela. Udeležba krvodajalcev je bila tokrat večja kot jeseni leta 1973. Krvodajalske akcije v lanskem letu se je ob skoraj enakem številu zaposlenih kot letos udeležilo samo 71 oseb, letos maja pa se je te humane akcije udeležilo kar 122 oseb. Udeležba krvodajalcev iz TOZD in služb je bila naslednja: TOZD PE Štev. zap. 15. 5. 1974 Udeležba krv. akc. Kemija 287 16 Grafika 215 27 Metalurgija 380 31 Ti02 gl. labor. 229 7 Vzdrževanje 408 32 Transport Organizacija 98 2 skupnih služb 250 7 SKUPAJ: 1867 122 Iz posameznih temeljnih orga-inzacij oziroma organizacije skupnih služb so to pot darovali kri naslednji sodelavci: TOZD metalurgija: Fijačko Edi, Petkovški Simon, Nadj Anton, Hranič Mirko, Dečman Marjan, Raičevič Peter, Korošec Pavel, Preložnik Martin, Rupnik Silvo, First Jože, Vidovič Ivanka, Kalafatič Slavko, Koštomaj Franc, Milič Branko, Zolger Tomislav, Pulko Franc, Korošec Helena, Žafran Marija, Gajič Angelina, Jošt Anica, Radulj Do-sta, Vidovič Stanko, Pavlič Anton, Mlakar Slavko, Mužar Ivan, Podgrajšek Alojz, Smukovič Ru- di, Vidovič Franc, Vorštnik Franc, Peker Pavel, Pavlič Anton. TOZD grafika: Antlej Marjan, Ferlež Ivan, Kajsberger Janez, Petrič Stanka, Potočnik Erika, Pušnik Karel, Rabuzin Marjana, Rebernak Alenka, Rezec Boža, Sedminek Marjan, Rabuzin Terezija, Jelovšek Irena, Gajšek Irena, Krajnc Mirko, Butinar Ljuba, Jazbinšek Jožica, Jazbin-Emil, Krajnc Marjan, Vodenik šek Emil, Repas Borislava, Travner Magda, Muzelj Štefka, Zalokar Betka, Zrimšek Milena, Golob Silva, Krsnik Milan, Teržan Ivana, Uranič Ivan, Senger Janez, Krajnc Jože, Kenda Nada, Šiljak Hasija. PE vzdrževanje: Lužar Ivan, Kumer Alojz, Kobola Zvone, Cimerman Marjan, Šeler Štefan, Kvas Boris, Ramšak Karel, Umek Marjan, Vrečko Branko, Petrovič Milan, Selič Edvard, Ašenberger Jože, Gajšek Božidar, Zdolšek Cveto, Senegačnik Franc, Žibert Martin, Lamper Drago, Novak Jakob, Zdolšek Vinko, Lazar Anton, Leskovar Stanko, Kunšek Janez, Hernaus Miran, Cavš Vinko, Šalej Martin, Mudrej Jure. Kako preprečiti nezgode (Nadaljevanje z 2. strani) nezgod pri delu, saj skoraj polovico vseh poškodovancev predstavljajo novinci oziroma delavci, ki se prvič srečujejo z zahtevami stroji, napravami in sodobno tehnologijo. Vse to dojeti, u-pravljati in kontrolirati v razmeroma kratkem času je za novinca praktično nemogoče. Poznamo štiri načela možnosti preprečevanja ensreč in to: 1. Nevarnost (izvor) popolnoma odstranimo. To je najbolj učinkovit način preprečevanja nesreč za katerim moramo vedno težiti, pri tem si lahko pomagamo s tehničnimi in organizacijskimi sredstvi. 2. Ce obstoječo nevarnost ne moremo enostavno odstraniti, ji odvzamemo možnost ogrožanja na ta način, da odstranimo delavce z njenega območja. Ta način je skoraj tako dober kot prvi, za realizacijo pa zahteva večjo mehanizacijo in avtomatizacijo. 3. Nevarnost trajno popolnoma ogradimo in jo omejimo na čim tesnejši prostor, v katerega delavcem prepovemo vstop. Ta način se uporablja takrat, kadar na drug način ne moremo popolnoma odstraniti nevarnosti, niti odstraniti delavcev iz nevar- nega območja. Najučinkoviteje je seveda to, da že pri oblikovanju delovnih priprav in naprav upoštevamo oziroma vgradimo vse elemente varnosti. 4. Nevarnost, ki je ne moremo odstraniti ostane, neučinkovita če ogroženega delavca posebej zavarujemo. Ta način je včasih najenostavnejši (najcenejši) in zato še v praksi najpogostejši, žal pa tudi naj slabši. Pri preprečevanju nesreč pa ne smemo pozabiti, da je potrebno: 1. odstraniti nevarnost, preden bi utegnila povzročiti nesrečo kar imenujemo aktivno preventivo; 2. iz nesreč, ki so se že pripetile povzeti koristne sklepe, da ne pride do ponovitve iste vrste nesreč, kar imenujemo pasivno preventivo. Uporabljati se morata vedno oba načina. S tem sestavkom sem želel prispevati, kam naj usmerimo vsi skupaj naša prizadevanja, da bi na ta način prispevali k zmanjšanju števila nezgod na eni strani in boljšemu počutju delavca na delovnem mestu na drugi strani. r. f. TOZD titanov dioksid: Premužič Stjepan, Gabrovec Jurij, Rodošek Anton, Bračko Viktor, Bajec Ivan, Kores Janez. TOZD kemija: Blažič Alojz, Bosanac Horde, Kos Vili, Mravljak Anton, Golinac Stevo, Kočič Hranislav, Feguš Karel, Hrovatin Jože, Kuljanski Peter, Mlakar Martin, Žagar Vinko, Dečko Franc, Mastnak Jože, šifter Franc, Krajnc Jože. Organizacija skupnih služb: Jelenko Drago, Pavlinec Jožica, Kovačič Jože, Kontrec Franjo, Špeglič Janko, Horvat Bojan, Korošec Anica, Kuzman Jelka. PE transport: Ramšak Drago, Poženel Franc. Vsem krvodajalcem se zahvaljujemo za njihovo udeležbo, s katero so pokazali svojo plemenitost in humanost. CINKARNA-CELJE metalurško [kemična industrija VABI K SODELOVANJU nove sodelavce in objavlja naslednja prosta delovna mesta: ■ v finančnem sektorju: 1. REVIZORJA FINANČNE SLUŽBE Pogoj: višja šolska izobrazba finančne smeri in pet let prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih; 2. VODJE INTERNE BANKE Pogoj: višja šolska izobrazba finančne smeri in pet let prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih; 3. KNJIGOVODJE STROŠKOV IN UČINKOV 4 delovna mesta Pogoj: dokončana ekonomska srednja šola in vsaj štiri leta prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih; 4. KONTROLORJA V REVIZIJSKEM ODDELKU Pogoj: dokončana ekonomska srednja šola in vsaj tri leta prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih; 5. REFERENTA V KONTINUIRANI INVENTURI Pogoj: dokončana ekonomska srednja ali tehniška srednja šola in vsaj tri leta prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih; 6. STROJNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: dveletna administrativna ali druga nepopolna srednja šola in tečaj za strojno knjiženje ter dve leti prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih. ■ v organizacijskem oddelku 1. GLAVNEGA PROGRAMERJA Pogoj: dokončana visoka šola ali fakulteta ekonomske ali tehnične smeri in nekaj ustrezne prakse pri obdelavi podatkov na računalnikih; ’ % 2. SPLOŠNEGA ORGANIZATORJA Pogoj: dokončana višja šola za organizacijo dela ali višja ekonomska šola organizacijske smeri ter nekaj ustrezne prakse v organizacijskih zadevah v delovnih organizacijah. Interesenti, ki želijo zasesti objavljena prosta delovna mesta, naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Kadrovski sektor Cinkarna — Celje najpozneje v 15. dneh po objavi v glasilu »Cihkarnar«. PREDNOSTNA LISTA ZA DODELITEV STANOVANJ Stanovanjska komisija Cinkarne Celje je na svoji seji dne 9. maja 1974 sprejela prednostno listo za dodelitev stanovanj cinkamiškim delavcem. Prednostna lista je sestavljena v skladu s Pravilnikom o razdeljevanju stanovanj, ki določa pogoje, ki jim mora izpolnjevati prosilec, če želi dobiti stanovanje od Cinkarne. Prednostna lista je bila obravnavana na Poslovnem odboru dne 14. maja 1974 ter s sklepom št. 258/74 tudi potrjena. Vrstni red prednostne liste se brez soglasja poslovnega odbora ne sme sprejeti. Člen 17 Pravilnika o razdeljevanju stanovanj daje pravico ugovora na vrstni red o razdelitvi stanovanj. Ugovor je treba vložiti v roku 8 dni po objavi. Ugovori se dajejo pismeno na stanovanjsko komisijo, ki jih prouči ter s svojimi pripombami in predlogi ponovno predloži poslovnemu odboru. Stanovanjska komisija, ki seje sestala dne 9. maja 1974 je obravnavala prošnje za dodelitev stanovanj delavcev, ki so zaposleni v Cinkarni Celje. Komisija je reševala prošnje izključno v okviru Pravilnika o sredstvih za stanovanjsko gradnjo in oddajanju stanovanj. Zato so na prioritetni listi za dodelitev cinkar-niškega stanovanja le tisti prosilci, ki so zaposleni v Cinkarni nad 5 let (čl. 5, odstavek 3. navedenega Pravilnika) in tisti, ki so nastopili delo v podjetju s pogojem, da se jim v letu 1974 dodeli stanovanje (čl. 6, odstavek A). Prioritetna lista dalje zajema tiste prosilce, katerih zakonci delajo v drugih podjetjih in so vezani na sofinanciranje (člen 10, odstavek 1.). Komisija je obravnavala prosilce za zamenjavo stanovanj in sklenila, da zaradi velikega števila perečih stanovanjskih problemov in majhnega števila večjih stanovanj, ne bi v letu 1974 reševali prošenj za zamenjavo, pač pa bi take primere odložili za prihodnje leto, ko bo stanovanjska situacija Cinkarne znatno boljša. Pravilnik o oddajanju stanovanj (člen 5, odstavek 3.) določa, da ima pravico do cinkarniškega stanovanja tisti cinkamiški del-vec, ki je zaposlen v podjetju najmanj 5 let in izpolnjuje tudi druge pogoje za pridobitev stanovanjske pravice, ki jih predpisuje ta pravilnik in isti člen, odstavek 4. pravilnika, ki pravi, da se lahko stanovanje dodeli tudi tistim delavcem, ki niso v Cinkarni še 5 let, so pa strokovno nujno potrebni. V to kategorijo spadajo tudi tisti prosilci, katerih zakonci so zaposleni v drugih podjetjih, leta pa so sofinansirala za nakup stanovanj določen znesek, kakor to določa Pravilnik (čl. 10, prvi odstavek). Po zgoraj navedenih kriterijih imajo pravico do cinkarniškega stanovanja naslednji prosilci: 1. Novak Ivan — 74 V2 točk 2. Kenda Peter — 66 točk 3. Lazič Aleksander — 65 točk 4. Tepež Milan — 64% točk 5. Burnik ing. Mihael — 63 točk 6. Balaško Mijo — 60 točk 7. Sajnovič Radlvoj — 59 točk 8. Marzek Franc — 57 % točk 9. Sredovnik Franc — 54% točk 10. Pejkič Nikola — 54 točk 11. Repas Miroslav — 51 točk 12. Jakše Ivan — 50 % točk 13. Kukovičič Tomo — 49 točk 4 CINKARNAR sofinanciranje — reši Toper v letu 1974 14. Jovanovič Joviča — 48 7« točk 15. Kukovič Branko — 45 točk sofinanciranje Toper — reši Cinkarna v letu 1974 16. Ramšak Janez — 44% točk 17. Bukvič Peter — 43 % točk 18. Talevski Spase — 43 točk 19. Jenič Miloje — 42 točk, sofinanciranje Gledališče — reši Cinkarna v letu 1974 20. Kores Jože — 42 točk 21. Matič Dorde — 41 točk, sofinanciranje — reši LIK Savinja v letu 1974 22. Mastnak Alojz — 36 točk 23. Šmid Franc — 35 V2 točk, sofinanciranje Bolnica — reši Cinkarna v letu 1974 24. Tasič Branislav — 34 točk 25. Marovšek Zofija — 31 točk 26. Mlinarič Marija — 29 ‘/2 točk, sofinanciranje LIK Savinja— reši Cinkarna v letu 1974 27. Senčar ing. Jože — A lista 28. Kapun Janez — A lista 29. Bindas dr. Ivan — sofinanciranje Zdravstveni dom in Klima — reši Cinkarna v letu 1974 30. Žibret Stefan — odpoved stanovanja 31. Hribernik Anton — dodeli se mu stanovanje v Mozirju. Člen 10 navedenega Pravilnika dalje določa, kdo od prosilcev nima pravice do cinkarniškega stanovanja zato, ker je zakonec zaposlen v drugem podjetju^ Taki primeri so: 1. Delija Hakija — žena Toper — 55 točk 2. Vignjevič Draško — žena Metka — 49 % točk 3. Barbulovič Dragoljub — žena Žična — 46 % točk 4. Pavlič Rajko — žena Hmezad Žalec — 46 točk 5. Poglajen Anica — mož Izletnik Celje — 46 točk 6. Dukes Stjepan — žena Metka Celje — 45 % točk 7. Skale Martin — žena Železnica Celje — 43 % točk 8. Kačičnik Marjan — žena Posrednik Celje — 42 % točk 9. Cvelfar Jože — žena Izletnik Celje — 40 ‘A točk 10 .Božičič Dragan — žena Metka Celje — 37‘A točk 11. Rakulovič Vlado — žena Metka Celje — 37 točk 12. Salmister Ivan — žena LIK Savinja — 37 točk 13. Strajher Stanko — žena EMO Celje — 33 % točk 14. Tiringer Franc — žena Gost. pod j. Laško — 33 V« točk 15. Špindler Marija — mož privatnik 31 Vj točk 16. Mimik Marjan — žena SDK Celje — 31 V2 točk 17. Vodenik Olga — mož Libela Celje — 30 % točk 18. Jaušovec Milan — žena Bolnica Celje — 29 V2 točk 19. Strsoglavec Anton — žena Hmezad Žalec — 29 ‘A točk 20. Mrdenovič Krsto — žena Izletnik — 29 točk 21. Josipovič Dragan — žena Hmezad Žalec — 28 točk 22. Klobasa Rozalija — sin, snaha Prevozništvo — 24 V2 točk 23. Stojakovič Rade — žena Žična Celje — 24 ‘A točk 24. Bračko Viktor — žena AERO sin Cinkarna — 24 točk 25. Trstenjak Silva — mož Žična Celje — 23 ‘A točk 26. Šoštarič Martin — žena ZD Celje — 23 točk. Vrstni red zgoraj navedenih prosilcev za stanovanje ne pomeni tudi vrstni red prednostne liste. Stanovanjske probleme navedenih družin, katerih zakonci so zaposleni v drugih podjetjih, bodo reševani v sodelovanju s temi podjetji. Cim prej bo kako podjetje pripravljeno sodelovati oziroma prispevati določeni znesek, ki ga določa naš Pravilnik za 'nakup stanovanja v obliki kredita, ali da sklenemo pogodbo o kakem dragem načinu skupnega reševanja stanovanjskega problema, bomo pristopili k realizaciji. Sofinanciranje lahko predlagajo tudi druga podjetja, taka oseba pa mora _ izpolnjevati pogoje našega Pravilnika. Komisija je izločila nekatere prosilce, ki želijo v tem letu zamenjati manjše ali slabše stanovanje za večje in funkcionalnej-še. Kot je že navedeno, se je komisija tako odločila zato, ker je v letu 1974 na razpolago premalo večjih stanovanj z ozirom na številčnost prošenj. Spodaj navedene primere bomo v letu 1975 ponovno obravnavali. IVIC Vlado, stanujoč Celje, Kočevarjeva 20 a, v Cinkarni je zaposlen od leta 1960, žena dela v Metki Celje, delovni invalid III. kategorije, poseduje kuhinjo in sobo v izmeri 35 m2, ki je njegova last. Stanovanje je izredno slabo, vlažno in brez pritiklin. Njegov primer bomo reševali preko solidarnostnega sklada ali s sofinanciranjem z Metko Celje. Ce njegovega stanovanjskega problema ne bomo mogli rešiti na navedeni način, stanovanjska komisija meni, da bi mu z ozirom na njegovo invalidnost nudila stanovanje Cinkarna. CREPINSEK Ferdinand, stanujoč Celje, Kočevarjeva 4 a, zaposlen v Cinkarni od 22. III. 1950, stamije v prostorih, ki merijo 25,32 m2 in je 3-članska družina. Stanovanje je vlažno, brez pritiklin in bi bilo nujno kot dolgoletnemu članu kolektiva nuditi boljše stanovanje. Sedanje je bilo ocenjeno z 18% točke. Stanovanjska komisija je mnenja, da bi njegov primer obravnavali v letu 1975. RADEJ Marica, stanujoča v Celju, Ob železnici6, v Cinkarni zaposlena od leta 1960, stanuje v garsonjeri, ki je last Cinkarne Celje in meri 27 m2. Mož je zaposlen v Rudniku lignita v Velenju, RLV ne bo sofinanciral nakupa stanovanja. Ker pa je (Nadaljevanje na 5. strani) DELAVSKA UNIVEZA CELJE IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ZA SEZONO 1974/75 I. Družbenopolitično in ekonomsko izobraževanje — Predavanje, seminarje, šole, za delegate TOZD, DO, KS, INTERESNIH SKUPNOSTI — Predavanje, seminarje, šole za člane družbenopolitičnih organizacij — Predavanje, seminarje za vse člane TOZD ali DO. Podrobno izdelani programi za vse navedene oblike izobraževanja so na delavski univerzi Celje. II. Šole, tečaji, seminarji za pridobitev internih kvalifikacij — tečaji za kurjače centralnih kurjav, skladiščnike, voznike viličarje, stropisje — tečaji za tuje jezike: nemščina, angleščina, i-talijanščina, francoščina, ruščina — tečaji za vpis na višje šole, za strokovne izpite. III. Osnovne in srednje šole Osonvne: peti, šesti, sedmi in osmi razred. Administrativna šola. Delovodske: lesna, kovinarska, elektro, gradbena. Srednje: prometna, lesna, tekstilna. IV. Višje in visoke šole VEKš I. in II. stopnja, VTS I. stopnja, Višja šola za organizacijo dela Kranj, VPŠ Maribor. SPLOŠNA NAVODILA Za vse oblike izobraževanja organiziramo predavanja v Celju, oz. v posameznih delovnih organizacijah. Izpiti so v Celju. Priglasitev za družbenopolitično in ekonomsko usposabljanje je v mesecu septembru oz. po dogovoru. Vpis za osnovne in srednje šole do 5. septembra, tečaje za interno kvalifikacijo do 20. septembra, višje in visoke šole do 1. oktobra. Vsa podrobna navodila dobite na Delavski univerzi Celje, Cankarjeva 1, telefon: 25-620 ali 25-631. NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI Dl V mesecu maju je bilo 22 nezgod pri delu. (številke v oklepaju pomenijo skupno število nezgod v letošnjem letu). PE vzdrževanje in energetika, strojno vzdrževanje 2 (24); elektro vzdrževanje 3 (5); plinarna 1 (1); PE transport 1 (5); TOZD metalurgija KKč 1(1); čašice 3 (5); valjarna 9 (17); TOZD kemija soli in pigmenti 1 (2); TOZD grafika, tiskarske plošče 1 (8). Na poti so se poškodovali: Re-dnak Angela — skladišče kemije I; Špes Ivan — avtodelavni-ca; Blažič Alojz — litopon in Boštajančič Emil — laboratorij. Brez nezgod v tem mesecu so bili: OSS — glavna direkcija in TOZD titanov dioksid. Pri delu so se poškodovali. STROJNO VZDRŽEVANJE JAJČEVIC Vilko (4. nezgoda). Pri polni brzini Fagram vozila je hotel z vozilom zaviti, na kar ga je vrglo z vozila; pri tem si je zlomil zapestje leve roke. (Osebna nedisciplina). KVAS Boris (1. nezgoda). Pri ugotavljanju okvare mu je brizgnila v oči emulzija titanovega belila. (Neuporaba zaščitnih sredstev). ELEKTRO VZDRŽEVANJE MUDRI Juraj (1. nezgoda). Pri menjavi varovalke, ga je opekel obločni plamen po obrazu in obeh rokah. (Nesmotern način dela). SELIČ Edo (2. nezgoda). Na poti v valjarno je stopil na kamen in si poškodoval gleženj leve noge. ((Osebna neprevidnost). VERVEGA Slavko (3. nezgoda). Pri postavljanju cevnega odra je z levo nogo udaril v cev in si poškodoval gleženj. (Osebna neprevidnost). PLINARNA KAMENSEK Anton (2. nezgoda). Pri potiskanju vozička s ka- Prednostna lista (Nadaljevanje s 4. strani) Radej Marica dobra delovna moč, bi stanuje v cinkamiškem stanovanju in ker je sedanje stanovanje premajhno za 3-člansko družino, naj bi se njeno stanovanje v letu 1975 zamenjalo za večje. MLAKAR Danijel, stanuje v Celju, Robova 1 v cinkarniških provizorijih. V Cinkarni je zaposlen od leta 1957. Njegovo stanovanje meri 48,5 m2, pomanjkljivosti pa so bile ocenjene s 7 točkami. K temu je pripomniti, da si je stanovanjske razmere izboljšal na lastne stroške, ko si je uredil kopalnico ipd. Komisija je mnenja, da bi se mu kot dolgoletnemu članu kolektiva omogočila zamenjava staonvanja v letu 1975, oziroma ko bo stanovanjska problematika Cinkarne to dopuščala. MIRKOVIČ Dušan, stanuje v Celju, Ul. 29. novembra 27. Živi s 3-člansko družino v garsonjeri, ki meri 33 m2, ki je last Cinkarne Celje, v Cinkarni Celje je zaposlen od 16. 10. 1958. Stanovanjska komisija je mnenja, da se Mirkoviču dodeli večje stano- tranom je z nogo zadel v paleto in si poškodoval gleženj desne noge. (Osebna neprevidnost). TRANSPORT BREBERIC Tomo (1. nezgoda). Pri zlaganju cinkovih blokov se mu je sproižl blok in mu poškodoval palec leve noge. (Osebna neprevidnost). TOZD METALURGIJA KKC JANClC Franc (1. nezgoda). Pri nakladanju ferosulfata na traktorsko prikolico se je zaprašilo okolje, in je pri tem dobil prah v oči. (Osebna neprevidnost). Čašice HALUŽAN Franc (3. nezgoda). Ko je izsekoval rondele je trak zdrsnil iz palete in mu poškodoval nart desne noge. ((Nesmotern način dela). HORVAT Vili (1. nezgoda). Pri prevozu rondel mu je spodrsnilo in je padel na levi bok. (Nesmotern način dela). PLIBERŠEK Jože (6. nezgoda). Med hojo po obratu mu je klec-inla noga in si je poškodoval desni gleženj. (Osebna neprevidnost). VALJARNA BABIC Milan (1. nezgoda). Pri tehtanju vročih platin se je opekel po obeh rokah nad zapestjem. (Naglica pri delu). FIRST Jože (3. nezgoda). Pri ročnem odpiranju zagozdenih vanje v letu 1975, po možnosti pa še prej. KVESIC Ivan, stanuje v Celju, Trg V. kongresa 3 v stanovanju, ki je last SLP. V Cinkarni je zaposlen od leta 1964. Zena je na delu v ZRN. V stanovanju živi sam, stanovanjske pomanjkljivosti pa so hile ocenjene le s 7 3/4 točke. Sedanje družinske razmere ne narekujejo, da bi bilo Kvesič Ivanu potrebno v prihodnjem letu dodeliti večje stanovanje. PODHOSTNIK Alojz, stanuje Radeče 20 a, v Cinkarni je zaposlen od leta 1963, živi v komfortnem stanovajnu, ki je last Cementarne Zidani most, kjer je zaposlena njegova žena. Pri ocenitvi funkcionalnosti stanovanje je dobil le 1,5 točke. Kolikor se imenovani še želi stalno naseliti v Celju in tudi zaposliti tudi ženo, bo njegov problem rešen v letu 1975 oziroma ko bo možno. REP Stanko, stanuje v Celju, Na otoku 2, koristi komfortno stanovanje v izmeri 43 m2, ki je last Cinkarne. V tem stanovanju stanuje sicer 7 članska družina, od katerih jih je 5 zaposlenih in le on v Cinkarni. Stanovanj- škarij si je poškodoval mezinec leve roke. (Naglica pri delu). KUSERBANJ Matija (2. nezgoda). Pri valjanju je hotel razdvojiti plošče in se pri tem urezal nad zapestjem leve roke. (Osebna neprevidnost). MASTNAK Alojz (3. nezgoda). Pri transportu materiala ga je udaril ročaj vozička v prst desne roke. (Osebna neprevidnost). POLANEC Josip (3. nezgoda). Izpopolnitev kadrovske evidence Vse sodelavce, zaposlene v Cinkarni, prosimo, da čimprej sporočijo kadrovskemu sektorju spremembe glede izobrazbe, stanu, naslova bivališča, števila družinskih članov in druge. Predvsem je nujno, da dosledno izpopolnimo evidenco o izobrazbi zaposlenih. V zadnjih letih več sodelavcev obiskuje številne šole in tečaje, zato menimo, da so v izobrazbeni strukturi nastale spremembe. Pri izdajanju novih odločb o razporeditvi na delovno mesto in določanju višine osnov za izračun o-sebnih dohodkov bo važen vsak letnik končane šole ali tečaja. Spremembe podatkov beležimo v kadrovskem sektorju soba št. 3 ob predložitvi ustreznih spričeval in potrdil. ska komisija je sprejela sklep, da se bo stanovanjski problem družine Rep reševal le s sofinanciranjem delovnih organizacij, kjer so zaposleni ostali člani družine. KROFLIČ Anica, stanuje v Celju, Podgorje 20, se je stanovanju odpovedala pod pogojem, da se ji odobri 10.000,00 din kredita. Zanj v letu 1974 ni zaprosila. KOŠTOMAJ Franc, stanuje v Celju, Tomšičev trg, je svoj stanovanjski primer začasno rešil preko SOb Celje. Pravilnik o oddajanju cinkarniških stanovanj, čl. 5 odstavek 3 določa pogoje za dodelitev stanovanj. Tii pogoji so, da je prosilec zaposlen v podjetju nepretrgoma najmanj 5 let. Teh pogojev ne izpolnjujejo naslednji prosilci: 1. Grizolt Miran, 2. Ikano-vič Sreto, 3. Prelič Milovan, 4. Dolenc Amadeo, 5. Torov ing. Ivan, 6. Aničič Srečko, 7. Alov-janovič Radomir, 8. Miletič Milo-rad, 9. Premožič Stjepan, 10. Pil-ko Edii, 11. Selimovič Ramo, 12. Stojimirovič Miodrag, 13. Ogorevc Zvonka. Pri menjavi paketa mu je spodrsnilo in se je opekel na podlaket leve roke. (Naglica pri delu). TUNJIC Blaško (2. nezgoda). Pri vlivanju cinkovih blokov mu je zaradi vlažnega kalupa brizgnila v obraz vroča talina. (Neracionalen način dela). VERBIČ Franc (8. nezgoda). Pri vlivanju cinkovih blokov mu je zaradi vlažnega kalupa brizgnila talina pod komolec desne roke. (Neracionalen način dela). VIDOVIČ Janez (2. nezgoda). Pri obračanju cinkove pločevine mu je spodrsnilo in se je vrezal v komolec desne roke. (Nesmotern način dela). TOZD KEMUA Soli in pigmenti SPASOJEVIČ Milan (1. nezgoda). Na mokrih stopnicah mu je spodrsnilo in si je poškodoval gleženj desne noge. (Nesmotern način dela). TOZD GRAFIKA Tiskarske plošče KRAJNC Mirko (1. nezgoda). Zaradi trenutne slabosti je padel pred bifejem in se poškodoval na glavi. Izgubljeni dnevi zaradi nezgod pri delu in na poti: Pri delu Na poti maj kum. maj kum. Gl. direkcija 54 241 — 157 Vzdr. in ener. 102 553 14 34 Transpor 5 133 — 14 Metalurgija 79 246 — 51 Kemija 40 353 23 39 Grafika 104 262 — 20 TiOa 36 171 2 31 SKUPAJ 420 1959 39 346 V PREMISLEK Izvleček iz zakona o prevozu nevarnih snovi. Z nevarnimi snovmi smejo ravnati le polnoletne osebe, ki so za to strokovno usposobljene. Osebe, ki niso strokovno usposobljene za ravnanje z nevarnimi snovmi, smejo biti zaposlene samo za prenašanje, nakladanje, razkladanje ali prekladanje nevarnih snovi, in še to le, če so bile poprej seznanjene z načinom dela ter nevarnostmi in ukrepi za varnost pri delu. Če opravljajo dela iz drugega odstavka tega člena osebe, ki niso strokovno usposobljene za ravnanje z nevarnimi snovmi, jih morajo opravljati pod vodstvom in nadzorstvom nekoga, ki je za to strokovno usposobljen. Služba za varstvo pri delu GINKARNAR 5 za dodelitev stanovanj Pregled prispevkov iz osebnih dohodkov V letu 1974 je bil uveden nov način zbiranja sredstev za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti. Stopnje prispevkov in davkov so bile dogovorjene s samoupravnimi sporazumi, ki so bili dokončno sprejeti in podpisani v mesecu maju. Do podpisa samoupravnih sporazumov je podjetje obračunavalo prispevke in davke iz osebnih dohodkov po starih stopnjah, in sicer na ta način, da so bili delavcem ob izplačilu znani samo neto osebni dohodki, ustrezne prispevke pa je podjetje odvedlo v skupnem znesku. V času sprejemanja in podpisa samoupravnih sporazumov smo bili vsi seznanjeni z višino prispevkov in davkov v procentih na bruto osebne dohodke. Višina odstotkov od prispevkov in davkov je vezana na sedež občine v kateri ima delavec stalno bivališče oziroma, kjer ima stalno bivališče njegova ožja družina. Zaradi odtegovanja prispevkov od bruto osebnih dohodkov v procentih, ki so vezani na sedež občine, se neto zneski za izplačila na enakih delovnih mestih razlikujejo. Izjema je za prispevne stopnje občin izven naše republike, kjer se za leto 1974 obračunavajo in odtegujejo prispevki v višini stopenj sedeža podjetja t. j. občine Celje. S 1. julijem 1974 je bil sprejet nov Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delavcev. Vse postavke v posameznih kategorijah so ’ v tabeli navedene v bruto zneskih na uro, kar je osnova za obračun bruto osebnega dohodka delavca. Neto postavke v tabeli, bodisi na uro ali mesec, so samo orientacijske, ker se morajo prispevki plačevati po prispevnih stopnjah posameznih občin. Z obračunom osebnih dohodkov v bruto znesku, višino skupnih prispevkov, odtegnjenih od bruto OD, ter neto izplačilom bo vsak delavec seznanjen ob izplačilu. V laboratoriju obrata tiskarskih barv Vrsta in procent prispevkov posameznim samoupravnim interesnim skupnostim in družbenopolitičnim skupnostim v letu 74, Vi V ki bodo ob izplačilu odtegnjeni v skupnem procentu od bruto OD za redno in dopolnilno delo sta prikazana v posebnih tabelah. PRISPEVKI IN DAVKI OD IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKOV ZA REDNO DELO V LETU 1974 PREGLED PRISPEVKOV OD IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKOV ZA DOPOLNILNO DELO V LETU 1974 Kultura ^1 C/ f '■ " \ I /X^-X- 1* \ V 'P O----—------1 glašeni, tako da imajo v različnih oddaljenostih enake ali podobne ocenitve jakosti signalov. Izberemo si tri različna dostopna stojišča in jih označimo npr. z rimskimi številkami. Ugotovimo, v kateri oddaljenosti slišimo šume ali signale določene jakosti, kot npr. v stojišču III slišimo jakost signalov 5 v oddaljenosti 5,6 m. Z grafično konstrukcijo dobimo v sečišču sekant krogov verjetno mesto ponesrečenega. S stalnimi vajami na terenu je mogoče ugotavljati že zelo majhne šume ali signale, npr. hojo po terenu na območju, kjer je postavljen geofon ali pa igranje žoge v primeru oddaljenosti od detektorja. , Iskanje zasutih je mogoče samo, če zasuta oseba oddaja enakomerne zvoke ali signale življenja. Zato je treba zasutemu oddajati signale ali znake v enakomernih presledkih. V drugi fazi operacije se razporedijo aparati na razdalji 2 m okoli točke prisluškovanja, s tem se doseže cona preiskovanja, o-mejena s stranicami trikotnika dolžine 2 metra. Kadar višina ruševin preide 4 m, je potrebno, da se operatorji z geofoni spustijo v podzemne prostore ali delno porušena mesta. Ta enostavna metoda je omogočila, da so uspešno preiskali mnoge ruševine v Skopju z minimalno izgubo časa. Za odkrivanje nezavestnih v velikih globinah posebno pri rušenju galerij v rudnikih ali kamnolomih uporabljajo elektronske geofone, vendar so v teku raziskave aparatov, ki bodo bolj občutljivi kot vsi dosedanji. Če so ponesrečeni v nezavesti ali niso sposobni, da dajo znak o sebi — direktno ali indirektno, obstaja ustrezno sredstvo za zvezo z žrtvijo, pa čeprav je žrtev nezavestna in katero omogoča, da se ponesrečeni lokalizirajo, to je pes za reševanje. Moram poudariti, da psi ne morejo zamenjati ljudi ugotav-Ijalce. Njih moramo upoštevati kot pomožna sredstva, vendar lahko psi v mnogih primerih naredijo tisto, kar je človeku nemogoče. Medtem ko ima pes razvita določena čutila podobna človeku, kot je to vid, mu je vendar sluh občutno razvitejši kot pa pri človeku. Najmočnejše o-rožje psa pa je vsekakor izredno razvit vonj, ki igra odločilno vlogo v našem primeru, pri ugotavljanju. Pasji vonj je 1.700 krat močneje razvit kot pa pri človeku. Zaradi tega bodo pse vedno bolj uporabljali tudi v civilni zaščiti za iskanje ponesrečenih, živih ali mrtvih v ruševinah. Toda, da bi psa lahko maksimalno uporabljali pri iskanju žrtev v ruševinah mu je potrebna razmeroma dolga in zavestna dresura. Dresiran pes, ne samo da z vohanjem najde ponesrečenega, ampak tudi nanj opozori njegovega voditelja in celo pomaga pri reševanju. V. REŠEVANJE IZ RUŠEVIN IN ODSTRANJEVANJE RUŠEVIN 1. Posebnosti in oprema ekipe Pri reševanju ljudi iz zasutih prostorov oziroma za takšno vr- sto dela pri odstranjevanju ruševin v prizadetem Skopju in Banja Luki so predvsem uspešno sodelovali rudarji, gradbeni delavci in inžinjeriske enote JNA. S tem je že nakazana specifičnost enote, ki se loti reševanj a iz globin, ker se od nje zahtevajo tehnične in gradbene sposobnosti v nenormalnih pogojih, kakor tudi rutinirana iznajdljivost, spretnost ter objektivna zmožnost pravilnega ocenjevanja in pravočasnega odstranjevanja nevarnosti, ki lahko preti žrtvam izpod ruševin kot tudi samim reševalcem. Tehnično — rešpvairie enote morajo dobro poznati vse vrste materiala, s katerim se srečajo v času kopanja v globini, ker le na ta način lahko z uspehom premagujejo ovire, ki jih srečajo. Na enak način, poznavajoč karakteristike materiala lahko uporabijo najprikladnejša sredstva za obdelavo tega materiala. Z druge strani jim to omogoča boljšo osebno zaščito, ker bodo z lahkoto ugotovili, kje tiči nevarnost. Osnovno gradbeno in tehnično znanje jim omogoča, da se pravočasno in pravilno zaščitijo od nevarnosti ponovnega rušenja na ta način, da bodo z lahkoto o-cenili nestabilnost ruševin, s podpiranjem različnih vrst ruševin z uporabo priročnega materiala si dobo lahok.na,inevloi. si bodo lahko zagotovili osebno varnost, kakor tudi varnost ponesrečenih oseb. Takšna enota bo imela tudi specialno opremo, katera bo lahko prišla najbolj do izraza pri prebijanju ruševin, predvsem pribor najbolj prilagojen za delo v ozkem in stisnjenem prostoru. Zaščitna sredstva morajo biti prilagojena specifičnim pogojem v globini, a predvsem tam, kjer grozi nevarnost od vode, plina, prahu in podobnega, ker se v podzemnih prostorih nahaja največje število različnih cevi za vodo, plin, kanalizacijo ter kablov-ske armature itd. Poleg tega pa se ves droben material zbira skozi luknje in odprtine v nižjih predelih, kar veča nevarnost in otežuje delo. Razumljivo je, da bo lahko samo dobro izurjena e-kipa z uspehom delovala v takšnih pogojih. Od pribora bo ekipa imela standardni sestav, največ pa bo prišel do izraza pribor, ki je najbolj primeren za delo v globini, oziroma v ozkih podzemeljskih hodnikih in stenskih luknjah. Pri odstranjevanju bo najbolj prišel do izraza manjši pribor, nato pribor za luknjanje, a ponekod bodo uporabljali tudi lahke bagerje na pnevmatični pogon. z duhom Časa Dva psa sta se srečala na cesti. »Hov-hov,« je pozdravil prvi. »Kikiriki,« je odzdravil drugi. »Kaj pa to pomeni?« »Dandanes je treba znati tuje jezike!« RIF NIK - prazgodovinska in poznoantična naselbina že konec prejšnjega stoletja so domačini naleteli na prve arheološke najdbe. Bili so to prazgodovinski žgani grobovi. V letih med drugo svetovno vojno je Rifnik raziskoval Walter Schmid. Odkril je štiri prazgodovinske in šest poznoantičnlh hiš. Zadnje ’ je na osnovi novca Atalarika (526-534) pripisal vzhodnim Gotom. Iz navedenih vrstic je razvidno, da je imel Pokrajinski muzej leta 1956 dovolj vzroka, da se je lotil sistematičnega raziskovanja kompleksnega najdišča Rifnik. Tako smo najprej odkrili osem prazgodovinskih hiš. Spodnje plasti segajo v čas poznega neolita. Zastopane pa so tudi najdbe iz časa kulture žarnih grobišč, ilirske in latinske najdbe. Iz odkritih najdb vidimo, da so se prazgodovinski prebivalci na Rifniku preživljali s poljedelstvom, živinorejo in kasneje tudi z obrtjo. V letu 1962 pa smo začeli odkrivati tudi po naključju odkrito poznoantično grobišče. Odkrili smo vsega 109 grobov. Na podlagi analize pridatkov v grobovih lahko datiramo vse grobove v I. in II. polovico 6. stoletja. Zadnja leta smo nadaljevali z odkrivanjem poznoantične nasel- bine. Začetek antične naselbine lahko postavimo v-1. polovico II. stol. n. št. Sezidali so si več stanovanjskih hiš. V eni so ohranjeni celo ostanki naprave za centralno ogrevanje — Hipo-kavst. Na najvišji točki pa je stal tempelj, posvečen lokalnemu božanstvu Aquonii. V 5. stol. so naselbino zaradi preseljevanja narodov temeljito utrjevali. Zgradili so tudi 221 m dolg obrambni zid. Nekako v tem času se je razširilo v naših krajih krščanstvo. Tako so poganski tempelj spremenili v krščansko baziliko. Maloštevilnim naselbinam poznega 6. stoletja se tako pridružuje tudi Rifnik. Zato s tem večjim zanimanjem pričakujemo vsak nov podatek. Redkim bazilikam v Sloveniji: v Celju, Vranju, Velikih Malencah, bapti-steriju v Kranju se pridružuje tudi bazilika na Rifniku. Prvotni stavbi prirejeni za funkcijo, ve- likost 8x15 m je na severni strani prizidana še 4 m široka stavba. Tudi na zahodni strani je prizidan po vsej širini cca 3 m širok prostor-narteks. Dva prostora pa sta prizidana še na južni strani. Na ta način dobimo baziliko, ki ji je prizidana manjša bazilika, na zahodni strani pa narteks. Tla v baziliki so iz dokaj kompaktnega estriha, prezbiterij pa je od ladje ločen s cca 20 cm visoko stopnico. Novci, ki smo jih našli v bližini, nam naselbino dokaj točno časovno opredelijo: od Favstine st. (— 141) do Justinijana (527 — 565). Rezultati dosedanjih raziskovanj so v arheološkem svetu vzbudili izredno zanimanje. Arheološke raziskave an Rifniku financirata Raziskovalna skupnost Slovenije in Temeljna kulturna skupnost Šentjur. Letos bomo z raziskovanji nadaljevali od 19. avgusta dalje. Lojze Bolta CINKARNAH ALI JE ROPOT NEVAREN Ropot predstavlja skupek raznih šumov in zvokov, ki nas motijo na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju. Povedati je treba, da občutljivost za ropot ni pri vseh ljudeh enaka, zato je tudi obnašanje ljudi v ropotu zelo različno. Kolikor je ropot močnejši, deluje škodljivo na naš organizem. Ropot je fiziološki pojav, pri čemer mislimo na vse vrste tonov in šumov, ki so človeku neprijetni, tako po kvaliteti kakor po kvantiteti. Poleg tega še razlikujemo z ozirom na čas: trenutni, kratkotrajni in neprekinjeni zvok; jakost: tihi, srednji in močan zvok in višino: nizki, srednji in visoki. Visoki toni preko 2.000 hercov so veliko nevarnejši od nizkih tonov. Zato vsepovsod tam kjer se nam pojavlja ropot, opravimo najprej meritve višine zvoka s takoimenovano spektrometrijo, s katero lahko določimo nivo jakosti zvoka in njegovo frekvenco. Na osnovi takšnih meritev se lahko lotimo odpravljanja nevarnih izvorov ropota. Enota za merjenje jakosti zvoka je 1 decibel (dB). Za lažje razumevanje kakšnim lastnostim zvoka približno ustreza skala ropota v decibelih, naj navedemo nekoliko primerov: šelestenje listja 10 dB, šepet 10 — 20 dB, glasen govor 60 dB, delo s pnevmatskim orodjem 90 dB, klepanje železne pločevine 85 — 95 dB, delo skupine kovaških kladiv 95 — 100 dB, delo v delavnicah za izdelavo parnih kotlov (kovidenje) 85 — 110 dB, hrup letala na oddaljenosti 5 m 120 dB. KAKO VPLIVA ROPOT NA ČLOVEKA 6. da je čas izpostavljenosti ropotu dovoljen, glede na trajanje ropota določenega nivoja. Kako škodljive so lahko prekoračitve ropota pa nam prikazuje naslednja tabela: Izpostavljenost na dan v 8. urah Nivo ropota v dB (A) 8 ur 85 — 90 dB 6 ur 92 4 ure 95 3 ure 97 2 ure 100 1,5 ure 102 1 ura 105 30 minut 110 15 minut ali manj 115 Iz te tabele lahko razberemo, kako intenzivno moramo zmanjšati čas izpostavljenosti delavca pri povečani jakosti ropota. Nevšečnosti ropota se izražajo na več načinov kot npr: nerazpoloženost, glavobol, lahka utrujenost, splošna slabost in nelagodnost, težave pri spanju, vrtoglavica, pomanjkanje teka, hitrejši utrip srca in dihanja, zaprtje ali driske ipd. Razumljivo je, da bodo te težave različne pri različnih ljudeh, zato teh znakov ne kaže posploševati. Kot zanimivost naj navedem, da nekateri delavci, ki stalno delajo v hrupu ne morejo zaspati v tišini, ker so se navadili ropota. Nasprotno temu pa nekateri delavci zelo težko prenašajo ropot in postajajo občutljivi, nervozni in vse jim je v napoto. Nesporno je, da vse to vpliva na počutje delavca, tako na delovni učinek kot tudi na nezgode. Če je delavec izpostavljen škodljivemu delovanju ropota dalj časa, nastopi kot prva faza okvare sluha — naglušnost, ki kasneje lahko preide v popolno izgubo sluha, kolikor nismo pravočasno poskrbeli za osebno zaščito ali zamenjavo na delovnem mestu. Izguba sluha na delovnem mestu pa je po našem zakonu kvalificirana kot poklicno obolenje. KAKO NAJ SE ZAVARUJEMO PRED ROPOTOM OZIROMA HRUPOM Poudariti je treba, da predstavlja zaščita pred ropotom delikaten problem, ki terja pri razreševanju določeno strokovnost in finančna sredstva. Kajti ni dovolj samo strokovnost pri projek- tiranju in kasnejši izgradnji prostorov (hal, delavnic ipd.) temveč moramo vedeti, da je tudi postavitev strojev in naprav zelo važnega pomena. V boju zaper ropot moramo stremeti, da ropot, ki se pojavlja, zmanjšamo z določenimi u-krepi na najmanjšo možno mero. Kolikor nam to ni možno izvesti, je treba individualno zaščiti sluh slehernega zaposlenega. Naše uho lahko zavarujemo pred ropotom na več načinov. Zelo dobro zaščito nam nudijo »antifoni«, ki pa morajo ustrezati velikosti slušnega kanala. V začetku se jih uporabniki nekoliko tešje navadijo in jih odklanjajo, vendar se s časom uho dokaj hitro privadi. Antifoni zmanjšajo ropot od 15 — 20 dB. Pri močnejšem ropotu pa je potrebna uporaba zaščitnih slušalk. Najpogosteje pa je danes v rabi za ropot manjše jakosti »švedska vata«, ki se najbolje prilega ušesu in ne predstavlja večjih motenj in jo po enkratni uporabi enostavno odvržemo. Delavci, ki so na delovnem mestu izpostavljeni ropotu morajo občasno na zdravniški pregled, t. j. na kontrolo sluha. Na delovna mesta v ropotu pa ne smemo zaposlit itistih delavcev, ki že imajo okvarjen sluh saj bi jim s tem stanje še poslabšali. r. f. Zvočni valovi tonov in šumov prispejo v naše uho neposredno iz zraka. Zaradi tega se škodljivi vpliv ropota odraža v prvi vrsti na sameme slušnem organu. Ta vpliv pa se v odvisnosti od frekvence in jakosti ropota prenaša na celotni živčni sistem. Tako ima človek pri ropotu jakosti 120 dB neprijeten občutek v ušesih, pod to mejo se ne pojavljajo subjektivne motnje. Meja bolečin variira od 120 do 140 dB. Zelo močan ropot pa lahko poškoduje naš sluh trenutno (močna eksplozija). V proizvodnji redkokdaj prihaja do akutne poškodbe sluha, temveč se pojavljajo kronične poškodbe predvsem zaradi dolgotrajnega izpostavljanja delovanja ropota. Praksa je pokazala, da lahko pride do okvare sluha, kolikor je delavec vsakodnevno izpostavljen neprekinjeno celih 8 ur ropotu, večjem od 90 dB. Zakon določa, da nivo ropota na delovnih mestih v delovnih prostorih ne sme presegati naslednjih dovoljenih vrednosti: 1. da ne moti raznih vrst dejavnosti, 2. da ne moti neposrednega sporazumevanja z govorom, 3. da ne moti neposrednega sporazumevanja s komunakcij-skimi sredstvi (telefon), 4. da ne moti sprejemanja zvočnih signalov — mora biti nivo ropota za 10 dB (A) nižji od nivoja zvočnega signala, ki ga je treba slišati na določenem delovnem mestu. 5. da je sluh zavarovan pred o-kvaro (90 dB A), CINKARN AR ZA RAZVEDRILO RAZTRESENI PROFESOR UPRAVIČEN DVOM Profesor se je iznenada vrnil domov. »Po kaj si pa prišel,« ga vpraša malce prestrašena žena. »Hitro se obleci, greva v gledališče!« »Ne morem iti ljubček, saj veš da nimam nobene primerne obleke.« »Kaj si pa upaš govoriti, žena, pridi da pogledava v omaro. Imaš najmanj dvajset primernih oblek«. Odprl je omaro in pričel šteti: »Poglej prevzetnica; ena obleka, dve obleki, tri obleke, dober večer sosed, štiri obleke, pet oblek ...« Jakob je vedno spal malo bol., močno, njegova žena pa je bila malce kratkovidna. Nekega dne je Jakob zopet spal zelo trdo in se mu je sanjalo, da je umrl. Žena je opazila, da spi mož malo dlje kot so navadi pa še tako bled je bil. Mislila je, da ljubi je mož umrl, zato mu je prižgala svečo. Jakob se je zbudil in ugledal svečo. Spomnil se je na svoje sanje in začel dvomiti: »Ce sem živ, ne razumem zakaj mi sveča gori, če sem pa mrtev ne razumem zakaj me »nekam« tišči? — Ali imate konjsko meso? — Ne! Imamo pa ploščo »Moj očka ima konjička dva!« Škotska Donald, zakaj pišeš vse črke z malo začetnico, vejic in pik pa sploh nimaš? Tovariš učitelj, oče mi je zabičal, da moram varčevati s črnilom. - • - Mala Zorica je šla z očkom v živalski vrt. Ko prideta do prostora kjer so bile štorklje Zorica nenadoma vpraša: »Ati, kje so pa otroci?« Škot je dal v časopis naslednji oglas: »Prosim, da mi čevljar, ki je pomotoma napravil dva desna čevlja le ta podari.« V naslednji številki časopisa pa je zopet bil oglas: »Prosim, da mi čevljar, ki je napravil dva leva čevlja le ta podari«. Grof BOBY sedi v neki dunajski kavarni, kadi Virginia cigarete in pije kavo. Zaplete se v razgovor z neko žensko, ki ga vpraša: »Gospod grof, kajne da vi igrate na trobento?« »Ne,« reče BOBY začudeno, »jaz vendar samo kadim. Ali morda vi slišite še kakšen zvok?« »Kdo je vaš šparing partner«, vpraša novinar slavnega rokoborca? »Nekaj časa moja žena potem pa še tašča«, odgovori on. Priprave na vzdrževanje pri gradnji novih objektov V naši državi smo, posebno v povojnem obdobju zgradili veliko število industrijskih objektov kupili številne licence, inžiniringe, sodobnejša poslopja in tudi slaba. Pri sami izgradnji smo imeli dobre in slabe poteze. Kupovali smo opremo, tehnološke postopke itd., pri tem pa zanemarjali organizacijo vzdrževanja sredstev dela oziroma organizaciji dela sploh nismo posvetili dovolj pozornosti. To je aktivnost, kateri smo šele na koncu izgradnje objektov posvetili nekaj pozornosti, na žalost skoraj vedno takrat, ko je že vsem bilo jasno, da je prepozno. V času izgradnje je bilo vse drugo bolj važno, če pa smo se slučajno zavedali važnosti priprave za vzdrževanje, nismo vedeli kako naj to vključimo v organizacijo podjetja v izgradnji. V redkih primerih, kjer so že od začetka mislili o bodočem vzdrževanju, so tu mislili na tisto aktivnost, ki nastopi po zagonu novega obrata ali tovarne. Bile so nekatere priprave kot npr. šolanje potrebnega kadra, nabava orodja in opreme delavnic. Zelo težko pa bi pri nas našli primer izgradnje industrijskega objekta, pri katerem bi se problem organizacije sredstev dela že od vsega začetka obravnaval kompleksno. Mnoga nova podjetja se še danes po nekajletnem obratovajnu borijo, da bi vzdrževanje postavili na noge s primerno organizacijsko shemo in novimi prijemi. Ker še vedno gradimo, dograjujemo in ponavljamo iste napake ni odveč, če spregovorimo nekaj dejstev in napotkov pri organizaciji vzdrževanja sredstev dela v novih industrijskih objektih. Klasična Oblika v organizaciji dela podjetja v izgradnji je pri nas v obliki izdvojene službe kapitalne izgradnje oziroma investicijske grupe. To klasično obliko organizacije karakterizira N osnovi vsega navedenega, na osnovi izmenjave mnenj in ma-terilov III. letne konference YUMO (Yugoslav mainteince or-ganization — Jugoslovansko združenje vzdrževalcev sredstev dela) navajam nekatera mnenja ki so izkustveno pogojena. Pri izgradnji prve faze Kombinata aluminija v Titogradu so bili npr. organizirani po klasični V prikazani shemi ni investicijske izgradnje, saj je shema podobna shemi podjetja v eksploataciji. Bodoče vzdrževanje je stanje, kjer obstojajo »večni« investitorji, to je tisti, ki so »od zgoraj« dani strokovnjaki za izgradnjo, ker imajo o tem »velike izkušnje«. Na drugi strani pa so tisti, ki bodo prevzeli gotova postrojenja v upravljanje in eksploatacijo. V takšni organizaciji je začetek priprav na vzdrževanje in za usmerjanje kadra, ki se bo bavil z vzdrževanjem, časovno nedoločen in je, često sproveden zelo pozno oziroma takrat, ko se izgubljeno — ne samo po času — zelo težko nadoknadi. Investicijska služba sicer pripravlja in zbira dokumentacijo, vendar le tisto, ki je nujno potrebna za njeno aktivnost pri izgradnji, nadzoru, prejemu objektov ipd. Odgovornost oseb, ki v takšni koncepciji izgradnje nabavljajo opremo ter opravljajo nadzor projektov in montaže je zelo majhna, ker niso osebno zainteresirane za rešitve, ki bodo pri eksploataciji dale najboljše rezultate pri minimalnem vzdrževanju. Klasična shema organizacije v izgradnji izgleda približno tako: shemi organizacije in so poleg uspehov v smislu hitre izgradnje, občutili tudi niz pomanjkljivosti. Zato so v drugi etapi izgradnje (predelava aluminija) izbrali drugačno pot, t. j. »teamsko delo«, pri izgradnji objekta v vseh fazah in na vseh nivojih. Osnova organizacije izgradnje je bila shema organizacije bodočega obrata — podjetja v eksploataciji. v toku izgradnje montažna služba. Poleg tega, da so na takšen način zagotovili sodelovanje vseh strokovnjakov v podjetju v vseh aktivnostih izgradnje, so torej že na samem začetku opredelili eni od skupin oziroma slujb njeno bodoče delo — vzdrževanje sredstev dela. Na taksen način je lahko vsaj delno ustvarjen teto tehnološki koncept. To je, da se že pred eksploatacijo prične razmišljati, kako bi se aktivnosti, ki spadajo v vzdrževanje popolnoma odpravile, kar je seveda nemogoče, ali vsaj zmanjšale na minimum. Tak način povečuje osebno odgovornost sodelujočih pri izgradnji, saj vsak želi, kasneje pri obratovanju, imeti čim manj problemov. Da bi moglo vzdrževanje od trenutka zagona normalno delovati, mora priprava vzdrževanja oziroma organizacija sredstev dela v času izgradnje potekati takole: 1. Sodelovanje pri izboru in-žineringa in pri dogovarjanju in sklepanju. Sodelovanje strokovnjakov vzdrževanja pri izboru inžineringa zagotavlja, da se bodo pri izboru in pozneje pri podpisu pogodbe upoštevale tudi možnosti vzdrževanja kompletne opreme ali posameznih naprav. Prav tako, da je že ob tej priliki tudi dogovorjena oblika u-vanje. 2. Sodelovanje pri izboru projektanta mora biti posebno zato, da se pri pogodbi zagotovi ustrezni obseg dokumentacije, primerne nomenklature, standardizacije in tipizacije opreme itd. 3. Izdelava standarda ali prevzetje tujih standardov ob morebitnih modifikacijah je potrebna zaradi poenotenja kvalitete, dimenzij, oblik ipd. S tem se omogoči večja zamenljivost elementov in večjih sklopov, kar se prav gotovo odraža na ekonomičnosti rezervnih delov z določeno mero varnosti. 4. Sodelovanje pri nadzoru oziroma vodenju projekta je potrebno zaradi kontrole izvajanja začetnih dogovorov. 5. V času izgradnje je potrebno že od vsega začetka misliti na organizacijo sredstev dela in na vzdrževanje sredstev dela. Zaradi nekaterih slabih izkušenj pri izgradnji novih tovarn, prevladuje mnenje in priporočila za centralno vzdrževanje po strokah z močno centralno pripravo dela in kompletno službo rezervnih delov t. j. nabavo in skladiščem. 6. Formiranje arhive tehnične dokumentacije mora biti izvedeno takoj na začetku izgradnje. Vse predloge, matrice, projekti navodila in dokumentacija proizvajalca opreme, morajo biti v originalnem stanju arhivirane in zavedene. Iz te arhive se v toku izgradnje kontrolirano izdaja potrebna dokumentacija, da ne bi po končani izgradnji kakšne važne dokumente iskali po predalih in žepih posameznih strokovnjakov. Objekt v izgradnji Skupni objekt Montaža Gradbena služba Skupne službe Objekt v Izgradnji Vzdrževanje Skupne službe — sodelovanje v grupi — sodelovanje v grupi — sodelovanje v grupi za Izgradnjo za Izgradnjo za Izgradnjo — priprava proizvodnje — montaža — nabava opreme — priprava na zagon — priprava vzdrževanja — raziskovanje tržišča In zagon tovarne — sodelovanje pri zagonu — skupna dela — proizvodnja — vzdrževanje sredstev dela 7. Sodelovanje pri izboru opreme mora zagotoviti maksimalno mogočo tipizacijo opreme, kvaliteto, primernost za vzdrževanje v smislu pristojnosti, zamenljivosti in obratovalne varnosti. Pri tem je zelo važno insistira-nje, da se določeni standardi o-ziroma domači serijski proizvodi kot npr. reduktorji, elektromotorji, ventili, črpalke ipd. vsilijo, če le ustrezajo zahtevam in dobavitelju opreme. 8. Sodelovanje pri odgovorih o opremi mora biti zaradi zagotovitve obvez dobavitelja glede dokumentacije za vzdrževanje, navodil, katalogov rezervnih delov in rezervnih delov za začetno dobo obratovanja. 9. Eno prvih del priprave dela novega objekta je nomenklatura rezervnih delov, saj si je nemogoče zamišljati organizacijo skladišča rezervnih delov brez le-te. Časovno mora biti to urejeno tako, da že prvi prihajajoči rezervni deli dobivajo ustrezne oznake in mesto v skladišču rezervnih delov. 10. Nabava rezervnih delov je poseben problem. Tu pride posebno do izraza poznavanje opreme raznih firm in pogoji dela, v katerih bo oprema delovala. Dobavitelje opreme je potrebno angažirati pri izdelavi in dobavi dokumentacije za rezervne dele: katalogov, formularjev s podatki, skicami itd. , 11. Formiranje skladišča rezervnih delov mora biti končano še pred prihodom prvih rezervnih delov. Tu ni mišljen samo določen skladiščni prostor, temveč tudi nabava ustrezne opreme, osvojitev sistema skladiščenja, evidenca itd. (Dalje prihodnjič) Gledališke priprave za prihodnjo sezono Ob koncu letošnje sezone pripravljajo v celjskem gledališču za prihodnjo sezono vzporedno že kar 3 uprizoritve: Partljičevo komedijo ŠČUKE PA NI (režiser Jovanovič), Finžgar j evo dramo RAZVALINA ŽIVLJENJA (režija Mirč Kragelj) in krstno uprizoritev novopečenega celjskega dramatika Vudlerja PERPE-TUUM MOBILE (režija Voja Sol-datovič). Tujčevo mnenje o Celjskem pokrajinskem muzeju Ingo Wampera, svetovalec za kulturo pri štajerski deželni vladi v Grazu, je po ogledu prenovljenega celjskega Pokrajinskega muzeja izjavil, da je doslej videl samo en sam muzej na Češkoslovaškem, ki bi imel enako sodobno zasnovano in pregledno postavljeno stalno muzejsko zbirko kot celjski muzej. CINKARNAR OBJAVLJAMO SPORED FILMOV, KI JIH BOMO GLEDALI DO 15. 9. 1974 Kino Union Od 22. do 25. avgusta »PIT IN TIL!« ameriški barvni film. Od 26. do 29. avgusta »TIHI MAŠČEVALEC« ameriški barvni film. Od 30. avgusta do 2. septembra »TOM SAWYER« amerišk ibarvni film. Od 3. do 5. septembra »NEVIDNI SOVRAŽNIK« italijanski barvni film. Od 6. do 9. septembra »LJUBILA SEM GOLJUFA« angleški barvni film. Od 10. do 15. septembra »JACKAL« angleški barvni film. Kino Metropol Od 22. do 25. avgusta .MORILEC Z RELINGTONSKEGA SOUERA« ameriški barvni film. Od 26. do 27. avgusta »NEPREMAGLJIVI SAM VVALLACH« Italijanski barvni film. Od 28. avgusta do 1. septembra »RAZBOJNIK, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO« ameriški barvni film. Od 2. do 4. septembra »KAKO SKRITI TRUPLO« francoski barvni film. Od 5. do 8. septembra »ISCE SE NEKDANJI ŠERIF« ameriški-italijanski barvni film. Od 9. do 11. septembra »SVADBA V MALINOVSKI« sovjetski barvni film. Od 12. do 15. septembra »POLICIJSKI ZNAK 373« ameriški barvni film. Kino Dom Od 24. do 26. avgusta »SVETILNIK NA KRAJU SVETA« ameriški barvni film. Od 27. do 28. avgusta »ČRNI GUSAR« italijanski barvni film. Od 29. do 31. avgusta »ČAS HEROJEV« ameriški barvni film. Od 1. do 2. septembra »APOKALIPSO JOE« italijanskl-španskl barvni film. Od 3. do 4. septembra »NUNA IZ MONZE« italijanski barvni film. Od 5. do 8. septembra »TRNJULČICA« ameriški barvni film (ob 16. uri). Od 5. do 6. septembra »KAPIRAš, STARI« Jugoslovanski barvni film (ob 18. In 20. url). Od 7. do 8. septembra »KONJENIKI« ameriški barvni film (ob 18. in 20. uri). Od 9. do 11. septembra »CHATOVA DEŽELA« ameriški barvni film. Od 12. do 15. septembra »MOŽ ZAKONA« ameriški barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Spomeniško varstvo Zavod za spomeniško varstvo Celje bo na območju naše občine v letošnjem poletju nadaljeval z raziskavami razvalin gradu Gornje Celje, z obnovo zidovja pri taborni cerkvi na Svetini in s popravilom kritine in ostrešja nad sodno dvorano gradu v Lembergu pri Dobrni. Udeležili smo se športnih Pripravljalni odbor letošnjih XVII. tradicionalnih delavsko-športnih iger »Bratstvo i jedinstvo« v šabcu je letos pozval na sodelovanje tudi naše podjetje. Po sklepu poslovnega odbora smo na vabilo ZORKE iz Šabca odgovorili pozitivno in v odgovoru najavili sodelovanje v dveh športnih panogah, in to v namiznem tenisu ter streljanju, ker sta ti dve panogi vezani na najmanjše stroške po eni strani in najboljši uspeh po drugi strani. Odšli smo 22. maja s spalnikom in prispeli v Šabac naslednji dan šele ob 13.30 uri ker nas je med potjo zajelo neurje. Pred tovarno ZORKA nas je sprejel njihov referent za šport in rekreacijo. Najprej nas je peljal na ogled rekreacijskega centra, ki ga gradi tovarna ZORKA v sodelovanju z občinsko skupščino Sabac. Videli smo mnogo narejenega nekaj del še nedokončanih in tudi načrt za izgradnjo olimpijskega bazena. Ob vsem kar se tu gradi smo lahko samo strmeli. Po slavnostnem kosilu smo se preoblekli za slavnostni defile in pričakali prihod zvezne štafete. Po govorih vodilnih tovarišev iz ZORKE in Sabca je mladinec iz ZORKE prebral pozdravno pismo tovarišu TITU. Namestnik generalnega direktorja ZORKA je nato odprl XVII. delavske športne igre »Bratstvo i jedinstvo«. Naslednji dan je bil že tekmovalni dan za vse panoge. Kot sem že omenil smo tekmovali v namiznem tenisu in streljanju z malokalibarsko puško. 2e po prvih krogih smo strelci videli, da se tu zbirajo sami vrhunski strelski športniki in da tu odločajo samo živci dn mirna roka. Nastopalo je osem ekip v petih kolih. Toda nismo izgubili upanja in smo po prvem kolu obtičali na 6. mestu med osmimi ekipami. Tudi naslednja tri kola smo bili vedno šesti. Le v petem kolu se nam je posrečilo zasesti 5. mesto. V skupnem plasmanu smo bili šesti kljub pripravam doma, ki smo jih imeli le dve uri. Pri strelcih so nastopali: KRANJC Ivan 1112 krogov, PO-ClVALSEK Ciril 789 krogov, JONKE Franc 693 krogov, PEČNIK Maks, 532 krogov (le v treh kolih), KUKOVIČ Martin 351 krogov (samo v dveh kolih) MRAZ Rudi 337 krogov (2 koli). Vrstni red ekip: 1. KRUSIK VALJEVO, 5089 krogov, 2. ZOR- KA — SABAC 5068 krogov, 3. KOKSARNA LUHAVAC 4823 krogov, 4. SODA-SO-TUZLA 4638 krogov, 5. INA Kutina 3822 krogov, 6. CINKARNA CELJE 3811 krogov, 7. PRAHOVO — MOJ-KOVAC 3666 krogov, 8. VIŠKO-, ZA-LOZNICA 3077 krogov. Namiznotenisarji so se odrezali dobro oziroma odlično. Od sedmih tekem so izgubili samo dve. Prvo so izgubili zaradi neo-gretosti, drugo pa zaradi absolutne premoči nasprotnika. Tudi tu, kot v vseh panogah so nastopili sami vrhunski športniki. Naši so kljub slabim pripravam dosegli odlično 3. mesto. Priprava kali v obratu Tio2 REŠITEV: Z eno samo potezo narišite omenjeni lik tako, da začnete vleči črto v zgornjem kotu srednjega kvadrata. (Na risbi je začetna točka označena s piko. KADROVSKE V E S T I V MESECU MAJU SO PRIŠLI V PODJETJE: KOSI Breda, dipl. ing. MIHALJEVIČ Marko . FIRST Anton, SAVIČ Branko, KOVAČIČ Ivan, ŽUTINIC Dorde, SIGURNJAK Ante, SEVŠEK Vladimir, LAMOT Dragutln. MANDIČ Radovan, ILIČ Jovo, MARETIC Josip, TOPOLOVEC Stjepan, JANČIČ Franc, ORLIC Nedeljko, LUKCIC Ivan, MURN Jurij, JECMENICA Tanasija, PAŠTEK Stjepan, PAVIC Ivanka. ANTEJ Marjan, ZDOVC Zlatka, TOPLAK Greto. BIZJAK Rudolf, GORIŠEK Jože, LEDINSKI Josip, FERCEC Branko, JELEN Franc, VIDMAR Stanislav, JARŽA Alojz, BORKOVIC Andelko, VOKAL Anton, BOBAN Janko, MESEC Ivan, ŠTERN Milan, JUS Franc, GRGIC. S'avko, KOŽEL Dainjel, MAJCEN Ivan, MILANO-VIC Milovan, GREGUROVIC Stjepan, BE-DENIK Aleksando-. TOPOLOVEC Janko, HA-NIC Mirko, STEFANOVIČ Zdravko, ROK-SANDIC Peter, VUKOVIČ Slavko. VOD-LAN Egon, VREČKO Branko, SMIUANEC Mirko, PAVLINEC Milan. BRKIČ Slobodan. AGATIC Stipo, MULEJ Olga, RECKO Alojz, KUKOVIČ Mira, ŠALEJ Zlatka. TANKOSIC Staniša, ISKRAC Dušan, LJUBIC Vili. SINKOVIČ Stanislav, RIPL1 Dure, USKOKO-VIC Milan, TOPLAK Jože. ODŠLI IZ PODJETJA: MESEC Branko, JOSIJEVIC Radiša, MARETIC Ivan, DOVIJA-ŠEVIC Dobrislav. JAN20VNIK Iztok, Šl-MUNIC Antun, MIHAJLEVIC Marko, VU-JAŠKOVIC Željko, RADOICIC Obrad, KO-KORIC Dragutln, MAHMUTOVIC Mijo, TOPLAK Ivan, KOVAČEVIČ Teuflk, VARGA Ljudevit, MARETIC Josip, BABIC Milan, GRABAR Ivan, KOVAČIČ Ivan, FRECE Vincenc, CAFUTA Anton, PUŠNIK Mihael, BANFRO Marija. KRAJNC Marjan, MEDVEŠEK Angela. TURNŠEK Lina. ŠTORMAN Marija, KORUN Inge, VODOPIC Anton, JAN Peter, ŠEŠKO Branko, PENTEK Dušan, KOP-CAK Janko, ANDRIC Blaško, LONČAR Rudolf, ŽIDANIK Srečko. V JLA Je odšel V JLA JE ODŠEL: ZORKO Anton. V POKOJ JE ODŠEL: KOMERICKI Stanko. V MESECU JUNIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: FERCEC Aleksander. FOGLER Stje- iger v Sabcu Za ekipo namiznega tenisa so nastopali: ŽOLGER Tomo, MIRNIK Marjan in KITAK Marjan. Tri dni smo se zagrizeno borili z nasprotniki zjutraj in popoldne. Le malo smo imeli časa za sklapanje poznanstev. Našli so se prijatelji, ki so bili morda skupaj med NOB, našli so se de-lovn itovariši, našli smo se prijatelji, ki smo skupaj služili vojsko. Ko smo se v nedeljo popoldne po slavnostnem zaključenem kosilu začeli razhajati, so bile naše edine želje ob slovesu »Srečno v Lukavcu«, kjer bodo naslednje XVIII. DSl (»Bratstvo i jedinstvo«) leta 1975. Nepozabni štirje dnevi borbenosti nam bodo ostali dolgo v spominu. Vredno je omeniti tudi gostoljubnost domačinov letošnjih iger, kateri so posebno še nam Slovencem posvečali posebno pozornost, zavedajoč se, da smo prvič na igrah te vrste, na katerih so sodelovale ekipe iz cele Jugoslavije in da smo njihovi gostje ter da so to res delav-sko-športne igre »Bratstva in e- ZAHVALA Ob boleči izgubi naše hčerke in sestre MARIJE STRNAD roj. DOLŠAK se iskreno zahvaljujemo delovnemu kolektivu Kemija Mozirje in finančnemu sektorju Cinkarne Celje za darovana venca in izrečeno sožalje. Se posebna zahvala pa velja vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Družina Dolšak • ,v.„, f pan, VIDIČ Spomenko, CVEK Dunja, ROZ-MANIC Ivan, BRKIČ Milan, JUZBAŠIČ Milan, LEDINSKI Dragutln, KNEZ Silva. LJU-J ICRadoJe, ŽERAVICA Filip, KADLEC Josip. HERCEG Stjepan. SMIUANEC Milka, REBERNIK Ivan, IVANUŠIČ Augustln. LESKOVŠEK Bojan, PETROV Grozdan, HRUN-KA Zdravko, KOVAČEVIČ Jovo, MARAŠ Ivan. CAFUTA Andrej, JERANKO Branko, ŠAFRANKO Branko. OVČAR Stjepan, PECL Štefan. DAMESKI Anatasije. IVANUŠA Lidija. STUBICAR Melanija, NAD Bela. LONČAR Rudi. ODŠLI IZ PODJETJA: LOVRENČIČ Josip. KIRIN Stjepan, CVIKL Franc, SMOLA Zdenko. JUBZAŠIC Milan, SLUGA Branko, 2IVANOVIČ Živodlnka. MILICIC Branko. JANČIČ Franc, MRAVUE Mirko. MURN Jurij, ŠPILJAK Mirko, MARKOVIČ Nedeljko. ŠTUHEC Vladimir. JANJIČ Gordana, VICIC Zdenko, ŠTERBENC Ivan, ŠTEFOVIC Zdravko, TOMAN Martin, TKALEC Ivan, ROJC Branko, BEVK Janez, MALGAJ Irena, KOLAR Elvira, MOKOTAR Leopold, AHMI-ČEVIC Ismet. V JLA SO ODŠLI: VODEB Martin, SA-KELŠEK Jožef, HERNAUS Jožef, HERNAUS Miran. V POKOJ SO ODŠLI: ŽAVSKI Jožef, IVANKOVIČ Ivan, POŽENEL Franc.