$u!SmM> m»%6 mm TEDNIK Maršal Tito se vrača Štev. 5. Videm-Krško, sobota, 5. februarja 1955 Leto VIII. VELIKO ZANIMANJE ZA KOMUNE NA VSEH ZBORIH VOLIVCEV Ne prenehajmo s pojasnjevanjem V tem tednu so se začeli po vseh občinah krškega okraja zbori volivcev, na katerih razpravljajo volivci o pomenu bodočih občin — komun, o vključitvah posameznih krajev v to al-; ono bodočo veliko občino in o bodočem obsavskem okraju. Debro obiskan zbor volivcev so imeli ne Kalu, v Kostanjevici, vsebine bodečih občin To nalaga organizacijam Socialistične zveze, da s pojasnjevanjem ne prenehajo. Povsod je treba volivcem zelo razumljivo pojasnjevati tudi našo gospodarsko politiko. Treba je raz- Sentjanžu, Raztezu in Lokvah, v ,iož;ti dejstvo, da nismo v Jugo-Orešju, Stari vasi, Cerkljah, | siaviji najprej gradili težko in-Dednji vasi, na Blatnem, na j dustrijo zaradi take ali drugač-Ardru, Piršenbregu, Koprivnici, | ne dobre volje, temveč da smo v Pečicah in Križah, v večih ■ dosl«j vsa leta vlagali ogrom-volivnih enotah občine Tržišče,! na sredstva v osnovno industn-občine Videm-Krško, občine 1°. hkrati pa za potrebe naše Leskovec, v Krški vasi, Skopi-, narodne obrambe zato, da smo cah, Čatežu in drugje. j postavili na noge in si ob- . varovali neodvisnost, zares svo-Osnovna značilnost skoraj j bodino domovino. To vse pa jo vseh dosedanjih zborov volti cev t>i]0 seveda silno breme za nas je v izredno velikem zanimanju | vse, ^ smo daj,a]i M to več ljudi za vprašanja, ki jih rešu-jemo z ustanavljanjem naših bodečih občin. Pokazalo se je, da velik del prebivalcev dobro pozna bistvo vprašanja bodočih občin. Dogaja pa se še vedno, da se razpravljanje na zborih volivcev usmerja na stranska vprašanja, zlasti na taka, ki izvirajo iz vsakodnevnih slabosti in težav na terenu in na vprašanja, ki so osebnega značaja itd. kakor polovico narodnega dohodka. Zdaj so z dosedanjo graditvijo ustvarjeni pogoji, da bodo imele komune — bodoče občine kot osnovne enote družbenega upravljanja socialistične družbe vse več in več sredstev, s katerimi bodo samostojno usmerjale nadaljnjo lokalno graditev, skrbele za socialno-zdravstveno zaščito, kulturen napredek svojih krajev itd. Če hočemo, da bodo vse te stvari resnično pripomogle utrditi naš demokratični socialistični sistem, je treba pritegniti k aktivnemu sodelovanju čedalje širše plastj delovnih ljudi. V družbenem samoupravljanju moramo sodelovati vsi — le tako bosta uspeh in korist zajamčena. Čeprav smo že v dobj zborov volivcev, ko določeno razpravljamo o vključevanju posamičnih krajev v komune —- bodoče občine, s pojasnjevanjem naše celotne družbene stvarnosti ne smerno niti za hip prenehati. Dogaja se, da prav zbori vo- livcev pokažejo — primer iz Šentjanža, Ardra in še nekaterih krajev, — da je med ljudstvom ponekod več ali manj vprašanj o bistvu bodočih občin še nejasnih. V takih primerih je treba tembolj ljudem pojasnjevati, za kaj gre pri ustanavljanju teh novih oblik naše oblasti. Ni treba vztrajati, da se zbor volivcev takoj dokončno odloči glede 'npve pripadnosiHi k bodoči občini. Treba je ljudem pomagatii, da se bodo lahko odločili tako, kakor bo zanje res najboljše. Boljše je sklicati nov zbor volivcev čez nekaj dni, potem ko se volivci o vprašanju dodobra pomenijo doma in s svojo soseščino. Od prehitevanja, ne borno imeli nobenih koristi, škode pa lahko velikp. V BISTRICI OB SOTLI SO MNENJA ŠE VEDNO DELJENA V Bistrici je bil 31. januarja sestanek, na katerem so se tovariši iz celjskega in krškega okrajnega vodstva pomenili o vprašanju Bistrice. Potem so se tovariši iz obeh okrajnih vodstev pogovorili tudi z odborniki občine in z drugimi predstavniki političnih organizacij v Bistrici. Na sestanku z odborniki Praznik slovenske kulture in kniižna akcija Spet smo v Prešernovem tednu !n znova se spominjamo velikana slovenske napredne misli, ki je pled ste leti zapel pesem, katero so takrat razumel. le redki. Med volno in po osvoboditvi je Prešernova pesem postala žlahtna lastnina vseh delovnih Ijua in njegov praznik se je spremenil v kulturni prazn k slovenskega naroda. Prešernov tpden /e praznik slovenske kulture in iz ja. Naše založbe bodo v treh ska izobrazba je podlaga za naš mesecih prodajale ljudskim napredek — neuki, zaostali Ijud-knjižnicam vse knjige z znatni- I je ne morejo zavestno graditi strni popusti Vsaka knjižnica si cialistične družbe! To imejmo pred lahko izbere knjige, ki jih po- \ očmi, ko proslavljamo spomin trebuje. Od naših ljudskih odbo- velikana slovenskega jezika. Do-rov, kmetijskih zadrug, podjetij kažimo s praktično pomočjo ln vseh delovnih kolektivov, . knjižnicam, da smo zares kultu-društev in organizacij in skratka j ren narod. od vseh, ki lahko pri tem pomaga- j Čeprav je »knjižna akcija« za- so zlasti veliko govoriti 3 odborniki iz Bistrice, ki pa so poleg nekaterih pametnih in poštenih dokazov navajati tudi škodljive, nestvarne in nesocialistične »dokaze« glede vključitve bistriške občine v bodočo komuno. Prav ti ljudje so do-zdaj že večkrat menjati svoje stališče. Zato na tem sestanku ni bilo mogoče dobiti jasne slike, kam bi se ljudje želeti končno odločiti — v Kozje ali v Brežice. Očitno je, da so mnenja v tej občini deljena. Zato je bilo na sestanku sklenjeno, da se aktiv v Bistrici temeljito potrudi v pojasnjevanju vseh problemov, ki so Z daljne, uspehov polne p>oti v prijateljski Indiji in Burmi se vrača maršal Tito s spremstvom te dni skozi Sueški prekop proti domovini. Daljnovidnim političnim dejanjem v New Delhiju in Rangunu bo naš predsednik priključil še sestanek z egiptovskim predsednikom Naserjem. Tudi Egipt si želi pridobiti čimveč prijateljev in zaveznikov med državami, ki uveljavljajo neodvisno politiko. Na gornjih slikah: maršal Tito ob sprejemu v Madrasu. — Pozdrav burmanskega dekleta v Rangunu. nastali o-b vprašanju bodoče občine in da se ljudje potem odločijo. Jasno pa mora biti — to je bilo na posvetu tudi podčrtano! — vsem, da protisocialističnim posameznikom ne bo dobro ne v tej in ne v oni komuni! Ustanavljanje bodočih občin je v bistvu tudi nadaljnji korak v borki proti vsem vidnim in skritim posameznim nasprotnikom socializma. (Nadaljevanje na 2. strani) jo, pričakujejo knjižnice denarno pomoč za izreden, cenen nakup najpotrebnejših knjig. Le če jim bomo vsi pomagali, bodo knjižnice v tej akciji obogatele z zakladi duha in človeškega ustvarjanja, ki ga ni moč preplačati z denarjem. Počastimo zato Prešernov teden s pomočjo naibližji ljudski j dem. Glejmo na knjigo drugače, knjižnici! Denar, ki ga bomo , kot smo včasih — pokažimo za-vložili v nove knjige, se nam bo j res kulturen odnos do knjige, k’ bogato obrestoval! Splošna ljud- ’ nas bogati, izpopolnjuje in uči! radi finančnih obračunov z založbami vezana na prve tri mesece letošnjega leta, naj ne ostane samo pri »akciji«. Ne, pojdimo korak naprej — zavedajmo se, da mora b-ti v vseh naših knjižnicah vedno na razpolago denar, V Krškem je ustanovljena „VALVAZORJEVA TISKARNA" Tiskarna, ki je delala v Krškem do leta 1948. bo spot pričela obratovati, čeprav v zmanjšanem obsegu V Krškem so se že dalj časa trudili, da bi dobili sredstva za ustanovitev tiskarne. ker je tiskarna v mestu že prej uspešno poslovala in ker so se potrebe px> raznih grafičnih storitvah zelo povečale. JWh Ivan Vavpotič: FRANCE PREŠEREN leta v ^et° $e ob prvih iebruar *kih dttevih s čedalje večjim po-šosom oziramo na prehojeno pot, to kateri stopa naša kultura. Letos /e Prešernov teden posvečen naši knjigi. Ljudska prometa Slovenije je dala pobudo zj izboljšanje prosvetnega živil en j a V0 našem podeželju z geni om: S knjižno akcijo dajmo na-km knjižneam novih knjig! Hnožična knjižna akcija naj Pred sprejetjem Zakona o ljudskih knjižnicah dokaže pripravljenost vseh naših delovnih ljudi, da podpirajo knjižnice, da vedo, da s° nam potrebnp in da jih horamc razširiti n jim dati novega bianja. Knjiga nam odkri-vl zakladnice človeškega duha, nim širi obzorje, poglablja znanje in nas dviga na v šjo kulturni, ravefl- Veliko število knjižnic po vseh nlših ktai’h pa potrebuje pomoči Razen nekaterih mestnih so sboraj rte manjše, podeželske knjižnice revne po številu knjig in še b()li PO oprem: in prostorij, kje' Se nahajajo. Veliko knjižnic nuna sredstev za nakup niif naioožrtcjših knjig kaj šele, da j,:' sprati kupovale vse, kar se dobrega in plemenitega pojavlja n« našem knjižnem trgu Krjiga, Irf loži na polici knjigarno ali celo v sklad šču, seveda no opravlja svojega kulturnega po-lan'ft0- In ko govorimo o splošnem, množičnem ljudskem nrabražepanju moramo pri tem n,tjno pomagati predvsem našim knjižnicam. Zato se je začela knjižna akc - cia bodo le-te sproti kupovale j podjetja, ustanove in zadruge knjigeJn jih nudile našim lju- večkrat pe težko pridejo na vrsto s svojimi naročili pri večjih tiskarnah, kar dovolj jasno kaže, da je tako podjetje tudi pri nas potrebno. Končno je /endarle uspelo dobiti tiskarski PRESENEČENJA PRED ZAKLJUČKOM 2691 novih naročnikov Se 235 novih naročnikov smo zapisati v naše sezname zadnji teden, s tem pa smo v našp akciji pridobili doslej 2.091 novih naročnikov in dvignili naklado 'osavskega tednika nad 5.700 izvodov. Iskrena hvala vsem, ki so pomagali pri razširjanju našega lista! Najboljšim sodelavcem bomo razdelili te dnj nad 50 lepih knjižnih daril, nekatere pa borno za najboljše uspehe še posebej nagradili. in Brestaničani. Pismonoša Jože Topolovšek iz Brestanice nam je 31. januarja px>zno popoldne prinesel kar 51 novih naročnikov iz Brestanice im 8 s Senovega, predsednik in tajnik občine Studenec pa sta 1. februarja zjutraj prinesla še 17 novih naročnikov od 31. jan. Šlo je za prvo mesto, kp so Sj ga priborili občani Studenca. Na častnem drugem mestu je Brestanica, ostali so se zvrstili ta- Največjo vnemo so :dnu spet pokazal; v zadnjem Studenčani kole: 1. Studenec 195 15. Blanca 55 2. Brestanica 192 16. Podbočje 52 3. Videm-Krško 149 17. Boštanj 51 4. Artiče 145 18. Tržišče 45 5. Dobova 123 19. Raka 44 6. Senovo 112 20. Zabukovje 43 7. Sevnica 106 21. Pišece 37 8, Brežice 98 22. Bučka 35 9. Bizeljsko 97 23. Podsreda 31 10. Leskovec 93 24. Velika Dolina 30 11. Čatež 80 25. Veliki Trn 28 12. Cerklje 57 26. Bistrica 27 13. Šentjanž 57 27. Razne pošte LRS 48 14. Kostanjevica 56 28. Inozemstvo 5 Zadnjega januarja je bilo številu izvodov Posavskega izmerje med obema glavnima nika na občana. tekmecema Studencem in Brestanico 194:184. Do srede zvečer se je razmerje »spremenilo« na Novoletno nagradno žrebanje bo na Studencu. Datum žrebanja bomo pravočasno javili. Zb 195:192 v dobro Studenca, ki je; ^ročnike v Brestanici in na tako dosegel 1. mesto v tekmo- gtu(jencu je naš Ust priprav: vanju m pridobivanju novih naročnikov Na Studencu pride zdaj že na vsakih 6 ljudi v občini po 1 Posavski tednik, v Brestanici pa na vsakih 10 ljudi v občini. STUDENEC JE TOREJ DVAKRATNI ZMAGOVALEC: po številu vseh pridobljenih novih naročnikov in px> največjem posebno presenečenje. Vsem ostalim: ne prenehajmo s pridobivanjem novih naročnikov! Naj bo letošnje jubilejno leto osvoboditve tudi leto razširjanja socialističnega tiska Potrudimo se, da bo vsaka družina redno brala vsaj enega iz- Sestanek študentov in dijakov našega okraja 14. februarja se bodo v Ljubljani sestalj dijaki in študenti iz našega okraja, da bi se pogovorili o štipendijah in podražitvi hrane oz. oskrbe v internatih. Sestanka se bosta udeležila tudi zastopnika OK LMS in OLO Krško. -nc stroj, ki je že nekdaj bil v krški tiskarni, z vsem pripadajočim črkovnim materialom. Stroj se nahaja sicer trenutno v popravilu in v preizkušnji, bo pa v naslednjih dneh že pripravljen za montažo. Pripravljeni so tudi že potrebni prostori. Zaradi tega je Ljudski odbor na seji 28. januarja med drugim sprejel odločbo I 7DNI PO SVE.TU Kitajsko vprašanje sili v ospredje. Napetost med Kitajsko na eni in kuommtanško Formozo ter ZDA na drugi strani je zadnje dni postala naravnost nevarna. V Pekingu obljubljajo, da bodo kitajske enote kmalu zasedle obalna otočja Tacen, Kvemoj ia Ma(su. Tud: dan, ko bodo osvobojeni Peskadorski otoki in sama Foimoza, po mnenju kitajskih uradnih krogov ni več daleč. ln prav te odločne izjave so prisilile ZDA, da so dale predsedniku posebna pooblastila, s katerimi lahko uporabi ameriške vojaške sile pri obrambi svojega zaveznika Čang Kaj Seka in njegovega ozemlja — Formoze. Dogodki kažejo, da bodo kuomin-tanške enote počasi zapustile ona otočja, ki so tik ob kitajski obali. Pri tem jim bodo pomagale amer riške bojne ladje. Civiliste z „ za ustanovitev tiskarne. Tiskarna bo poslovala v istih otočja Tačen so že vkrcali in od- prostorih, kot je bila že nekdaj to je na Valvazorjevem nabrežju. Imenovala se bo »Valvazorjeva tiskdma«. Začetek obratovanja bo sicer bolj skromen, ker je trenutno na razpolago le en stroj, vendar bodo s časom opremo dopolnili, V tiskarni bo ob- peljali na varno. Kljub temu neprestano preti nevarnost, da se kitajske obalne bojne ladje spopadejo s kuom n-tanškimi ali celo z ameriškimi. To nevarnost poudarjajo tudi na Zahodu. Zato ni čudno, da iščejo pametnega izhoda iz te stiske. Ob ratovala tudi knjigoveznica kot podpori Vel Britanije ir, ZDA je sestavni del podjetja. Tako bo, čeprav v začetku majhna, tiskarna le zadostila novozelandska vlada zahtevala od Varnostnega sveta, naj obravnava ta primer in poišče primerno Dobiti smo sadiarske pomočnike V dijaškem domu v Krškem je bil od 19, do 26. januarja tečaj za sadjarske pomočnike, ki ga je organizirala :n denarno podprla Okrajna zadružna zveza Krško. Tečajnikov je bilo 36, vštevši 11 fantov in deklet z Zadružnega posestva Matija Gubec iz Leskovca. Vsi so pokazali veliko zanimanje za sadjarstvo in je uspeh, ki so ga pokazali tečajniki pri zaključnem izpraševanju, zadovoljiv. Tečajniki — naši bodoči sadjarski pomočniki so v teh osmih dneh zaradi neugodnega vremena poslušali le predavanja, čeprav so imeli v učnem programu tudi praktično delo kot čiščenje, škropljenje in gnojenje sadnega drevja. Da pa vendarle ne bi ostali pri besedah in slikah, so si tečajniki pod vodstvom upravnika zadružnega posestva Leskovec tov. Vesela ogledati nove plantaže na posestvu. V nedeljo sb šli vsi tečajniki na ekskurzijo v Zagreb, kjer so si ogledali dobro urejene sadne nasade na Milerjevem bregu, popoldne pa ■o ob:skali narodno gledališče, kjer so videli dramo Oskarja Wildeja »Pahljača gospe Win-dermer«. V sredo pr, zaključni večerji je vsak tečajnik dobil nekaj knjig k°t^ darilo, obenem pa napotke :n želje, da bi svoj praktični del, ki jo potreben za dosego naslova sadjarski nnmpčn k *o ie delo -a med naših naprednih časnikov! terenu: čiščenje, gnojenje in škropljenje kvalitetno in zadovoljivo opravil. Namen tečaja je bil pridobiti dobrih sadjarskih pomočnikov, ker — saj to je že stara resnica! — sadno drevje zares kliče »na pomoč!« Upamo, da bodo propadajočemu in zanemarjenemu sadnemu drevju nudili pomoč prav ti naši novi sadjarski pomočniki! Mile Pleterski Mladina bo pomagala graditi fizkulturne objekte Okrajna zveza Partizang za okraj Krško namerava v tem letu organizirata gradnjo večjega števila fizkultumih objektov. Te dni bo sestavljen štab. v katerem bo tudi zastopnik OK LMS. Pri gradnji fizkultumih objektov bodo namreč pomagali tudi člani Ljudske mladine. V programu je predvidena graditev letnih telovadišč v Krškem, Senovem in Sevnici, dograditev stadiona v Brežicah in gradnja igrišč v Roštanju in Podbečiu. S. Vremenska napoved od 6. do 12. februarja: Ohladitev s pogostimi padavinami, ki bodo pozneje prešle v sneg. vsaj nekaterim potrebam okoli- rešitev. Svet se je že sestal :n ce. Podjetja, ustanove in ostali povabil na zasedanje tudi b taj-koristniki grafičnih storitev naj I skega predstavnika Peking do-se zato, ko bo objavljen zače- j slej še ni odgovoril, ali povabilo tek obratovanja, obračajo na to * sprejme al: ne. Zato so tudi raz-domače tiskamiško podjetje, ec j pravo o Formozi preložili vse dotlej, dokler se ne odloči One sile na svetu, ki se tako odločno zavzemajo za mir, pa iščejo še tudi drug:h poti. Znano je, da se kitajska diplomacija rada izogiblje Združenih narodov, ker Kitajska po krivd ZDA ih njenih prijateljev še ni članica te najvišje mednarodne organizacije. Kakor vse kaže, bi se Ču En Laj raje sešel z za nteresiranimt strankami v nekem drugem mestu, a ne v New Vorku. nekako tako, kakor svoj čas v Ženevi. Čeprav tako ravnanje kali ugled Združenih narodov, lahko pomeni v času, ko se še tako močno čuti razdelitev sveta na bloke, korak naprej. Tudi premirje v tndokin' ni zraslo v sedežu OZN, temveč za zeleno mizo v švicarskem glavnem mestu. Države-članice tako imenovanega »načrta Colom bo (Indija, Indonezija, Pakistan, Burma irt Ceylon) so na pobudo indonezijske vlade v sredo ponudile svoje dobre usluge kot posredovalci med spornima strankama. Po njih mnenju bi »e bilo najprej treba pomeniti na ožjem sestanku o tem, kako naj se lolio posla. Ena od prvih nalog bo, da ntipljeio pulz pekinških krogov. To nalogo bodo najbrž prevzeli indijski' "diplomah, do kateri:k imajo v Pe-j kingu — kot vse kaše — še nrrj-j več zaupanja. Nekateri sodijo, da j se bo te naloge lotil sam Nehru, ! kj je svoio deželo z nedavnim obiskom povezal s Kitajsko j Krog'' Združenih n oroden tudi (Nadaljevanje na 2 strani) NE PRENEHAJMO S POJASNJEVANJEM VSEBINE BODOČIH OBČIN ¥ Kostanjevici zeliio Imeti svoio komuno (Nadaljevanje s 1. strani) ni in da se eel0 del Kostanjevi-Kaže, da so na zadnji seji ce same bolj ogreva za komuno okr. odbora SZDL oz na posve- ! Videm-Krško. Če pa bi za koto vanju z nekaterimi aktivisti muno v Kostanjevici ostal samo zavzeli posamezni tovariši do del sedanje kostanjeviške obči-vprašanja bodoče občine v Ko- ne, bi to bilo seveda premalo, stanjevici. napačno stališče. Ver- V nedeljo in po njej so bili jetno je do tega prišlo zaradi dobro obiskani zbori volivcev v dejstva, da so nekateri tovariši Kostanjevici, v Prekopi, v spod-pripovedovali, da se posamezni njem delu Rake in drugje. Na predeli občine Podbočje želijo zborih volivcev in ostalih se-priključiti bodoči brežiški obči- Stankih so se ljudje v tem pre- delu odločno izrazili za obstoj oz. ustanovitev bodoče kostanje-viške občine. Take težnje tega predela lahko samo pozdravimo in pomagamo ljudem, da si ustanovijo bodočo komuno s sedežem v Kostanjevici. Seveda bi bilo po našem mnenju zelo prav, da bi se k bodoči kostanjeviški občini priključila v glavnem tudi občina Podbočje, morda še del Pred usleiBewEEwfše Na zborih volivcev v krškem okraju ljudje povsod tudi razpravljajo o bodočem obsavskem okraju in o njegovem sedežu. Živahno se pomenkujejo o gospodarski moči bodočega okraja, ki nastaja z zlitjem sedanjega krškega in trboveljskega okraja. Oba okraja imata bbga-te gospodarske možnosti in da se bodo te še bolj pokazale ob združitvi v nov obsavskj okraj s sedežem v Trbovljah. Vedetj moramo, da so v trboveljskem okraju n. pr. elektrifikacijo že v celoti zaključili. Imajo razmeroma močno razvito 'industrijo, zlasti rudarstvo ki lahko neposredno in zelo učinkovito podpira razvoj kmetijstva v Spodnjem Posavju. Taka stališča so močno prišla do izraza tudi na posvetovanju oz. razgovorih, ki so bili 1. februarja letos med predstavniki krškega in trboveljskega okraja v Krškem in na Bizeljskem. Obe okrajni politični vodstvi sta se sporazumeli, da bodo v obeh okrajih 11. februarja seje OLO, na katerih bodo komisije za formiranje komun poročale o dosedanjem delu. Oba okrajna | vanje vsega političnega in osta- ljudska odbora bosta sprejela stališči glede dosedanjih priprav in nadaljnjega dela za ustanovitev bodočih občin. Oba odbora bosta hkrati izvolila tu- se ye $ peknškimi pred-nl°n- i stavniki domenil, da v bodoče se Plačilni fond povprečnega zavarovanca v krškem okraju je znašal lani 8240 din in je sorazmerno zelo nizek v primerjavi s povprečjem v LRS Le štirje drugi okrajni zavod; so zabeležili še nižji povprečni plačilni fond zavarovancev. Za škropljenje sadnega drevja je zdaj pravi čas. Sadjarji, kmetovalci — pohitite, da vas ne prebit; toplo vreme! bodo več pretrgali medsebojnih stikov. Položaj v iormoški morski ožini je zares kritičen, zato ne smejo izgubljati časa. Predsednik Eisenhovrer je na zadnji tiskovni konferenci jasno povedal, da nameravajo ZDA z zadnjimi ukrep: na vsak način preprečiti Invazi.o na Formozo in da se pri tem re bodo šalil:. Več kot verjetno jz, da se Kitajska sedaj ne bo ;'pr ščala v odkrit spopad z ameriš. mi silami. Bolje je, da še počakj, dokler se tudi uradni dmer sd" krogi ne bodo odrekli sovražie gonje proti pekinškemu režimu in pridobitvam k’tajske revolucije. Resnica je, da niti ZDA načelno ne odrekajo Kitarski pravice do Formoze in Peskadorskih otokov, toda združitev z državd-matico po njihovem mnenja :a sedaj še ne pride v PošHv. Zeto verjetno je, da tudi Varnostni svet za Sedai ne bo mogel izreči pravično sodbo o Formo'’.', če io to vprašanje sploh načel. Miroljubne sile v svetu upajo, da bo tudi ta velika grožnja pa daljnem Vzhodu ostala le —nevarnost brez ■ večjih posledic ta mir v tem delu sveta in za mednarodni m r sploh. Tit Dobršek: KAJ SEM VIDEL V Nedaleč od drevesnice je živinorejska upitna Staniča Stružnica, ki te bila ustanovljena 1953. leta. To je okrajna ustanova. Zaposluje osem kmetijskih strokovnjakov. V glavnem delajo s sivorjavo pasmo govedi, ki so jo uvozili iz Slovenije. Sivorjava pasma zelo prodira v okraj Stružnico Pri krmljenju so govedo z ozirom na mlečnost razdelili v tri grupe, in to: prva skupina z nad 10 litri mleka dnevno po kravi, druga skupina z 8 do 10 litrov mleka dnevno in tretja, skupina z do 8 litrov mleka dnevno po kravi. T0 preprosto razvrstitev krav po mlačnosti bi lahko vizvršila tudi. naša socialistična posestva. Osnovna krma je ko-ruznica, kateri dodajajo z ozirom na mlečnost dnevno 2 do 4 kg ječmenovega ali koruznega zdroba na glavo. Pr; hlevih je tudi pet velikih silosov ki bo- MAKEDONIJI? (Nadaljevanje) Slično kot ostali okraji ima, Vljudni uslužbenci postaje so tud; Strumica svojo drevesnico nam postregli z rakijo in jata trsnico, kateri je okraj dal bolki. lani 9 milijonov, letos pa celo 18 milijonov dinarjev dotacije. Drevesnica je bila ustanovljena pred nekaj leti in leži na močvirnem področiu, k; pa ni kislo. V drevesnici vzgajajo sadike sadnega drevja in cepljenke. Največ je bi'o v drevesnic; marelic, katere cepijo na lasten divjak. Kot pri nas, tudi tukaj trpe starejše marelice na kapi, to je da se v poletju čez noč posušijo, ovenejo. V drevesnici vzgajajo tud- sadike murv, ki tukaj služi za sviloprejko, katero goje v strumiškem in djev-djelijsikem okolišu. Dveletne sadike breskev in marelic prodajajo po 60 din. Nasadili so še večje površine z mladim; matičnjaki, največ sorte rupestris du Lot. Pri drevesnici je tudi rajonska postaja za zaščito rastlin v Strumici. ki ima zeta lep laboratorij s ško'đl’ivci. tehtnicami itd K te* postali je nrflfj-učena ] do dali ppeko zime živini osnov- : tudi meteorološka postaja. —1 no brano. Postaja deli sivorjavo živino med kmete z regresom okraja. Mleko prodaja postaja po 35 din liter. Živino z regresom dajejo v glavnem kmetom-Ijubiteljem živine, ki so dobri rejci. VALANDOVO je domovina zelo lepe trsne sorte namiznega grozdja, valan-dovskega 'rdečega drenka. Najprej smo si ogledali slanico za obče vooarstvo. Osnovana je bila leta 1952 Ima 15 ha zemljišč in zraven drevesnice ta lepega vinograda še lepe poskusne nasade breskev, marelic, smokev, kakijev ta oljk. Padavin je tukaj že več kot v Strumici. in sicer 650 do 750 mm letno Maksimum padavin je v novembru. Srednja letna toplota znaša 16 stopinj Celzija, v poletju 30 do 36 stopinj, minimum se pa suče od 6 do 9 stopinj Celzija pod ničlo. Da je klima izredno mila, nam pove dejstvo, da tukaj včasih že 19. januarja cvete mandelj, navadno pa v začetku februarja V okolici se najdejo po sto let stare oljke (masline). Kot leguminozo seje postaja za izboljšanje zemlje kikiriki, ki zraven tega daje po hektaru 15 do 20 q pridelka. Kikiriki vsebuje okrog 50% olja, sušenega pa posebno ljubijo otroci kot Pogled na Skoplje — spredaj stari kamniti most lešnike. Prodajajo ga po 200 din za 1 kg. Kakiji, ki imajo v okolici Gorice le pičlih 10% sladkorja, dosežejo tukaj 15 do 18% sladkorja skoraj več, kot pri nas ^ grozdje. Enoletne sadike marelic, ki so bile izredno lepe, visoke 150 do 180 cm, prodajajo po 60 din. Pri postaji je večji starejši nasad vinske trte, ta to največ Vala-ndovskega rdečega drenka ta pa sorte Afus Ali, torej samo namizne sorte Sajeno je 3X3 m trta od trte, višina vzgoje je pa 2 m na odrini Na ar je 150 do 200 kg grozdja, to je 150 do 200 stotov grozdja na hektar. Nasad je star 18 let ta je bil krasno obložen. tako da ga je bilo krasota gledati. Grozdje je bilo izredno veliko ta popolnoma zdravo. Z l njim so nam tudi postreg’j in i srno ga pozobali dobra dva za- boje, tako da smo se ga že tar naveličali. Nedaleč od postaje je Vno-jug sezidalo sodobno vinsko klet z vsemi predel ovalnimi s-troji. Klet je sezidana po sistemu kleti v našem Kopru samo da je nekoliko manjša. Klet 3 e sedaj začela saditi lastite vinograde in jih bo zasadila o’rog 600 ha, tako da bodo Z lastnim pridelkom napolnili klet. S-Raj odkupujejo grozdje' cd time'ov. Največ imajo sorte piovdiiike. ki doseže 13 do 15% alk.ohola, toda samo 3 do 4 protiule kisline, kar je premalo. Kis i no {višnje jo z dodatkom jagorida na 6 premil. Vrenje opravijo s?mo s čistimi vinskim; kvasnicimi. Cisterne so brez steklene doke ta jih ovtaijo z vinsko kislino. DJEVDJELI J A V Djevdjelijo srry> prišli ob 13.30, kjer smo imeli, kosilo Na jedilniku je kljub malemu kraju bilo šest vrst jedi, lahkr, si si jih po želji naročil. Kdsil0 je bilo okusno, obilno ;n po zmerni ceni. V tem oziru smo bili bolje postreženi, kot je p,a to primer v naših manjših mestih, kjer mislijo, da ti izkazujejo milost, če ti dajo kosilo. (Nadaljevanje sledi) To n ono iz Sevrvce LJUDSKA UNIVERZA sevni- Z BIZELJSKEGA RIŠEJO V ZADRUŽNEM DOMU ie v zadnjem času zelo živahno. Po-j leg gospodinjskega kuharskega tečaja so se razgiba' tud: Člani KUD. ki so preteklo nedeljo uprizorili veseloigro »Vozel« Igralci so se trudili ;n s vel ko NOVICE IZ KRMELJA V nedeljo popoldne je bila v veseli' s številnim obiskom, saj SEVNIŠKI GASILCI v teh zim- domu Svobode uprizoritev Gol- je bila dvorana polno zasedena LJUuoiVA obvisuom ,uu- don jeve veseloigre »Pri veseli Tako je bilo obojestransko zado- ske Svobode ,e pnred-la preisn sk.h dneh prav marljivo delajo krčmaricl<< Igr je režiral luže- voljrtvo. S to igro želijo obiskati teden predavanje o pomenu na kulturnoprosvetnem področm R;r Bufnik Predstava je dosegla t d sosednjo Bistrico n Klaniec obska maršala Tita v tad p in Pevski zbor redno vad za bodo ,.k h Režiser kot nosllec na HrvaškeJm Burmi Predava! je urednik Po- ce koncerte, orkester pa se prav- ; Tj Verl h vlon :n tova- „ . r^nTrčTirrv • ; savskega tednika v mali dvorani tako pripravlja Za razne nastope. rigi_a Kamolutova kot Mirando- GASILSKO DR -- v je me-gablskega doma Predavatelj je Dela se je oprijel tudi dram ki .. . PLvj mab v,0 preteklo nedeljo eni občni v nazornih, vsakomur razumljivih odsek, ki je bil na občnem zboru ki \\ aSedla dvorano 1 zb0r V ,etU 1954 80 P.0813"^111 oe-dah opisal celoten politični grajan zaradi lanske nedelav- dnie„„ Lot4ka Tud ostale 1 noY.£°m' ki so ga zgradil, na te- p.,.«.,vw U. 12tog“Sobn.v=č.ii£2iSK 5$ž nti iatehski azijski deželi s čimer 1 Škoda, da imamo v Sevnici dva zaigrane Prvo dejanje je bi o ; pomanjkljivostih v preteklem t naša tlia ža sož!jem poL®v- , velika odra, ki pa sta največkrat medlo, vendar se ,e pozneje po- dokazana Podobah “arimivib zapuščena in prazna. V Sevnici pravilo m stopnjevalo Posrečene dokazana. Kononn n zanimiv.n v .nosobnih liudi. ki so bile maske in kostumi, dobra letu in si zadal nove naloge. predavanj „ ,5=^1= »k JSff POSLOPJE ŽELEZNIŠKE posta- ' b;lo treba v dober igralski ko- bi bilo da se igra še ponovi m j svoj lovski vcccr, k bo_ vjoboto je, ki je bilo vsa leta nazaj pred- ‘"" 1 ... met najrazličnejših kritik, bo v storjia Svoboda, kratkem pod streho Dolgo smo čakal, zdaj pa bomo le dobili poslopje, ki bo v ponos Sevnici. Upamo, da bo stavba poleti že služila svojemu namenu. lektiv Pričakujemo, da bo to , z njo gostuje v drugih krajilr -j s. * 5. februarja, v Zadružnem domu na Bizeljskem Priprave za ustanovitev bodoče brež ške občine Da ne bo prepozno! Organ tržne Inšpekcije je te biJ y petek zbQr volivcev za me. dni pregledal poslovanje “'S0- sto Brežice, danes bo pri Černetu vine kmetijske zadruge Zabu- y Zakotu za vasi Zakot, Bukošek kovje. Pri pregledu je ugotovil, ! jn Trnje_ v nedeljo pa v gasil-da je poslovodja Jože Gros pro- skem dQmu v Brez ni za vasi Le-dajal kremo za čevlje po 540 nart q Lenart, Brežina, Černe in namesto po 500 dinarjev za du- Cundrovec. Med prebivalstvom cat, smirkov papir po 35 name- vlada izredno zanimanje za usta-sto po 30 din za kos, poper po novitev velike občine m raču-3800 namesto po 3700 din za ki- najo, da bodo zbori volivcev logram itd. Več kosov blaga ni , dobro obiskani, bilo označenih s cenami. Pošlo-j PO,PRAVILO ULIC IN POTI. vodja je tudi uporabljal uteži, Zaradi ietošnjega deževja in z-M so bile označene z »X« in so redno m;ie zime so ul ce in pota torej neuporabne. j v pTedmestju zaradi blata nepre- Poslovodja je prevzel trgovino bodne Da bi se ti važni dohodi šele pred nekaj dnevi. Zanj to- v mesto uredili, so pričeli s te-rej n.e velja pregovor: Vsaka meljitim popravljanjem. Čistijo nova metla, lepo pometa... To odvodne jarke, cestišča pa nasi-in pa izkušnje iz preteklosti'pava j o z gramozom. Z ureditvijo nalagajo upravnemu odboru, da teh dohodov bo odpadlo upravi" bolj pogosto nadzira poslovanje čeno negodovanje pešcev in voz-v trgovini, kajti po toči bo pore- j trikov Tudi glavno asfaltirano pozno zvoniti. -ne cesto bodo pričeli redno prati. Kakšna gostišča imamo v občini Videm-Krško V Brežicah se resno priprav- Cestna uprava v Brežicah bo do-ljajo na ustanovitev komune, i b la posebno cisterno, ki bo s LOMO je imel sejo, na kateri >o | primernim pritiskom prala asfalt, določili zbore volivcev. Tako je Delo bosta izvrševali cestna uprava in mestna občina. NOVA TRGOVINA čevljev v Brežicah. Kakor smo že poročali, Organ higienske službe je skupaj s tržnim inšpektorjem pred kratkim pregledal vsa gostišča v občini Videm-Krško. Pri pregledu je ugotovil razne higienske pomanjkljivosti Najbolj kritično stanje je našel v gostišču KZ Krško kjer je našel ne-pomite kgzarce, nečisto dvorišče, onesnažena stranišča itd. V omaricah je našel razne stvari (osebno perilo itd.), ki spadajo vse drugam kot pa v prostor, kjer so shranjeni prehrambeni artikli. Poslovodja, ki ne posveča tem stvarem nobene pozornosti, se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Podobne pomanjkljivosti so ob pregledu ugotovili tudi v ostalih gostiščih. V gostišču pri Ko- močarju je vladal splošen nered. Izmed državnih gostišč je t0 v higienskem pogledu najslabše gostišče Največji red je vladal v restavraciji (bivša kavarna), kjer so se nameščenci v zadnjem času zelo potrudili za urejenost lokala. Splošnemu pregledu bodo sledili tudi ustrezni ukrepi. Tako stanje ne sme več dolgo trajati Čas je že, da bodo tudi krška gostišča postala kulturna in solidna, saj so za to dani vsi pogoji. Osebje v gostiščih naj se zaveda, da morajo biti lokali na higienski višini Vsak gost z zadovoljstvom zaužije naročeno le če vladata v gostišču čistoča in red. P. F. in sodobna trgovina čevljev »BOROVO«. S tem bodo Brežice dobile tri specialne trgovine z čevlji in sorodnim blagom, tako da bo izbira zadovoljiva in verjetno zaradi konkurence tudi cena obutve ugodnejša Že imena je podjetje PREVOZ preselilo tvrdk PEKO in BOROVO, katerih v nove prostore in so prejšnji’ , izdelki slovijo, nas utrjujejo v preurejeni v trgovino čevljev V j prepričanju, da bodo potrošniki ta lokal se je preselila prodajalna I lahko zadovoljni. Tudj lokal TRIGLAV-PEKO. V lokalu pri OBUTEV (Ljudske potrošnje) sO Greglu se bo te dni uredila lepa ' lepo uredili T. SKUD LOJZE KOŠAK KOSTANJEVICA NA KRKI vabi k čimvečji udeležbi na prireditvah v TEDNU KULTURI ki ga bomo praznovali od sobote, 5. februarja do nedelje, 13. februarja 1955 z naslednjim sporedom: Sobota, 5. februarja 1955 Ob 19,30: Uvodna beseda France Prešeren:Gazele Film: Ljubezen je lepa Nedelja, 6. februarja 1955 Ob 7,30: Ljudska univerza: Beseda o Prešernu in kulturnem prazniku slovenskega naroda. Predava pesnik Severin Šali. Ob 9,00: Otvoritev razstave starožitnosti mesta Kostanjevice in okolice Ob 15.00: Pavel Golia: Princeska in pastirček Ob 19,30: France Prešeren: Gazela Film: Ljubezen je lepa četrtek, 10. februarja 1955 Ob 13,00: Film: Srce (Zaključena predstava za mladino) Ob 19,30: France Prešeren: Ljubezenski soneti Film: Srce Sobota, 13. februarja 1955 Ob 19,30: France Prešeren: Lenora Film: V viharju Nedelja, 13. februarja 1955 Ob 10,00: Otvoritev Čitalnice Ob 15,00: Neiztrohnjeno srce (Slavnostna akademija) Ob 19,30: France Prešeren: Lenora Film: V viharju Sklep. Vse udeležence prireditev v Tednu kulture opozarjamo, da bodo vsj prostori dobro ogrevani. Razstava bo odprta obe nedelji ves dan, med tednom pa po potrebi, oz. vsako popoldne od 14. do 16. uri. Vstopnine ni, pobirali pa bomo prostovoljne prispevke, da tako vsaj nekoliko prispevamo k režijskim stroškom, medtem ko bo za kino predstave vstopnina zelo znižana. Nov gasilski dem F CD Selška vas Mlado gasilsko društvo Velika vas je imelo pred kratkim občni zbor, na katerem so razpravljali o delu v preteklem letu in nalogah za bodoče. Glavne misli v poročilu predsednika društva tov. Mustarja so se nanašale na veliko in požrtvovalno delo pri gradnji gasilskega doma. S pomočjo vseh članov, ki s0 pomagali z delom, vožnjami, darovanjem raznega materiala, predvsem lesa, jc zidovje pod streho. Dosedanja vrednost doma je 700.000 din od tega prostovoljnih del nad 200.000 din. Vsa lastna denarna sredstva in prispevek Okrajne gasilske zveze Krško 50.000 din. so porabljena.1 Za nadaljevalna dela pa pričakujemo pomoči ustanov, katerih dolžnost je podpirati gasilstvo, to široko in koristno organizacijo. Društvo je v preteklem letu uspešno delovalo Požarov ni bilo, kar je tudi zasluga članov, ki so odstranili vsako možnost, ki bi lahko povzročila požar. Imajo ročno brizgalno — pomanjkljivo orodje, ki _pa ga bodo letos izpopolnili. Želja vseh je čimprej dograditi dom in na- Še re’*a! © m’aei n$ltem senrnaru Neodgovorno poslovanje v gostilni na Reštanju Komisija občinskega ljudskega odbora na Senovem ki je pregledala poslovanje občinske gostilne na Reštanju je bila ugotovila, da v tej gostilni ni vse tako, kot bi moralo biti. V času od 1. junija do 4. decembra lani je nastal primirijkljaj 996 litrov vina v vrednosti 159 tisoč 360 dinarjev. Za nastali primanjkljaj odgovarja poslo-vodki-nja gostišča Čepinova, ki je ob priložnosti, ko je bila poklicana na tržno inšpekcijo, priznala, da je porabila približno 400 litrov vina za delavce, ki so delali na posestvu njenega moža. Prav tako je priznala, da je kdaj pa kdaj vzela po 500 din za svoje potrebe in da je prodajala alkoholne piiače na kredit. Poslovodkinja Čepinova se bo morala zagovarjati pred sodiščem. kjer jo bodo jooučili. da s sredstvi, ki so družbena last. ne bi smela tako neodgovorno raz- to nakup motorne brizgalne. Vsel je precejšnja, temveč od pomoči, to pa ni od-visno le od volje, kil ki jo upravičeno pričakujejo, -c polagati! PIsoo s g-$sravsS«©i»@sre, da so nriorave za tako gradnjo obsežnejše, ker rom, da bo vodovod za mesto Videm-Krško le del bodočega skupinskega vodovoda. Da pa sploh lahko gradimo ta del, pa je potrebno, da je program odobren za celoten vodovod. Ravno tu je še nekaj težav in je od odobritve tega programa pravzaprav odvisen pričetek Prvi vagon cevi je že v Krškem No, tudi te težave v pripravah bodo zelo verjetno kmalu uspešno prebrodene. Razen navedenih težav je za gradnjo vse ostalo že pripravljeno. Material si je mestna občina že zagotovila ter so že sklenjene pogodbe za nabavo potrebnih vodovodnih cevi hidrantov itd Sama tega materiala bo potrebno preko 140 ton. to je kar celih 14 vagonov. Ta material bo stal približno 23 milijonov dinarjev Od tega je 1 vagon brezšivnih cevi že prispel in so že vskla-diščene. Za črpanje bo potrebno vgraditi v vodnjake »Celuloze« posebne črpalne naprave, Id bodo stale okoli dva milijona diinariev. Da bo vodovodno se morajo upoštevati vsj tisti j omrežje stalno pod • primernim r-initolii ki vrtiva to na grad- | pritiskom le predviden rezer-njo skupinskega vodovoda z ozi- voar, katerega bodo po predvi- Gradnjo tega dela je omogočila tudi tovarna celuloze in papirja, ki je dala z razumevanjem pristanek, da se mesto lahko začasno oskrbuje iz vodnjakov Navedeni stroški predstav-tovame, kasneje pa se priključi ljajo skoraj samo materialne na predvideni skupinski vodo- stroške za izgradnjo Stroški sa- ! vod. me graditve sploh niso navede- ni. Verjetno bi znašali po približnih cenitvah 10 do 12 milijo-denem projektu zgradila nad nov dinarjev Za ta znesek pa mestom nekje pod Trško goro, b; se stroški zmanjšali, če bo približno nad kletjo podjetja prebivalstvo sodelovalo pr iz-»Vino« iz Brežic. Rezervoar bo vajanju gradbenih del Prepn-imel prostornine za 100 kubič- =ani smo. da bo vsak prebivalec nih metrov vode in bo tako tudi , mesto vsestransko sodeloval pri . Ju- „mr. 5 teh delih, bodisi s prostovoljnim v primeru da b, crpalne napia- | delom alj pa z vožnJami ker bo ve za nekaj časa odp ’ I tako tudi vsak sam pomagal pri voda na razpolago ^ uresničitvi večdesetletne želje, Nova kanalizacija V mestu da se Zgradi prepotreben vodo- Vzporedno z izgradnjo Pomoč prebivalstva pa se tudi voda pa se bo morala z2mcu i prigaikuje iz razloga, ker bo ne-tiudi nova kanalizacija^ V a j mogoče da bi se v celot-, lahko namen je ljudski odbor že v le- : zbra.ja tako velika sredstva, kot tu 1954 poskrbel za potrebne bo,do potrebna za ta dela S po-nečrte. Po približnih predraču- močjo vsega prebivalstva bj se nih bedo stroški kanalizacije. strošk; gradnje ki so že tako znašali 11.CC0.000 dinarjev Te- veliki, le nekoliko zmanjšali To mu se ne da izogniti, kajti se- 1 pomoč upravičeno pričakujemo, mm iz Krškega. Tovariši so si ogledali tečaj in mislim, da so odšli zadovoljn: od nas. Mladinke smo za skrb, ki nam jo posveča država, zares hvaležne našemu vodstvu Taki tečaji so za dekleta bodoče žene, matere in gospodinje zelo pomembni Da se bomo vsaj delno oddolžile za skrb Rdečemu križu, ki take tečaje vodi m v glavnem podpira, se moramo vse mladinke vključiti v redne vrste Rdečega križa in ga vsepovsod podpirati po svojih močeh! Naj živi mladi rod! Minka Kus tečajnica zdravstveno-brosvetnega tečaja RK V duševni zmedenosti je napravil samomor V soboto 22 januarja, ri je v duševni’ zmedenosti vzel življenje rudar Alojz Radič iz Senovega Omenjeni je bil znan kot marljiv delavec, vendar je dan, dva pred nesrečno smrtjo neopravičeno izostal z de’a Natančen vzrok njegove smrti ni znan. prav 'ako pa tudi ne, kako je ' z vrši! samomor Smatrajo. da je pod vzglavje položil eksplozivni patrom,' katerega je z vžigalno vrvico sprožil, pri čemer mu ie razneslo glavo Rudar;- Senovega so nesrečnemu tovarišu priredili lep pogreb -* Za desethtnico narodne osvoboditve: knjige Pre- danja kanalizacija ki komaj za j sad je_to veliko delo namenjeno ŠgmOVe drM^bo V VSaltO silo odgovarja in katere omrožie izključno v korist prebivalstva | ^ hient je zelo pomanjkljivo, nikakor našega mesta, Anton Avsec liiSO. Pionirska nagradna križanka Drag-, pionirji! . odrasle tovariše, očeta ali ma- Vaši tovariši iz Artič ki so mo — na vsa vprašanja vsi šaše pri zbiranji’ novih naročnikov mi ne boste morda mogli pra-za Posavski tednik prav pridno | vilno odgovoriti, postavili, so v zadnji številki j No. ko pa boste s križanko želeli, da bi jim s križankami prišli do kraja, nam pošljite re-večkrat postregli. Hitro smo se- | šitev Križanke lahko izrežete, stavili tole nagradno križanko ■ ali pa samo na list papirja na-— in kar svinčnike v roke, pa pišete odgovor Zadnji čas za re-preizkusite svoje znanje Malo šitve je 15 februar 1955. Petim težka bo. It verjemite! Za težje: izžrebancem bomo nato razde-odgovore vprašajte za svet vaše I lili naslednje nagrade: 1 ^ 2 3 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Ua 14 15 d 16 n w FtfTi 18 19 Pl 2o 21 N 22 d 23 'M y) = 24 23 m 26 2? uh 28 29 50 •V 31 32 ^O fr 33 34 k m f/ 35 36 il u s K ° « 38 ESE 39 4o g$?S41 M HI 43 kH HS 46 m H? 48 '13 S8 50 15*31 52 53 m* 56 f>7 1. nagrada: 500 dinarjev, 2. do 5. nagrada: lepe knjige. V levi spodnji kot kuverte napišite: Nagradna križanka. Da boste prihranili na poštnini, lahko pošljete več rešitev v skupni kuverti! Objlo sreče — pa na šolo nikar ne pozabite, seveda! Pozdravlja vas urednik Posavskega tednika * Vodoravno: 1. običaj, šega; 6. čitatelj; 11. najmanjši delec materije; 12. izvor; 14. šolske ocene; 15. rodovina, taborniška enota; 16. ravnina, stopnje; 18. slovenski skladatelj (Oskar); 19. znak za prvino aluminij; 20. oženjen; 22. znak za prvino nikelj; 23. kazalni zaimek; 24 kratici Edvarda Kardelja; 26. organska tekočina; 28. točke; 30. diplomatsko pismo, glasbeni pojem; 31. ime pesnika Zupančiča; 32 reka v Afriki; 33. leseni oboj, viteški spremljevalec; 34. danes zjutraj; 35. sad s trdo lupino; 37. predlog; 38. znak za prvino lantan; 39. kratica za ljudski odbor; 41 zdravilo prot- glavobolu; 47. po- | vratno osebni zaimek; 48. ime ! pesnika Grudna; 50. visok mo-• šk; pevski glas; 51. stročnica; 52. nekateri; 54. struja; 55. nerabljene; 56. preplahi, klici k orožju; 57. prebivalec glavnega mesta Grčije. Navpično: 1 priroden; 2. koralni otok; 3. vojaška in taborniška enota; 4. znak za prvino americij; 5. Ober; 6. otok v Jadranskem morju; 7. 100 kvadratnih metrov; 8. zmrznjena tekočina; 9. glavni števnik; 10. nevojaški, neuniformiran, živeč v civilu; 13. moško ime; 16. kratica za republiški odbor, grška črka; 17. nikalnica; 20. ohromelost, razkroj, vrsta bolezni (tujka); 21. nezadosten, pomanjkljiv; 23. vrvica pri loku (dvojina); 25. glasbilo s strunami; 27. 1000 kg; 29. vrhnja plast, M čuva telo pred poškodbami (množina); 34. kotlina, nižina med gorami; 36. hleb; 40. vogal; 42. kratica za starejši; 43. prepevati, glavni števnik; 44. starinski veznik; 45. del telesa; 46. znak za prvino iridij; 47. nočne ptice; 49. desni pritok Volge; 51. denarno nakazilo: 53. isto kot 46. I navpično; 55. nikalnica. V Leskovcu so razpravljali o v ki učitvi v bodočo občino Zadnja seja občinskega ljud- , bodo prav lahko tudi različna skega odbora v Leskovcu, ki ie mnenja glsde organizacijsk h bila prejšnjo soboto, je potekala obl k (to je vaških odborov in sedelo živahno. V nlavnem so raz- dežev krajevne pisarne) le navse- 0§-jg$e un ogfaM. Hud® nase® 'o sla preprečila daj vračal z dela domov. Zavedajoč se, da bi ta ovira na progi lahko imela hude posledice, je takoj obvestil o tem čuvaja na postajališču Libna. Medtem pa je prišel tod mimo tudi progovni delavec Jožef Pribovšek, ki je šel na delo in je takoj drevo spravil s proge. Oba sta s svojo vestnostjo preprečila morda hudo nesrečo na železnici in zaslužita vse priznanje in javno pohvalo. b. V noči od 13, na 14. januar je veter podrl staro topolovo drevo na desni strani železniške proge med postajama Libna in Videm-Krško. Drevo je pri tem zgrmelo na progo tako, da je bil promet oviran na obeh tirih. Pri tem so bile potrgane tud! vse telefonske žice in je bilo sporazumevanje nemogoče. To je prvi opazil Franc Zorko, delavec pri gradnji tovarne »Koto Videm«, ki se je prav te- zelo živahno. V glavnem so raz pravljali o izvedbi zborov volivcev, na katerih naj bi državljani povedali svoje mnenje o vklju-č.tvi v bodoče velike občine in o bodočem okraju. Iz razpravljanja se je lahko čutila enodušna težnja odbora, da se vsa občina Leskovec vključi v bodočo veliko ob- zadnje enotna. SMUČARSKI TEČAJ NA LISCI Iz brežiške porodnišnica Od 10. do 24. januarja 1955 so v porodnišnici rodile: Ana Martini, Vitnja vas — dečka; Marija Jurman, Mrtvice — dečka; Kristina Deržič, Veliki Obrež — dečka; Jožefa Trampuš, Bukovje — deklico; Štefanija Zavišek, Selo — deklico; Anica Slivšek, Gornji Obrež — deklico; Ljudmila Zorko, Dolenja vas — deklico; Ljudmila V PRAVI CAS — Oh, draga Marjanca, samo za hipec sem prišla. Rada bi ti čestitala. Moj mož mi je povedal o povišici plače, ki jo je dobil tvoj mož. I Bizjak, Okič — deklico; Jožefa I Brevc, Kostanjek — deklico; Ivanka Brili, Sotelsko — dečka; j Marija Dvoršak, Brežice — deč-|ka; Terezija Mežič, Mali Podlog — deklico; Marija Novšak, ' Log — dečka; Zora Bogovič, Prosinec — deklico; Marija Ivanjšek, Arnovo selo — deklico; Rozalija Trpine, Brestanica — dečka; Angela Bukovin-ski, Gaberje — dečka. Od 24. jan. 1955 do 31. jan. 1955 so v porodnišnici naše bolnice rodile: Roza Cvetko, Pir-šenbreg — deklico, Greta Omerzo, Sromlje — dečka; Pepca Omerzo, Dolenja vas — dečka; Avgusta Cetin, Mostec — dečka; Rezika Gerjevič, Sela — dečka; Nada Krošelj, Slogonsko — dečka; Pepca Hervol, Bukovšek — dečka; Marija Kozinc, Orešje — dečka; Rozika Vučajnk, Miha-lovec — deklico; Antonija Cizelj, Piršenberg — deklico, Ne-žika Šumej, Veniše — dečka; Olga Baškovič, Krška vas — dečka; Neuzeta Bahtiorevič, Brežice — dečka; Angela Blatnik, Vrh — dečka; Anica Novosele, Brežina — dečka; Urška Per, Zgornja Suši ca — deklico. Čestitamo! Tudi letos je bil na Lisci okraj-.... „ , , — vaditeljski smučarski tečaj, cln° Videm Krško. Tudi glede katerega namen je bil vzgojiti vključitve v_ bodoči Ohsavski čim več društvenih vaditeljev okraj s sedežem v Trbovljah so smučarjev za vadbo p onirjev. bli odborniki zelo enotni. Pre- Udeležba je bila zadovoljiva, saj cej. so se zanimali tudi za bodoče so vsa društva Part-izan okraja vaške odbore, ki naj bi reševali Krško poslala na tečaj zastopni-niz drobnih, vendar važnih ko- ke, katerih je bilo skupno 19. munalmh in ostalih problemov, j Tečaj bi bil prav gotovo še Tudi za krajevno psarno so «e boljši, ako ne bi sredi tedna na-zelo zanimali in so bili nekateri stopila odjuga, ki je preprečila mnenja, da naj bi ta ostala, kar predelavo celotnega programa, jv Leskovcu, nekateri.pa so izra- Vodstvo tečaja je vendar uspelo j žili mišljenje, da b: bilo potrebno predelati program tako daleč, da I to stvar še bolj proučiti.. Poseb- bodo lahko vaditelji pričeli z no zatiopn.ki iz območja Ve'ike- vadbo takoj, ko bodo vremćnske ga Podloga so izrazili željo tam- okolnosti to dopuščale, kajšnega prebivalstva. da bi ob koncu tečaja so polagali imeli krajevno pisarno, če je le tečajnik: izpite, ki so zajemali ; mogoče nekje -bliže. j predelano snov iz praktičnega in I Zadnjo besedo bodo seveda po- teoretskega pouka. Ocene tečaj-vedali vol vci na zborih. Če bodo n kov so bile povprečno prav i tudi volivcem na zborih vse dobre. Organizacija tečaja ie bila j stvari v zvezi z ustanavljanjem dobra, zato tudi uspehi na tere-| velikih občin dobro pojasnjene, nu ne bodo izostali. Š. M. Gledališče LOJZE KOŠAK Kostanjevica Nedelja, 6. februarja 1955: Pavel Golia: Princeska in pastirček. (Predstava v počastitev Prešernovega tedna. Vstop prost). Nedelja, 13. februarja 1955: Ne-iztrohnjeno srce. (Slavnostna akademija. V spored je vključeno tudi II. dejanje Visoke pesmi like Vaštetove. KINO Brežice predvaja od 4. do 6. februarja ameriški film: »Ljubezen na bojišču«. F. N. 50 in 2. od 7 do 8. februarja danski film: »Še ni prepozno« Mladini izpod 16 let vstop ni dovoljen. od 9. do 10. februarja amer. film »Moulin Rouge« samo dva dni, predstavi ob 5. in 7. uri. Krško predvaja 9. februarja ob 19. uri in 10. februarja ob 17. in 19. urj angl. film »Smeh v raju«. 12. in 13 februarja francoski film: »Sovražnik države št. 1« Sevnica predvaja od 5. do 6. februarja ameriški film: »Najboljša leta našega življenja«. Kostanjevica predvaja 6. febr. revijski barvni film »Ljubezen je lepa«. Brestanica predvaja 9. in 10. februarja ameriški film »Tri prepovedane zgodbe«. 11. do 13. februarja ameriško barvno risanko »Ostržek«. w1 A L I OGLASI MALO POSESTVO PRODAM v občini Brestanica. Hiša pripravna za upokojenca ali obrtnika, zemlje je 165 arov. Franc Robek. mizar, Zdole 9. ZAKONSKI PAR VZAME STAREJŠE LJUDI s hišo in nekaj zemlje vi dosmrtno oskrbo. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Mimo življenje — 100«. PRODAM NJIVO v Starem gradu, primemo za stavbišče. — Vprašajte pri Glogovšku Janezu v Artičah. SKORAJ NOVO PREPROGO (5X4 m) PRODAM Naslov v upravi lista. PRODAM POSESTVO s hišo in gospodarskim poslopjem. Naslov v upravi lista. PRODAM VINOGRAD 32 arov po ugodni ceni na Libni pri Vidmu. Naslov v upravi lista. ESPERANTA se hitro naučite z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Ne pozabite: male oglase in objave v Posavskem tedniku bere vsak teden nad 10.000 ljudi — zato ima vsak mali oglas takojšen uspeh. Redni naročniki Posavskega tednika imajo pri vseh maiih oglasih 50-odstotni popust! Komunalna uprava Brež ce sprejme v službo samostojnega kvalificiranega monter j a-vodo-instalaterja za mostni vodovod. Prednost imajo kandidati z mojstrskim izpitom, ozarama prosilci, ki posedujejo nekaj orodja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po dogovora. Ponudbe je poslati Komunalni upravi v Brežicah z navedbo kvalifikacije, življenjepisa m ostale dokumentacije. NOVO ODPRTI FOTOGRAFSKI LOKAL ^OTO SONJA KRŠKO se priporoča za vsa notranja in zunanja slikanja, povečave in amaterska dela. Najhitreje vam izdelamo fotografije za osebne izkaznice. Obiščite nas in se prepričajte o solidnem delu ter zmernih cenah! KRONIKA NESREČ Jožeta Bogoviča, 28 letnega kmečkega sina iz Raven, je 23. januarja 1955, nekdo iz zasede napadel in mu prizadejal poškodbe na glavi in desni nogi. j Franca Pajtlerja, 27 letnega , delavca iz Anž, je 23. jan. 1955 i pravtako nekdo iz zasede na-1 padel in mu prizadejal pošked-; be z nožem na glavi in prsih. Josipo Podvcršelt, 58 letno gospodinjo iz Kraljevca, je 28. januarja 1955 udaril mož s kolčem po glavi in levi nogi in ji zlomil nogo. Julka Radovanič, 58 letna gospodinja iz Bregane, je 26. januarja 1955 tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. OBJAVA LJUDSKE UNIVERZE VIDEM-KRŠKO Ljudska univerza Videm-Krško prireja večerne tečaje iz slovenščine, nemščine, angleščine in stenografije. Tečaji bodo trajali najbrž tri mesece. Tisti, ki se za te predmete resno zanimajo in bi tečaj redno obiskovali, naj se prijavijo do vključno 15. februarja 1955. Prijave sprejema vsak dan od 7. do 15. ure vratar tovarne celuloze in papirja na Vidmu. Ljudska univerza i Pojdite po svetu! ' Mladi general Napoleon Bona-parte je na svojem zmagovitem vojnem pohodu po severni Italijt prišel v neko mesto, kjer ga je tamošnje cerkveno zastopstvo prosilo zaščite za dvanajst apostolov, znamenitost njihovega svetega hrama. j »Ali so aposto’i leseni?«, se je ! zanimal revolucionarni general. I »Kje neki! Srebrni so. Pravo čisto srebro!« so hiteli zatrjevati duhovni »O, potem se moram pa zares zavzeti zanje!«, se je prešerno zasmejal. »Kako je že rekel uče-i nik? .Pojdite po svetu!* Kajne? j Pomagal bom vašim apostolom, j da izvrše svoje poslanstvo!« In romali so srebrni lašlcj apostoli v pariško kovnico denarja : in v njem širom po svetu. Pri zdravniku — Pridi Ivanček, in mi po-kaži jezik! — Tega pa že ne, Lahko bi me natepli. V razburjenju — Počakaj, smrkavec, ti bom že pregnal ta smeh! — Saj se vendar ne smejem tebi, striček! — Tako, tako, potem pa bi rad vedel, kaj je tu še smešnega ...! 30 ANTON INGOLIČ; SOMOMA REBER Lokomotiva pa je puščala paro Tinček. Šestmesečna deklica v in je le počasi vlekla svoj tovor. Prot: jutru je omagala Popravljali so jo vse dopoldne, a toliko, da se je premikala in spet se je ustavila Obstali so sredi prostran.h žitnih polj, ki so dozorevala, lačni, žejni, brez pomoč; . . . »Moramo poiskati kakšno vas,« je sklenilo nekaj mož, ko so uvideli, da se morajo pripraviti na daljše čakanje. »Pravijo, da so Madžar: z nami.« Sele čez dolgo so se vrnili — praznih rok. »Najlepša žitna polja imajo, pa se nam niso upal dati niti hlebca kruha, s krepeljci in celo s puškami so nas prepodili, skopuhi!« Fantje so bili iznajdljivejši. V daljavi so zagledali visoka drevesa. Novakov Nace iz Krške va-s- ja dejal, da so murve. Nemudoma so se odpravil; proti nj'm. Res, bile so murve, polne kot dren. Najedli so se jih in jih še prinesli polne klobuke in čep ce. Dva dni so živeli samo od murv Več otrok je zbolelo, tudi Osojnikovem vagonu pa je umrla. Tik preden so spet krenili dalje, sta jo oče in mati, ki sta se šele pred kratkim poročila, položila v izpraznjeno pleteno ko-; šaro :n jo pokopala sredi zoreče pšenice, nedaleč od železniškega tira Osojnik }e noč in dan bedel nad Tinčkom, šele ko mu je odleglo, je imel oči tudi zato, kar se je dogajalo zunaj vagona; tedaj pa so se že bi žali Zagrebu. In zdaj bodo vsak čas na domačih tleh! O/a, z mira) vesel, vesel, o ja, dokler na svet’ živel, oja, zmiraj bom vince pil, oja, dokler bom živ .., Da, da, je pr trjeva! Osojnik, doma smo, vsi štirje, Lizika, Ani-■ ca, Tinček in ja,z. Samo Micike in- Hudo bo brez nje, hudo. Ampak otroci bodo zrasli, zrasel 1 bo Tinček, novi gospodar na Klopcah... Vse bo še dobro, vse. »Glejte dobovsko cerkev!« se je razlegalo od vseh strani. »Doma smo!« Med vzklikanjem je vlak pripeljal na prvo slovensko postajo; izstopilo je pet, šest družin in že je odpeljal dalje. Mnogi so že videli svoje njive in travnike, streho svoje hiše, hišo samo »Pozdravljena ljubljena domača hiša, pozdravljena!« V Brežicah je z Osojnikom izstopilo spet nekaj družin, ostali pa so se med petjem in vzklikanjem odpeljali dalje proti Krškemu. »Otroci!« je Osojnik zajecljal, ko je stopil iz vagona. »Otroci, zdaj pa smo zares doma!« Od slabosti in ginjenosti je klecnil na kolena »Doma ... doma .. « je zaječal še tiše, sklonil glavo k tlom in se šele čez čas trudoma spravil na noge Hotel je spregovoriti nekaj velikega, veselega, a držalo ga je za grlo, pa tudi srce mu je stiskal tesen oklep. »Otroci pojdmo, pojdimo!« je dahnil komaj slišno, zgrabil Liziko. ki si je vzela Tinčka v naročje, in Anico ter kreni] z njima proti izhodu. »Od kod ste?« jih je pred postajo ustavil mlad človek z belim trakom na rokavu. Osojnik je povedal. »Počakajte, prišli bodo vozovi, ne morete tako daleč peš in še z otroki. Morali so počakati. Vozovi so prišli šele v mraku. Osojnika je z otroki naložil Pivec z Bukovca nad Staro vasjo. Čeprav sta se z Osojnikom pred leti dobro poznala, sta se zdaj dolgo merila. »Osojnik? Ti si Osojnik? In to so Lojzovi otroci?« je prvi zaklical Pivec, ki je bil bolj majhen, nekoč čokat zdaj pa ozek in šibek človek. Se enkrat je segel starcu v roko. »Pozdravljen, Osojnik, pozdravljen!« »Si že doma, Pivec?« Se je začudil in razveselil Osojnik. »Imaš že konje, voz ... ?« »Imel sem srečo 2e marca so nas prestavili na Češko, takoj po zlomu smo sedli na vlak in se odpeljali. Postoril sem že, kar so razbojniki zamudili. Kakšno sem našel! Človek bi se zjokal. Tri leta niso gnojili, tri leta so samo ropali... Kje pa je Lojzova žena?« se je Pivec nenadoma domislil. »Mati bodo prišli za nami, v bolnišnici so,« je povedala Lizika, ker se Osojnik ni takoj oglasil. Pivec je pogledal Osojniku v oči, potem pa povesil pogled, zavzdihnil in udaril po konjih. »Gremo, gremo!« V počasnem drncu so konji tekli po samotni cesti, na vsaki i strani katere so se širile puste gmajne, ki pa so bile Osojniku ljubše od rodovitnih nemških polj. Nekaj časa so molčali, potem pa je P.vec začel pripovedovati, kako in kaj je našel doma, v vasi, v sosednjih vaseh Osojnik ga je pozorno poslušal; enakomerno drdranje voza in pojoči glas drobnega starca pa sta najprej uspavala Tinčka, potem pa še Anico in Liziko. »Kaj so napravili z nami in kaj so napravili z našo zemljo!« je govoril Pivec, zlovoljno m jezno mahal z bičem mimo konj. »Dve, tri leta bo treba dobro gnojiti in globoko orati, da bo spet rodila kakor prej. Trte sploh niso rezali, še leto, pa bi jo bili popolnoma uničili. Gozdove so razredčili, hleve pa izpraznili. Pustil sem par konj, osem glav živine, tri prašiče pa prasico z devetimi prasci, kur, rac. gosi in pur pa je bilo polno dvorišče, n kaj sem našel? Tri oskubene kokoši. Te konje, vojaške konje, sem vlovil onstran Sotle. Kašča je bila ena-inštiridesetega polna, klet in shramba tudi in reje je bilo več kot dovolj, zdaj pa je vse prazno. Še posodo in pohištvo so odvlekli, nekaj Nemci, nekaj pa ti, ki so ostali s te in one strani Sotle. Huje, kot bi pogorel. Moja stara se je br dko razjokala, ko je stopila v hišo. Pobil bi j h kot pse, samo če bi mi prišli v roke. Pravijo, da niso uši; vsi, precej so jih postrelili z nemško in usta-ško vojsko vred. Prav so storili!« Osojnik'je drhtel od pričakovanja. Vznem.rjen se je oziral po nelju, kdaj se bo pokazala luna, kajti zvezde so bile drobne j in tako visoko, da se ni vide o i nikamor. i »Še bolj hudičevo so naprav li ! to zimo ob Sotli in po bregovih nad reko,« je Pivec govoril dalje j »Staro vas so porušili do tal ;n | napeljal; tri vrste bodeče žice od ’ ceste do Sotle. Ne vem, kam bodo šli ljudje, ko se bodo vrn-li. Tudi po hribih so podrli nekaj hiš. Mislili so, da se bodo tu obdržali, pa so se pošteno urezali.« »Si čul kaj o Lojzu?« je Osojnik nenadoma segel v Pivčevo pripovedovanje. Pivec se ni dal motit:, nadaljeval je, kakor da mora najprej iz-, Hti svoj žolč. | »Je Lojz že doma?« ie O'ojn k i vprašal z zadržanim dihom I P vec ?e ie slednjič le obrnil k Osojniku. »Še nisi nič slišal,« ie vprašal nekam oprezno 1 Osojn k je zgrabil Pivca za roko Konec prihodrvlič. Lastnik m izdajatelj Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredmškj odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave POSAVSKI TEDNIK. Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave: Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, po* Krško št 61S-T-145 — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din, četrtletna 100 din — Posamezna številka 10 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru Štev. 5 SENOVO ntkdaj -fo dtots " ^BTrEBRUARjlT^RAZNIKU OBČINE SENOVO Zgodovina Senovega je tesno povezana z razvojem premogovnika, če že ne z njegovimi prvimi začetki, pa vsaj z n j egov. m nagi m razvojem P° drugi. svetovni vojni Toda tudi prvi začetki obratovanja v Srobotnem leta 1819. ki £e morajo jemati bolj kot pre skovalna dela kot pa redno obratovanje, so v znatni mer; razgibali to skromno vasico v takratni skoro nepomembni dolinici severovzhodno od Save. Prvi rudarji v Srobotnem so b li tujci, kakor seveda tudi lastniki premogovnika. Z leti so »e jim pričeli pridruževati tudi domačini s Senovega in še iz drugih vasi v okolci, čeprav pogosto na nevoljo staršev-kmetov. ki so takrat gledali na rudarjenje kot na nekaj umazanega, če že ne manjvrednega. Toda denar je bil mikavna stvar že takrat m mladi ljudje so ga šli £kat pac tja, kjer so ga najprej dosegli Tedanjim Senovčanom pa se je z rudnikom v Srobotnem odprl se drugi vir dohodkov. Premog, ki so ga takrat ročno sejali v Srobotnem, je bilo treba kupcem razvažati na razne strani, proti Sevnici, Krškem in Brežicam, nekaj pa ga je šlo tudi do Save v Brestanici, kjer so ga natovar" jali na ladjice in splavljali do Zagreba. Za kmete je nastopila prava doba prevozništva. Po soteski od Srobotnega in dolini so pokali biči voznikov, ki jih je spremljalo ropotanje polno naloženih »trug« premoga, namenjenih na vse strani. V dolino je pričel, čeprav po malem, vendarle kapljati denar, ki ga tiste čase ni bilo zlahka dobiti. Rudarji m kmetje so se spoznavali čedalje bolj, sožitje med njimi je postajalo znosljivejše Čas pa je tekel svojo pot. Domačini so polagoma prevzemali mesta tujcev in leta 1859 ko je rudnik pričel obratovat; tudi na Reštanju, so delali v jami le še domačini, ki so se priučili rudarskega dela in ga dodobra obvladali. Ni še tako dolgo, morda dobrih dvajset let, odkar so pomrl; zadnji veterani, ki so se teh časov še spominjali mo 141, drugi, odpuščeni, so se raztepli na vse strani. Obrtniki so začeli zapuščati kraj, ki jim ni mogel dati ničesar več in je dobival vsak dan bolj puščobno podobo. Tako je bilo vse do leta 1936, ko so se začele razmere nekoliko popravljati. Leta, ki so sledila, pa kljub rastočemu zaposlovanju ljudi in dvigajoči se produkciji niso pomenila boljših dni. Le prezgodaj se je pokazalo, da so bila ta leta znanilci druge velike vojne. Malo še, in vojni požar je vzplamenel tudi na naših mejah. 12. aprila 1941 je bilo Senovo zasedeno od sovražnika. Srobotno — Restair — Za kov V večjem obsegu pa takratni rudnik ni obratoval in moralo je preteči pol stoletja, da se je v tem pogledu mogel zaznamovati bistvenejši napredek. Smotrneje so pričeli delati v rudniku šele leta 1904. ko je podjetje kupila Trboveljska premogokopna družba. Ta je jame v Srobotnem opustila, tembolj pa je pr čela preiskovati jame na Reštanju, zlasti v letu 1908. Dvanajst let Ob drugem praznovanju 9.lebruaria VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠEGA PODROČJA IN VSEM SENOVŠKIMOBCANOM ISKRENO ČESTITAM OB DRUGEM PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA, TRAJNO VAŽNEMU ZGODOVINSKEMU DOGODKU IZ LET NARODNOOSVOBODILNE BORBE. HKRATI ŽELIM, DA VSI TUDI V BODOČE ZASTAVIMO VSE NAŠE MOČI ZA ŠE USPEŠNEJŠO NADALJNJO GRADITEV SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI. PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA SENOVO: KAREL ŠTERBAN Senovem se je začelo razvijati čisto svojstveno življenje. Po do-l ni je mrgolelo barak in zasilnih bivališč za delavce. Razne gradbene družbe so privedle v kraj ljudi vseh vrst in narodnosti. In vse to je hotelo po zamudi med vojno živeti dvojno in ' ^ mesci okupacije so po- trojno. I kazali, da gre sovražniku le za V letih 1919 do 1923 je bila ; brezobzirno izkoriščanje premo-z graj ena separacija, nakladališča, ! g0vega sloja. Kmalu je pričel z I Spored slovesnosti 1 ob drugem praznovanju občinskega praznika | na Senovem | Torek. 8. februarja 1955: 1 Ob 19. uri v šolski dvorani slavnostna akademija, po- I svečena občinskemu prazniku občine Senovo. Na ^spoli redu slavnostni govor, recitacije, pevske in godbene točke ter enodejanka: »VSAKOMUR SVOJE«. | Sreda, 9. februarja 1955: I Ob 7. uri budnica delavske godbe na pihala 1 Ob 9. uri slavnostni govor o pomenu občinskega praz- nika in zaključenih delih na občinskem domu (pro-H slava 'bo v šolski dvorani). E Ob 10 uri slavnostna otvoritev novega občinskega doli ma, združena z ogledom doma. E Ob 12. uri slavnostno kosilo za goste j Ob 13. uri šahovski turnir Svobode v pevski sobi v E šoli na Senovem Ob 16 url ponovitev Kujundžičeve drame »Slepci« v i šolski dvorani na Senovem. 1 Po končanih prireditvah v dopoldanskih urah bo organizi-1 rano ljudsko veselje. — Dan občinskega praznika proslavil tjajo vsi rudarji in vsa podjetja v občini. Rudarji bodo na-§= mesto tega dneva normalno obratovali z vsemi tretjinami = 13. februarja 1955. —>aa<-——->MC— Senoviki rudar i so zborovali iiiiiiii Na Bohorju so zapokale partizanske puške v letu 1908. Dvanajst iei j pa upravne m stanovanjske kasneje, leta 1920, so pričeli i Zgrac[be ki naj bi nudile streho tudi preiskavo sloja v Zakovu, ki tvori zvezo s Srobotno dolmo. Leta 1921 sta bila sloja na Reštanju in v Zakovu naposled zadostno odprta, da so mogli mislit: na večje investicije. Tako se je pravi razmah rudnika začel šele po prvi svetovni vojni. Čas je dozorel, nag o je pričel nastajati rudn k večje ga pomena Kot enega izmed prvih objektov so pričeli graditi ozkotirno železnico od Senovega do nakladališča. v Brestanici s predoroma. Ta železnica naj bi hkrati služila za prevoz potrebnega gradbenega materiala za nova obratna poslopja in rudarske naselbine. Zgradbe so se pričele naglo dvigati iz tal. Na rudarjem, ki so začeli prihajati od drugod. V tem času je bila zgrajena tudi žičnica, ki je prevzela ves prevoz premoga takratne reštanjske jame in dnevnega kopa, kjer so kopali premog parni bagerji in ga do sipin odvažale parne lokomotive po etažah. To je trajalo do leta 1928, dokler dnevni kop m bil docela izčrpan. Razumljivo je, da je skromna vasica Senovo pričela dobivati novo lice in sčasoma tudi utonila v novem okolju. Z vedno večjim številom rudarjev so prihajali v kraj tudi obrtniki in trgovci in se tu naseljevali. Rudnik je napredoval. Senovo v letih kapitalističnega izkoriščan a in kriz Kakor se je razvijal kraj in je z naglimi koraki napredovalo podjetje, tako je tudi res, da takratni lastniki mso imeli smisla ne volje, da bi poskrbeli tudi za komunalne potrebe araJa' so rasle v sorazmerju s porastom prebiva'stva Tako niso upos e vali niti rastočega števila otroK in dejstva, da so imeli ti otroci učilnice v barak; in da je nova šola ena najnujnejših potreb kraja. Sele po hudih bojih ifl prizadevanjih posameznikov je leta 1929 zraslo šolsko poslopje, ki je odgovarjalo perspektivam razvijajočega se Senovega. Leta 1929 je rudnik dosegel tudi svojo najvišjo predvojno proizvodnjo. Leto zatem se je vključila v obrat nova, moderna pridobitev: pnevmatična naprava za zasipavanje jamskih prostorov, 'takrat edina v v;ej Srednji Evropi. Ta tehnična novost je zbudila poleg pristnega občudovanja tudi mnogo negodovanja. Preočitno je namreč bilo, da ta pridobitev ni pomenila niti troho olajšanja rudarjem pri njihovem delu, temveč s,e je zadovoljivo kazala le pri dob čku podjetja. Neštetim rudarjem pa je vzela zaslužek, kruh. Toda tudi drugače je uvedba te moderne naprave skoro točno sovpadla z žalostnim poglavjem senovskih in slovenskih rudarjev nasploh. 16. marca 1932 je bilo odpuščenih tri četrtine delavcev. Začela so se leta najbolj ponižujoče borbe, borbe za kruh. Zmanjkalo je dela Rudarjem je vsak hip lebdela pred očmi beseda zloglasnega pomena: križal Delo je bilo oropano časti in dostojanstva. Kljub redukcijam je število delavnikov v rudniku pa-da’o čedalje bolj, dokler ni padlo na deset, a tudi devet delov, nih dni na mesec. ■ Žalostno ie bilo tedaj na Senovem. Od vseh prej zaposlenih rudarjev jih je v delu ostalo sa- všo "silo pritiskati na storilnost rudarjev, obenem pa jim je hotel presorji in ventilatorji. Vse do osvoboditve Nemci niso mogli prenesti posledic tega silovitega napada, zlasti še zato ne, ker so po tem dogodku začeli rudarji vse češče odhajati v partizane, dokler niso v jeseni 1944 začeli množično zapuščati rudnik in se 'sssi uS£iie rssffar ^ Minulo nedeljo je bil v Senovem redni letni občni zbor sindikalne podružnice rudarjev. Obilna udeležba izbranih delegatov je dokazala vso važnost, kj jo delavstvo posveča sindikalnemu zborovanju. Zborovanje je poteklo v duhu praznovanja desete obletnice obstoja jugoslovanskih sindikatov, kar je podčrtal v _ referatu tajnik podružnice Alojz Večko. Iz referata o izvršenih nalogah sindikalne podružnice se je lahko ugotovil precejšen napredek v delovanju podružnice, še prav posebno pa je viden uspeh v pridobivanju članstva, saj je le nekaj osamljenih primerov med delavci, ki še niso člani sindikata. Skorai 990/° vsega zaposlenega delavstva rudnika pa je včlanjeno v sindikalno organi-zacijo V novi upravni in nadzorni odbor so tudi to pot izbrani izkušeni sindikalni funkcionarji, ki so že v dosedanjem delu pokazali lepe uspehe. Upamo, da bo tud; v tekočem letu sindikalna podružnica uspešno delovala ter pravilno vzgajala in usmerjala akcije delovnega kolektiva Pogled na Senovo — v ozadju nova kolonija radarska stanovanjska vbiti v glavo tudi svojega duha. V tem pa je tud; že začutil njihov odpor in kmalu so pričeli romati v zapore m internacije najbolj zavedni delavci, od kater.h marsikdo ni učakal osvoboditve. Toda ostreje ko je žvižgal sovražnikov bič, hitreje je rasel odpor naših ljudi. V jeseni 1941 je dalo Senovo svojo pr.vo partizansko četo. Na Bohorju so zapo kale puške in niso utihnile vse do osvoboditve Mnogo Senovča-nov je obležalo po hostah, prva senovska četa je padla skoro vsa, toda odpor je rasel. Storitve v rudniku so padale, vrstile so se sabotaže. Prihod junaške XIV. divizije in njen napad v noči od 9. na 10. februar 1944 je okupatorjevim prizadevanjem po izkoriščanju rudnika napravil konec. Zgorela je separacija, onemogo-cena je bila izvaževalna naprava i v Zakovu, onesposobljeni korn- vključevati v narodno-osvobodil-no vojsko. Vajeti so čedalje hitreje polzele iz okupatorjevih ! rok. S svobodo so prišla leta graditve Trenutki osvoboditve so bili na Senovem veličastni, saj so bili plod nestrpnega pričakovanja tega dogodka. Še so ogrožale kraj ustaške bande, ki so se hotele umikati preko Bohorja, toda mi-(Nadaljevanje na 7. strani) Občinski ljudski odbor Senovo Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Občinski odbor Zveze borcev Mm K občinskemu prazniku VMM čestitajo: Delovnim ljudem občineSenovo iskreno čestitajo ob drugem praznovanju 9. februarja gospodarska pod olja Senovo Restavracija Senovo Gostilna Senica z gostišči Reštanj in M. Kamen Čevljarska delavnica Senovo Mesnica Senovo Čestitkam se pridružuje tudi gospodarsko podjetje „DOLOMIT“ Brestanica Dom bodoče senovske občine Krajevni sindikalni svet Senovo TVD Partizan Senovo DPD Svoboda Senovo Mladinska organizacija Senovo Lovska družina Senovo Društvo prijateljev mladine Senovo L/bernski odbor z,veze borcev k* m Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Prostovoljno gasilsko društvo Senovo Strelska družina Senovo Sindikalna podružnica rudarjev Senovo Društvo rudarskih inženirjev m te m -ov Že dolgo vrsto let smo na Senovem vsi občutili, da nam je potrebno primemo, sodobno poslopje za urade ljudske oblasti in za prostore številnih organizacij in društev. Zdaj, ob j drugem praznovanju občinskega praznika, tak dom odpiramo in predajamo v uporabo. Pobudnik za graditev doma v današnji obliki je predsednik občinskega ljudskega odbora Senovo tov. Karel Šterban. Nesebično se je trudil, da je dom, ki je ponos naše občine, zrastel tako hitro. Izdatno pomoč nam je nudil tudi okrajni ljudsk; odbor Krško, ki je prav tako razumel potrebe senovških de-l lovnih ljudi. Ob otvoritvi občinskega doma — upravnega poslopja bodoče velike senovške občine — velja pripomniti, da je to eden izmed najlepših podobnih domov v naši ožja domovini. Navzlic raznim tehničnim oviram so dela hitro napredovala. Veličastna zunanjost in praktična notranjost stavbe, njena sodobna arhitektonska izgradnja in okusna oprema so bili doseženi s sorazmerno nizkimi sredstvi, ker je investitor z graditelji vred varčeval pri materialu in vožnjah. V domu bodo našle prostor Vse pisarne sedanjega občinskega ljudskega odbora, prav tako pa se je vanj prestavila tudi že Poslopje občinskega doma - dom bodoče senovške občine pošta. Sem se bo naselila še lekarna in zobna ambulanta. Poleg sejne dvorane in ostalih potrebnih prostorov za organizacije bosta v domu vzorno urejen.: čitalnica in knjižnica. Po ustanovitvi bodoče občine bo razmestitev prostorov verjetno nekoliko drugačna, vsekakor pa bo primeren prostor zelo olajšal delo bodoče občine. Ob otvoritvi novega doma Je treba pohvaliti pripravljenost občinskega ljudskega odbora Senovo, ki se je kot celota zelo prizadeval, da je dom dograjen. Poleg predsednika in tajnika odbora zaslužijo prav posebno pohvalo tudi člani gospodarskega sveta s tov. Radejem na čelu. Veliko in izdatno je pri dograditvi doma pomagal tud rudnik Senovo, njegov delavski svet in upravni odbor. Vsem. ki so pomagali pri tem velikem delu, velja zahvala delovnih ljudi na Senovem, ki bodo znali ceniti napore za napredek in nadaljnji razvoj našega kraja. IZ SENOVŠKE KRONIKE IN SPOMINOV NA NOB Senovo v letih revolucije 2e takoj po Ustanovitvi rudnika, ko se je pričela vse bolj uve-lj'avljati oblast tujega, oa tudi domačega kapitala, je pričela rasti med proletarci mržnja do krute in sebične gosposke, mržnja proti objestnosti kapitala, ki se je tako krepko vsidral na slovenska tla V težkih predvojnih časih, ko tedanje oblastnike ni nit; najmanj bolela glava zaradi skrajno zanemarjenega socialnega položaja, ko je med političnimi strankami vladal razcep in predvsem nerazumevanje za potrebe delavstva, v tistih težkih dneh so se pričele prve uspešne stavke slovenskih rudarjev, v katerih so sodelovali tudi Senovčani, Edina in dosledna voditeljica slovenskega proletariata, Komunistična partija je v teh časih odigrala zgodovinsko važno vlogo, kajti le ona je s svojimi člani združevala v enotno revolucionarno borbo vse napredne sile v deželi. A teh je bilo pre- Revolucionami val, ki je zajel vse predele okupirane slovenske zemlje, naraščal vse bolj in bolj v mogočno vstajo slovenskega ljudstva, ki je v letih j cej tudi v Senovem. Komunisti 1941—45 bilo tujca in njegove in vsi napredn; ljudje — prinad- Komher in drugih so vklesana na spominski plošči na rudarski delavnici v Senovem — v spomin na njihovo junaštvo v najtežjih dneh bojev za osvobojen j e. Čeprav je bil to hud udarec; vendar senovški fantje niso klonili. Spet so se zbrali pogumni fantje ter vstopali v partizanske vrste. Z ustanovitvijo Kozjanskega okrožja se je tudi v Senovem pričelo organizirano delovanje kurirske, obveščevalne in oskrbovalne službe borcev in čet na terenu. V tem času je tudi močno poraslo delovanje Osvobodilne fronte, ki je v svojih akcijah med ljudstvom postajala vse vidnejši predstavnik Kurečega se naroda posebno vidno pa je postalo to delovanje po. letu 1942 Mnogo je pripomogla tudi prisotnost vodilnega funkcionarja tov. Sergeja Krad- na tudi partizanska tehnika »Franceta Prešerna«, ki je delovala v Bohorju in ki je ogromno pripomogla v širjenju naprednega osvobodilnega tiska v Senovem in vsem Kozjanskem. V tem razdobju je Kozjanski odred, ki je zrasel iz nekdanjega bataljona in čete, izvedel vrsto uspešnih udarcev in drznih akcij v boju z mnogo nadmoč-hajSim sovražnikom V marcu 1944 je bil po Izdaji na Jevšj obkoljen drugi bataljon Kozjanskega odreda, kjer je padlo 22 mladih, pogumnih partizanskih borcev, med katerimi jih je bilo nekaj tudi iz vrat senovškega delavstva. Ti fantje so danes pokopani v sku-pnj grobnici v Senovem. Istočasno z oboroženim bojem je v ljudstvu Senovega, med rudarji, vse bolj naraščal odpor proti okupatorju. Sabotaže, kvari ■ Že druga trolej-lokomotiva, ki so jo izdelali iznajdljivi strokovnjaki v glavni delavnici na Senovem. Podjetju so prihranili težke milijone, saj mu ni bilo treba za vsako ceno kupovati lokomotiv iz inozemstva gherja, ki je deloval na tem te-, strojev, motorjev, lokomotiv in renu. | kompresorjev, vse to je bil čvrst V letu 1943 je bi-la ob izdatni; odgovor tujcu, da se bliža čas pomoči Senovčanov ustamovlje- I končnega obračuna. PRIKOD 14. UDARNE PROLETARSKE DIVIZIJE ELEKTRO- DELAVNICA SLAPSAK e^o B 8E8TAH CA čestita k občinskemu prazniku na Senovem in želi nadaljnjih Uspehov v Socialistični graditvi naše domovine! 3. julij — Dan rudarjev, je pomnik na najhujši odpor rudarjev — na gladovno stavko v Trbovljah — Pogled na prvo praznovanje tega dneva na Senovem leta 1952 služabnike povsod in na vsakem koraku, je imel globoko vsajene korenine tudi v senovških ljudeh. Senovški rudar, složen in solidaren z ostalimi slovenskimi rudarji, je to svojo miselnost dokazal v neštetih primerih. niki socialističnega gibanja — s0 si že davno pred drugo svetovno vojno ustanovili ognjišče svoj delavsk1 dem v Senovem kjer so se združevali v raznih sekcijah Svobode. PRED VINARJEM V težki dobi, ki je sledila do pričetka druge svetovne vojne, v letih krize in stavk senovški rudarji niso stali ob strani, temveč so sodelovali v skupni borbi proti kapitalističnim elementom kot oni v Trbovljah. Hrastniku, Zagorju in drugod Čim bolj je naraščala tedanja moč kapitala, ki je zaradi popolne izčrpanosti delavstva čutil absolutno oblast nad delovnim ljudstvom, tem bolj se je tudi senovško delavstvo pričelo zavedati svojih osnovnih pravic. To je tudi manifestiralo ob raznih priložnostih, posebno pa ob vsakoletnem praznovanju 1 maja. Tedaj so kljub poostreni budnost; režima za vihrale proletarske rdeče zastave na najvišjih točkah rudarskih objektov. V takšnih razmerah, v večnem preganjanju od režima so že pred II. svetovno vojno delovali v Senovem in okolici najnaprednejši sinov; slovenskega ljudstva, člani Komunistične partije V takšnih obupnih notranjepolitičnih razmerah in težkem, morečem pričakovanju bližajoče se vojne vihre je prišla tudi pomlad leta 1941. Ponoči 9. februarja 1944 je sledil napad 14. divizije. Okoli polnoči so Senovo napadli junaški proleterji, vso noč držali, v oblasti nemško postojanko na bivši žandarmeriji, ta čas pa uspešno uničevali vse važnejše rudniške naprave, lokomotive in izvozne stroje ter tako za dalje časa onemogočili proizvodnjo v rudniku. Akcija 14. divizije je rodila odlične rezultate tudi med delovnimi ljudmi, saj jih je razgibala. Od tega časa dalje je vse več borbe zmožnih ljudi od-haialo v partizanske Vrste, oživeli so bohorski gozdovi, kjer so se zbirali mladi in start, od tam Pa so odhajali v brigade in odrede. Osemnajstega avgusta 1944 je bil v Lazih pod Bohorjem zbor Kozjanskih aktivistov. Ta zbor je že potekal v vzdušju poslednjih naporov za popolno uničenje okupatorja, ob ogromni po- BOJ SE JE ZAČEL Po vdoru Hitlerjevih hord v Jugoslavijo s0 11 aprila 1941 Nemci zasedli tudi senovški rudnik. Od tega trenutka dalje je revolucionarni boj delavstva povezan z istočasno borbo proti okupatorju Senovški komunisti, povezam z organiziranimi člani KP v Brestanici so takoj po prihodu okupatorja pričeli z organiziranimi pripravami za splošno ljudsko vstajo. Čeprav maloštevilni, so predstavniki KP s tega terena vendar opravljali zgodovinsko važne naloge v teh usodnih dneh priprav za oboroženi udar. Tovariši Tratar, Šter-ban. Jerič Omerzu. Salmič in drugi, odtočm in delovnemu ljudstvu zvest; pripadniki so skupno z ostalimi komunisti Posavja sodeloval; v zgodovinskih dneh pred pričetkom in v teku vstaje slovenskega ljudstva. Dne 5. maja 1941 je bila prva partijska konferenca za Posavje V Penku med Blanco in Brestanico, v kater; so zavzemali vidno mesto tudi senovški komunisti. S to konferenco je bil postavljen trden temelj oborožene vstaje v Posavju. Tu so bili sprejeti sklepi o ustanovitvi OF vodilni politični sili, ki naj združuje vse napredno misleče in svobodo-ljubivo posavsko ljudstvo. Na tei konferenc, je bil nbvzoč kot delegat CK tudi tov. Slavko Šlander, narodni heroj. Kmalu zatem so senovški napredni fantje na čelu z aktivist in člani KP imeli prvi sestane! na Porebri pr; Senovem, kje so bile sprejete važne naloge c nadaljnji borbi, o razširitvi OF formiranju bojnih trojk Itd. V mesecu juniju 1941 že pri čenjajo razne diverzantske akcije na relaciji Videm—Blanca V tem času je pričel tudi okupator vse močneje reagirati na pojave odpora v ljudstvu. Pričelo se je izseljevanje stoven-skega življa v razna taborišča na severu in jugu. Selil; so vs-one 'uidi. katere so smatrali zr nezaželene v sentvškem revir Tt. Sedmega novembra je bi: pr Sinkoviču v Brestanici posvet ki ga je vodi] tov. Tomaž sed nji generaln: polkovnik Dušan Kveder. Posvetovanje je postavilo še čvrstejše temelje v nadaljnji borb! -za osvobojen:' februarju, so senovški oziroma kozjanski aktivisti doživeli še en hud udarec. Nemci so izsledili Bohorju tehniko »Franceta Prešerna« ter jo do tal požgali. Kljub temu odločni fantje niso obupali, saj je bila svoboda že skoraj tu. SENOVO V SVOBODI Senovški ljudje, kmetje, rudarji, starci in mladež so doživeli tudi ta dan. Dan svobode, katerega so si senovški »knap-je« želel; že davno, takrat, ko so prvikrat v stavkah ostajali v rovu, brez hrane in pripravljeni da žrtvujejo svoje življenje za uspeh revolucionarnega boja in hkrati za svobodo. Prispevek Senovega v narodnoosvobodilnem boju n! ostal nezapažen. O njem bodo govorili Številni spomini na tiste dni, o tem bodo pričale tudi žrtve padlih junakov, katerih je iz tega kraja in okolice vredno število. Njim je ljudstvo šenov-ške doline postavilo trajen spomenik v svojem srcu in svojih -pominih. Iz genovske kronike povzel Boris Kostanjšek VESTI IZ KRMELJA Delavci in uslužbenci rudni- j Velikega pomena za nadaljnjo škega kolektiva so 25. januarja bodočnost rudnika je obnova v v Domu Svobode budno sprem-1 letu 1943 potopljene jame An-1 ja.li poročilo direktorja Jožeta, drej, od koder že izvlačujejo Heglerja o ustanovitvi sindika-1 motorje, motala, črpalke. Ventilov Jugoslavije pred desetimi latorje, vozičke in še drugega leti, o pomenu, delu in razvoju, \ dragocenega materiala in kjer še posebej pa o delu sindikatov je voda že do gotove globine pred vojno. izčrpana. Ta jama je pr; obno- Mešečna proizvodnja je letos vitvenlh delih že dala prve vo-v januarju dosegla svoj višek, žičke premoga. To delo pa ni odkar rudnik obratuje ter je tako enostavno, saj se je v tej znatno presegala tudi do sedaj jami že pred vojno rad pojav- ' ljlal eksplozivni plin Za to jamo bodo zgradil; letos novo stroj- na j višjo doseženo proizvodnjo v letu 1926, ko je znašala 275 ton na dan. Seveda je naraslo tudi nico in nov izvozni stolp, število zaposlenega delavstva, Zato pa postaja tembolj občutna stanovanjska kriza. Tudi to vprašanje bo letos vsaj delno rešeno saj so priprave za novo opekarno in nove zgradbe že v teku. Že letos bodo izdelali doma večjo količino opeke. Delavski svet je na seji med drugim sprejel tudi sklep, da se dvigne upravno poslopje za eno nadstropje ter tako pridobi troje dvosobnih stanovanj. Dokončuje se stanovanje nad ambulanto in stanovanje v Domu Svobode. moči in pripravljenosti za končni udar vsega kozjanskega ljudstva. Na tem zboro/anju je sodelovalo tudi veliko število genovskih aktivistov. Iz rudnika je odhajalo vse Več in več materiala, popravljenega orožja in drugih potreb za enote. ki so se borile na terenu. Vsakdo in na vsakem mestu je pomagal Po svojih močeh v tej zadnji, neizprosni bitki za uničenje sovražnika Delo v rudniku je skoro popolnoma zamrlo, saj je večina ljudi že odšla V partizane. Odšli so posamič ali pa celo z družinami, odšla je kompletna rudarska godba, ostali so le najpotrebnejši aktivisti. Vsa krutost in divjanje sovražnika ni več pomagalo. Partizanski borci in aktivisti so doživeli mnogo težkih trenutkov, preganjanje, lakoto in mraz zverstva'okupatorja so bila že zadnji vzdihtiaii ranjene hitler-j jevske zveri, kajti svoboda se je že bližala z naglimi koraki. Malo pred osvobojenjem, v Skilep delavskega sveta je tudi povečanje rudniške kopalnice, ki je postala z razširitvijo obratov premajhna. Odpirajo novo jamo »Hinja«, v kratkem pa se prične z večjim raziskovanjem terena med najstarej-šimi krmeljskimi. jamam; Oeo-relike in Fortuna, kjer so že izsledili premogovne izdanke. Tako čaka v letošnjem letu krmeljske rudarje obilo dira," zato Pa tudi ve’iko uspehov, ki jih upa kolektiv doseči. B V. “isr; j. ! ■ --- 5 Domovina jc potrebovala ogromno premoga. Senovški rudarji so ga dajali roko v roki s prostovoljnimi brigadami. Pogled na tako skupino: rudarji in borci letalskega garnizona JLA so prišli po delu skupno iz jame IZ KRVI RDEČE ZRASTE ROŽA SVOBODE V tem času se žn tudi prvi eenovšk’ fantje vključir'e'o v partizansko enoto v Brežiško četo, ki je operirala na tem terenu. S svojim; akcijami ovirajo izvršitev preseljevanja, minirajo proge in močno ogrožam sova-žne postojanke Ti nrv; borci, ki so sodelovali v tedanji četi, so pokazali ogromno junaštvo, sat so delovali v osrčju okupatorja, Tako XIV. Proletarska divizija, ki ki je proti koncu leta 1943 dobila zgodovinsko važno nalogo pri razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na Štajerskem, je pri tem naredila iz Bele krajine dolgo in slavno pot. Njen prihod na Štajersko je pomenil prelomnico v daljnjem razvoju osvobodilnega gibanja, Med ostalimi akcijami divizije je bil v noči 9-10. n. 1944 pomemben napad na sovražnikovo utrjeno postojanko v Senovem. . . ______ _____ Doseženi uspehi divizije v teh in naslednjih akcijah so še dva križaj ramen, Pavle mu je Regljanje In detonacije so po-bolj razgibali delovno ljudstvo, ki je vse teže pričakovalo dan sIed ■ t}* več je nista menila stajale vse močnejše. Armeški svobode. Več desetin mladih delovnih ljudi je po tem uspehu zLa nemške straže in njihove zna- hrib se je svetlikal kot da nekje v dalj: za njim gore naselja. Vsa dolina se je prebudila, skupine borčev sp kmalu našle med ru- sveža je ■»Tu so partizani so!« Toni V teh nekaj kratkih trenutkih se je stene' naglo, kot da sta mu je tudi Pavle odločil. narodnoosvobodilne vojske odhitelo v njene junaške vrste. ^e' Preskakovala sla pragove, Štirinajsta je v svoji nalogi uspela tudi v, rudarskem pre- vs? . PTeišnja utrujenost ju je delu spodnjega Posavja. Tiste noči se je še posebno tež- vsaka beseda je bila odrezana in ko vračal z dela. Dolina pod zapečatena. nj:m je ležala zavita v hladno Pavle se ni čudil, poznal ga /e, . , - . • , . februarsko meglo, ki kljub noč- tudi sam je čutil vse to, vendar je .u Prode. ,u iznenada obstopi nim uram ni popuščala. Nocoj je v njem še tlela iskra oklevanja. s uP,na m°5 Sma,serji so »Bolje, da poginem tam, kot da garam za te ...« In kletvica, trda, knapovska, mu je ušla sama ob sebi. Med tem ju je pričelo minila. Iz doline je že bilo slišati tudi dar ji zveste pomagače v nočni odgovarjanje pušk, pomešano z akciji ljudskim glasovi in povelji. Na na odkopu precej garal V lamo so se privlekli nemški priganjač tako da se sploh ni dalo oddah niti. Mudi se jim za premog, al1 medlo svetlikali, možje niso imeli čelad, temveč titovke. »Stoj — kdo je!« Kljub ostremu Vprašanju je bilo Tončku milo — domače vpra- to pot jim je menda zadnjič de■ zebsti Tone se je prvi dvign i 1° loncmIl° domače vpra-lal. Ne bo več ril za nje in preit- Krenila sta po zledenelem nasipu, sanle’ -iovenska beseda, ntc vec val znoj čudna t’šina, ki je nocoj vla- izza katerega se je svetila tanka PreMeti »Halt! Halt. . ./< rez ozkotirne proge. »Rudarja sva — z nočne tre* , , . , , , . Še za ovinek n'sta prišla, ko je tjtnke pr hajava.« Patrola je pr- r.c/a ga je prevzela, tako da n no£no tišino nenadoma presekal šla bliže; za čas so obstopili ru-mh shšal tovariša k, /e neka, r0J)0# ,tro;nice g, ene, Kot dar ja. Sedaj ali nikoli. Tonču je godrnjal. BI je to dober m zve t y 0dmev, So se oglasila regljanja bilo nerodno, beseda mu ni šla, tovariš, v marš cem sta se str - z v5-eč Stranj Trdo .temo so pre- a čutil jo je v prsih, kako mu n,o a šiniP heV in modri svetlobni zna- privreva na dan: Kaj če bi mu le povedal svoje ki. detonacije vse morn^iših iz- »Tovariši, meni je tega že dav-mi~ti Sedla ’ta na kup zloženih Hrelkov na so prihajale vedno no dovolj, toda sai veste, človek prđgovnikov: »V jamo me ne bo hU-e in bliže. več meni je 'ega preveč, v ho’to Tako iznenada ie in nr'šlo, da ki je imel vso oblast in premoč Zaradi izdajstva je bila četa ob ko', j en a na nekem hramu prt Pokleku Ta novembrski da leta 1941 ie v senovški narodi': osvobodilni kroniki zapisan črnimi črkami sai je tega dn večina borcev žrtvovala sv^3 mlada življenja za svobod' Inv-to borcev Roman Vez:ov' šek, Josip Omerzu, Roman grem...« Tako je pričel Tonč in sta bila oba presenečena. Tudi Tonč in Pavle sta bila to noč akt vua. Odločen part zan jima je po tej kratki in iskreni izpovedi poveril nalogo: najti najbl žjo pot do rudn ške separacije. Po izvršeni akciji pa bčdo videli, ie sla fanta res pripravljena, da ostaneta v divziji Tonč se je ve<- prerodil, telet je, da to noč dokaže, da je ves, z dušo in življeniem za stvar osvobojenja. Pomaaal je razbi'ati rudniške stroje, lokomotive in ko so že močni plamen zajeli separacijo, se je spet ogla'il: »Tovariši — tu blizu ie tudi skladišče z raznim ma'erialnm.« Vso noč s’a Pavle in Tonč vodla borce, pomagala ra^hiMti večkrat preveč okleva, toda se- In uničevati vse. kar ie dotlej drrt arom kar z vami. če vam je rtuVlo tidrem. Medtem *•<> ie te-prav. Tudi t: Pavle greš, kajne?« žišče boja grene lo na dolenji ovo (Nadaljevanje s 5 strani) movina je potrebovala mnogo volja in delovni polet v tistih po- dni ko je Senovo predstavljalo n'la je tudi ta nevšečnost m na premoga. Senovški rudarji so vojnih letih. Ni torej čudno, da le nekaj redko posejanih kmeč-Senovem so sledili dnevi veselja njen klic razumeli .n Se mu od" so bila prizadevanja senovsk h kih hiš in hišic na Bele., Na cesti, in zmagoslavja. zvali s polno voljo. Veličastni so rudarjev priznana tudi od naših na Porebri in v Ravnah. Sele ta- Toda treba je b:lo stopiti v | bili njihov napori, da bi kar naj- oblasti in sindikalnih forumov ko bomo mogli prav presoditi stvarno:t. Stanje rudnika je bilo več prispevali k skupnim priza- i Znano je, da je bila prva zvezna naglo razvojno pot tega kraja in vse prej kakor zadovolj vo Izro- devanjem, da bi mogla nova dr- prehodna za?tava v rudarstvu po- veliko ustvarjalno delo, ki so ga pan; sloji, neurejenost jame, og- žava čimprej zbrisati opustoše- deljena prav njim. Toda ta ni bi- \ Senovčani opravili v tej dobi. nji in vse druge ovire so stopale nja in zlo, ki je bilo dediščina la edina, še :n še so ti prapori Najhitrejši je bil nedvomno razna pot prepotrebnemu dvigu pro- j vojne. Nepozabni so dnevi, ko so , priznanja in časti šli skoz njiho- voj Senovega v zadnjih desetih izvodnje S trdim in vztrajn m , se senovski rudarji roko v roki z ve roke, še m še so bili on: ti- letih. Zato je prav, da se občin-delom so mogli odstraniti vsaj | delovnimi brigadami najrazličnej- sti, ki so prednjačili neštetim ski dom odpira ravno na dan najhujše zapreke in sredi leta | ših krajev, z borci garn zona JLA rudarskim kolekt vom v državi občinskega praznika, na dan, ko 1945 je rudnik že dajal zadovo- I v Cerkljah pa s prostovoljci vseh ljivejšo prozvodnjo, čeprav so vrst bili za to, da iztrgajo zemlji se še dolgo čutile posledice ne- čimveč ton tega najbolj iskanega in juto kazali pot, po kateri naj je pred desetimi let na svojem stopa vsak zaveden delavec, ka- pohodu obiskala Senovo junaška dar gre za to, da se pomaga do- XIV divizija, ker je tudi ta dom strokovnjaškega rudarjenja 'n ! in potrebnega produkta — pre- ' movini pri njeni gradivi in na- vsekakor plod velikih skupnh ropanja s’ojev med okupacijo I moga. Štev ’ke najbolje izpriču- predku. Senovski rudarji so to prizadevanj, ki jih je v srcih J’ ’ ~ ’ !-!- -- ----‘ ---- naših ljudi vžgala veličastna do- ba narodnoosvobodlne borbe. Lahko trdimo; da je tudi on sam ponosen spomenik te dobe. Lojze Avsenak Nastopila so leta graditve. Do- I jejo, kolikšna je bila vztrajnost, svojo dolžnost častno izpolnili. Nekoč neznatna vasica — da^es pomemben delavski cent r Ta čas pa m šel mimo Senove- ; raslo tudi število prebivalstva In ga tudi kar se tiče vnanje podo- s tem tudi nove potrebe. Treba je be tega kraja Pozidana je bila \ bilo poskrbeti za napredek mla-nova separacija, ki je v polni dine, za njeno izobraževanje, meri nadomestila požgano. Na zdravje in razvoj. Nastalo je no-hribu južno od stare stanovanj- vo igrišče ki na pripravnem oro-ske kolonije je zrasla vrsta no- I štoru ob Dolskem potoku nudi Delavsko samoupravljanje se" novskega rudnika je dalo napredku podjetja poseben pečat. Se bolj je povezalo njegove ustvar- Delo v rudniku zahteva nemoteno obratovanje strojev nad in pod zemljo — Pogled V strojnico vih stanovanjskih poslopij, ki že na zunaj kažejo, da so tu dostojna bivališča delovnih .ljudi, ki so za prospeh svoje države dali vse svoje moči, ko jih je ta najbolj potrebovala. In res, v teh hišah je za prijetno in zdravo bivanje kar najbolj poskrbljeno. So to dvo- in trosobna stanovanja, s kopalnicami m pritiklinami, vsa sončna in udobna Pravtako pa So nastajala nova stanovanjska poslopja tudi južno od upravne zgradbe m se tu še gradijo dalje. K vsemu temu so se še pridružili nešteti novi domovi rudarjev, h katerim je prispevala država z brezobrestn mi posojili, ali pa so si jih zgradili rudarji z lastnim močmi. Te hišice prijetno spreminjajo lice okraja. Z napredkom v proizvodnji je priložnost za trening preko dobršnega dela leta. Ze avgusta 1945 je pričela na Senovem delovati Prosveta, današnja Svoboda, ki ji je s svojimi odseki uspelo do danes "razgibati Senovčane v takšni meri, da jim je potreba po kulturnem življenju in napredku prišla že v kri. Leta 1953 je zraslo na Senovem i poslopje kina. Priznati je treba, da je levji delež stroškov nosil ' rudnik. Uspeh je bil popoln. Ki-no je svoj obstoj upravičil. Hkrati So pričeli gradit; tudi gasilski dom. Tako bo kmalu omogočeno gasilcem, da bodo v svojem prostornem domu še uspešneje delovali pri svojem človekoljubnem delu. V letu 1953 s je občinski odbor Zveze borcev NOB na Senovem zadal težavno nalogo in jo tudi izvršil. Postavil je sredi Senovega spomenik vsem onim, ki jih je osvobojenje naše zemlje veljalo največ — njih življenja. V grobn-ci so zbrane kosti borcev tega področja. Spomenik se bo še izponolnil in uredila tudi njegova okolica. Fudatji — gospodarji na svojem in je v letu 1952 dosegla višek v vsem času obstoja rudnika. Na Senovem pa je ostalo od- Bor6ene pozdrave 06 prazniku občine Senovo pošitajo: U|?ravn odbor rudnika Senovo Delavski s*et rudnika Senovo Trgovsko podjetje „Preskrba" Senovo s poslovalnicami Kmetijska zadruga Dovško Kmetijska zadruga Veliki Kame; Zobna ambulanta Senovo D :io kmeti škili zedrug v naši občini Na področju genovske občine delujeta dve kmetijski zadrugi: v zapadnem delu KZ Dovško, v vzhodnem pa KZ Veliki Kamen. Na raztresena kmečka posestva v višinski legi odpade največ zemeljske površine na gozdove in pašnike, v srednji in nižinski legi pa se raztezajo košenine z vmesnimi nasadi jablan in sliv ter skrbno obdelane njive, ki preprezajo ta svet bolj je povezalo njegove ustvar- prto še eno vprašanje, ki je po-jalne sile v smotrnemu upravlja j leg stanovanjskega predstavlja- 11 £ss? zsrssr itissgr&s, W <=« vse delo upravljalo in vodilo ta- štvom, ki dotlej niso imela no- vaseh Sedem in Kalrsovec. ko, kakor je najbolje za podjet- j benih primernih prostorov, kjer v splošnem kažejo naša poje, kolektiv in skupnost Kmalu bi mogla neovirano opravljati eestva podobo stoletne zaosta- se je to prizadevanje zadovolj vo ! svoje naloge v prid skupnosti. Z losti. Zakaj? V stari Jugosla-kazalo v disciplini, pa v čvrsti : nov m občinskim domom, ki se koordinacij med podjetjem in ! odpira letos 9. februarja, pa je organi ljudske oblasti, organiza- rešeno tudi to vprašanje, kakor bi bolje ne moglo biti. Ko na ta dan gledamo nazaj v preteklost je prav, da naš po- cijami in v»emi faktorji, ki morejo vplivat, na uspešen razvoj podjetja na zadovoljstvo kolek- občinskemu prazniku v čestitajo: 4VTOPREVOZNIŠTVO KRANJC — Brestanica BRIVSKI SALON KOSTEVC — Senovo Pekarna FABJANlC __ Senovo dobostlkaretvo ZLOSEL — Brestanica BRIVSKI SALON VODOPIVEC — Senovo tiva. Proizvodnja je pričela rasti 1 gled poseže prav v one davne I 11 i . f 1 \11 ■ Hll Stolp in strojnica Zakov-jaška, ki prevaža premog in ljudi 258 metrov globoko viji je kmet životaril, med vojno mu je okupator izropal proizvode, uničil živ in mrtev inventar. požgal vasi Reštanj, Mali Kamen in Mrena sela, kar se pa v teh letih po osvoboditvi ni moglo popraviti. Kmetijske zadruge, ki so jih ustanavljali po osvoboditvi, so prevzele nalogo pomagati kmetu pri izboljšanju gospodarstva, dvigniti kmetijsko proizvodnjo, ki bo v korist njemu in vsemu gospodarstvu. V začetku so bile zadruge izključno prodajalne potrošniškega blaga oz. predmetov. Kmetijska zadruga Dovško je v kratkem razdobju odprla eno prodajalno v Dovškem in v svoji lastni zgradbi na Senovem drugo. V isti, zgradbi posluje tudi mesnica kmetijske zadruge. Kmetijska zadruga Veliki Kamen pa ima te poslovne prostore: trgovino na Velikem kamnu in Koprivnici v najetih lokalih ter lastno moderno novozgrajeno mesnico in klavnico s hladilnico. Ta zadruga je napravila svojim članom še veliko uslugo z gradnjo nove mostne tehtnice. sirali 50 odst. nabavljenega škropiva. Poljedelska odseka sta spoznala potrebo po nabavi semenskega krompirja sorte Merkur. Ta se je na območju obeh zadrug odlično obnesel. Poljedelski odsek pri KZ Dovško Vsa skrb je posvečena dvigu kmetijske proizvodnje Delo kmetijskih zadrug je s časom prešlo v samo stroko. Usmerilo se je na potrebe kmečkega prebivalstva za dvig proizvodnje. V ta namen so ustanovili kmetijske pospeševalne odseke, živinorejske, sadjarske in poljedelske. Za izboljšanje živinoreje sta zadrugi nabavili vsaka po dva plemenjaka in organizirali štiri plemenr.lne kroge. Tako skrb imata zadrugi tudi za izboljšanje svinereje in sta nabavili n,a Ponovicah vsaka po dva merjasca. Zadruga Veliki Kamen ima tudi strojni odsek, razpolaga z veliko mlatilnico in motorjem. Sadjarstvo ročju obeh zadrug ena izmed na vidnem mestu ob dovški cesti poizkuša z osmimi sortami pšenice. Tako se bodo kmetje prepričali, katera sorta bo najbolj odgovarjala naši zemlji in podnebnim razmeram. V letošnjem letu zadrugi močno priporočata nabavo umetnih gnojil z ozirom na ugodne cene. Kmetijski zadrugi sta znali dobro zainteresirati kmete za gradnjo gnojničnih jam, saj jih je bilo v lanskem letu zgrajenih kar 12. zelo važnih panog gospodar- I Letos pa so se prijavili novi stva. Spomladi 1954. leta sta interesenti, ki jih je do sedaj zadrugi organizirali s svojimi že 28. OLO in OZZ Krško nu-ekiparni zimsko škropljenje sad- dita 50-odstotni regres pri ranega drevja. Pri tem sta regre- bavi cementa. Brez znanja tudi na vasi ne bo napredka še preteklost modrih oči je lesketalo dvoje drobnih, svetlih soh. Ih spet minevajo leta Dežela je obnovljena. Kot iz tal so z ra- sestal z borci, nato so krenili M nila so leta Partizani so Nem^, Mr/e- objame njo ln še nekoga, ki ga armado. Tu/ec^e^zgnan Ts/o- rkujeto .. venske grude, pr šel je zaželeni srečna socialistična skupnost. V delavski koloniji je bilo žt- dan. svobode V rudnik se spet Ljudje, rudarji si sami gospodovo Grupe rudarjev, ki so to noč yrača/o borci tz številnih enot, rijo. ln tako je povsod po vsej *obratoval « z borci, so sedaj tud on' ‘2 Štirinajste. Med nji- deželi. no postojanke. Od tu sem je bilo oba te dni pričakujete . . čuti ostrd streljanje, ki je proti jutru postajalo vse slabše, sovražnik se je vdal ali pa je že bil popolnoma uničen . - -----» — -------# . . n , , , ■ Nnlnnn ic •- i i neSnn ,uPn° obnavljale minule doqod- ml !e Pavle eden zadnjih. Nekaj Naloga te noči je b la uspešno ke ” ranjen, se ie malo dnlio snririe- izvrsena Rudnik je svoboden. Morda začasno, toda ni dolgo več do tega, ko bo v dolini, ki je vstajala v hladnem februarskem jutru, rudar spet svobodno pozdravljal »Srečno!« Tohču se je lice jasnilo, ko je stopal v dolgi nepregledni koloni. Da to je vojska! Prava, oborožena in silna. Bnote so se spet v redu zbirale, a doline pa se je valil gost dim. Gorela so skladišča n separacija. Partizani so se menili o uspehih, o uničenih strojih, pa tudi o pomoči, ki so jo nudil domači ljudje. Šele sedaj je nekdo dregnil Tonča: »Boš še kaj skočil domov? če greš pozdravi tudi moje!« Iznad Vrhove domačije se je sle nove tovarne, ceste, poslop- " ----- ' ‘ ja, mostovi, delo žuljavih rok, ki so znale še nedavno tako junaško prijeti za puškina kopita. Iz nekdaj sromašnih tal raste nova, rnn L V - , N?T' V rudarski dolin:. ob belih po- ranjen se je malo dalje zadrze- s,X,flh a s0 zaSadili vrtič. ki aa dn, m borbe pa ga bo spominjal ka*en Tu so vklesana imena red hrabrost in še dvoje zaslu- padjib borcev Med njimi je vkle- K ' izboljšanju našega zaostalega kmetijstva bodo v bodoče morala mnogo prispevati strokovna predavanja. V tem letu sta imeli zadrugi že dvoje predavanj, ki so se jih udeležili le starejši kmečki gospodarji in napredni kmetje. Na teh predavanjih manjkajo kmečki sinovi, mladi gospodarji. Skrb upravnih odborov bo, da zaan-je na pod-, teresira prav te in zanje orga-‘ aizira praktična dela, kot so čiščenje sadnega drevja, cepljenje in rezanje vinske trte Napredek je nujno potreben. Kmet si želj stopiti na boljšo pot. Oprijel se bo sodobnega pride-■-0vanja in načina proizvodne organizacije, ki mu bo pomagala doseč] višjo življenjsko "a ven. Težki so očitki, da je kmet 'tarokopiten in nazadnjaški, kot da je. to njegova krivda, saj je. način kmetijskega dela in uspe- ženih odlikovanj. Prva pot mu je k Tončevi že ni. Pavle ni znaj tolažiti. Rudar sano tudi Tončevo ime Ob prazniku, kadar se ljud- ha odvisen od vsega družbenega razvoja ter gospodarskih zakonov. Gre za tem, da je treba gledati na življenje kmeta s širšim pogledom na naš razvoj, da kmetijstva nj mogoče kar čez noč spremeniti. S tem pa seveda ne smemo zagovarjati kmečke zaostalosti, ki ji je treba napovedati boj in vložiti vse prizadevanje za dosego večjih pridelovalnih uspehov, pri čemer pada velika odgovornost in naloga na kmetijske zadruge, ki so že do sedaj pokazale, da lahko mnogo storijo za napredek kmetijske proizvodnje. Joško Radej Razvol trgovs ega rodfetja »PRE KRBA« žene. ki je to noč prebedela njem beseda ne pomaga več dolini verjetno v strahu zanj Težko je Zmetala sta nekaj perila in po- Solze, nevzdržen potok solz je bilo zadnje čase njeno stanje, potnice Ko te bil spet za voga- razmočil vzglavje zibelke, v ka- in pozneje vojak ni bil vajen stvo te doline spomni na padle nežn h be^ed, vendar ga je razu- junake, preplav, cvetje ta nj hov mela tudi brez tega Tonč si je zadnji dom. dasi mnogih zemelj-tako želel, nazadnje, ko je zadet ski ostanki leže po vsej s krvjo ležal v partizanski bolnici: »K prepojeni slovenski zemlji. njej se oglas «, je dejal, »in ji vse ob {obu kamnitega organizacijo delavstva oroti iz- povej — da sem laže umrl, ker k da bJj7U nap;_ koriščevalskim elementom Tako c«™ w/«*«vei w„ p e tudi na Senovem posloval tak onzum za časa predaprilske igos'avije kakor tudi v letih kupacije. Po osvoboditvi je natopila doba ustanavljanja po- Trgovsko podjetje »Preskrba« a Senovem ima svoje korenine > tako zvanih konzumih indu-‘rijskih krajev, ki so poslovali ’ predaprilski Jugoslaviji Ti onzumj s0 v takratnih razmesti pomenili neko obrambno organizacijo delavstva oroti iz- _ ____- ?oi've) da ste spet svobod- su_K$e vs'ako leto pojavlja še po Zena ga je pričakala na stop- več vZ/lotomca o°kat tfeZVvZ Da Tonč se je sedaj spomni, ^tna^je^ZIVSZi Tjt'zSlrToZl ^d^ f^ka. vsakokrat nomešča ,o venec v spomin nanj ki ie da’ mlado žvlienie da bo njegov* mu potomcu irt vsemu rodu sire „ .-u c n/aiu n. u / k un s pei z a voga- razmočil vzaiavie zmeiRe. v Ra- , , - , j, Vsako noč je rnhlii na to Želel lom. se ,e ozrl Zena se n :oka- ter je brezskrbno spal rdečeli- 0 }epse’ svobodno z oljenj s: Je, da v jutru, ko se povrne, la, toda prav v kotičku njenih čen Tončev sin... K. B. V letu 1949 so povsod deteti na tem. da naj bi posamezni delovni kolektivi imeli svojo oskrbovalno službo Posamezna podjetja so ustanavljala oskrbovalne obrate »zaprtega tipa«, v katerih naj bi se oskrbovati izključno člani delovnega kolektiva in njihove družine. To je bilo v načinu racionalizirane preskrbe nekako razumljivo, če smo hoteli delovnemu človeku zagotoviti nujne življenjske potrebščine Na Senovem je bila •ošniških zadrug Potrošniška; takrat ustanovljena direkcija ^druga je na Senovem povezo- ‘ »Preskrbe«, ki je poleg trgovala poleg industrijskega cen- ski h obratov združevala tudi 'a tudi Brestanico in Veliki j Kamen. I (Nadaljevanje na 8, strani) Bohor žari, Bohor je vstal... Julija 1945 je bil ustanovljen na Senovem pripravljalna odbor Ljudske prosvete, ki je pripravil organizacijo dramskega m pevskega odseka ter ustanovil ljudsko knjižnico. 5. avgusta 1945 je bil ustanovni občni zbor Ljudske prosvete nakar se je začelo smotrno in intenzivno delo v društvu. Novoizvoljeni odbor LP, ki mu je predsedoval tov. Lojze Avsenak, si je postavil za prvo nalogo zaktivizirati med prebivalstvom vse sposobne moči, ki čutijo veselje do petja in nastopanja na odru. Odziv na to pobudo odbora je bil povsem zadovoljiv, rekli bi, skoro zavidljiv za Senovo. Priglasilo se je nad 80 članov k dramskemu in pevskemu odseku. Vodstvo Živahno kulturno prosvetno življenje na Senovem jak, pevskega pa tov. Milko Škoberne. Že v prvem tednu je tudi stekla akcija za zbiranje knjig, ld so jih številni Senov-čani darovali za ustanovitev ljudske knjižnice, pr; tem pa je treba posebej omeniti bogato darilo knjig bivšega naprednega društva »Vzajemnost«, ki je delovalo na Senovem v stari Jugoslaviji. Tem sekcijam se je na prvi odborov; seji pridružil fizkultumi odsek, ki je začel takoj delovati. Ko se mu je odkrila perspektiva večjega razmaha pod samostojnim vodstvom, se je v maju 1946 odcepil od LP in ustanovil samostojno društvo »Rdeča zvezda«. Ljudska univerza je bila usta V letu 1949 je preko odra stekla temeljito naštudirana in lepo uspela opereta »Mam’ zelle Nitouche«. Zahtevala je mnogo priprav, napravo kulis, kakor tudi kostumov, ki so bili večinoma izdelan; doma. Za tem je dramska družina naštudirala zgodovinsko socialnovzgoj-no Zupančičevo dramo »Vero- tn pevSKemu uosea-u. vuw»wu 1 J'- prvega je prevzel tov. Ante Hor- novljena v novembru leta 1945. Prvi nastop v oktobru 1945 LP je dobila prostore v šolskem poslopju, kjer s šolo še danes souporablja dvorano z odrom. V tistem času je bil žalosten pogled na dvorano in po okupatorju opustošen oder, saj n; bilo ne zaves, ne kulis, nobenega inventarja, skratka ničesar, kar bi mogli vzeti v roke. To žalostno stanje prosvetnih prostorov ni senovskim kulturnim delavcem vzelo poguma. Začeli so s spripravami za prvo prireditev. Igralci so pod vodstvom tov. Horjaka začeli študirati dve enodejanki: »Tri zaostale ure« in »Ljubosumnost«; pevci pa so pod taktirko tov. Škobemeta začeli z vajo partizanskih in slovenskih narodnih pesmi. Kdo se še ne spominja 6. oktobra 1945? To je bil praznik za Senovčane, ko se jim je LP prvič predstavila s prireditvijo na odru ob kulisah iz papirja. Mošk; zbor je zapel Premrlovo »Zdravico«, mešani zbor pa dve partizanski in tri slovenske narodne pesmi. Nato so nastopili igralci z na- vedenima enodejankama in končno še telovadci-mladincv pod vodstvom Roberta Ivanca z dvema skupinskima vajama. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Senovčani so bili presrečni in nadvse zadovoljni z izvedbo programa in so nastopajoče nagradili s krepkim aplavzom. Še v istem letu je gledališka družina dala na oder »Scapinove zvijače«. Da prireditve spričo scene-rijskih težav ne bi prestale, sta se pevski in dramski odsek tesno povezala med seboj glede sestave skupnih programov in sta prirejala takozv. »Gledališke večere« z delno zabavno, delno z resno vzgojno vsebino. S takimi prireditvami sta gostovala po večjih krajih krškega okraja, kjer tedaj še ni bilo tako razgibanega prosvetnega delovanja. Nadaljnje programe prireditev in proslav, ld jih je uprizarjala LP, je lepo izpopolnjeval novoustanovljeni orkester v letu 1946, ki ga je vodil tov. Milko Škoberne. deno delo. S tem delom si je društvo pri okrajnem tekmovanju priborilo prvo mesto. Pevski zbor je pod vodstvom tov. Janeza Zupančiča izbral prav posrečeno obliko dela z gostovanji, ki jih je z zborom prirejal v večjih • in manjših krajih krškega in celjskega okraja s prav lepimi uspehi. V poletnih mesecih 1950 se je delo SKUD osredotočilo na gradnjo garderobe, ki je bila pred zimo že pod streho. Pn tem sta vložila največ truda tov. Horjak in Zupančič. Medtem so se začele že priprave za proslavo petletnice obstoja društva. Na prireditvi so bili zastopani vsi odseki: dramski z igri »Pri veseli krčmarici« (Mirandolina), pevski in godbeni pa sta sodelovala pri svečani akademiji. Razvoj in delo društva je pokazala razstava V slikah, diagramih, letakih in kostumih. Od avgusta 1952 dalje —- spet SVOBODA izobraževanju nika Deseniška«, ki je bila za igralski kader sicer trd oreh, toda igralci so svojo nalogo izpolnili v polni meri in nudili senovškemu, že precej zahtevnemu občinstvu* vsebinsko kvalitetno in tehnično dobro izve- : IJ>' ■ ■ Rudnik je spremenil nekoč tiho, od sveta odmaknjeno Srobotno dolino in polja na Reštanju ter v Zakovju v enega najbolj znanih delavskih revirjev v Spodnjem Posavju Razvoj trg. podjetja „Preskrba" kem Kamnu in v Podsredi. Tresk’ opu trgovskega Ljudska prosveta — množična vzgojna organizacija LP na Senovem je že v za- i glavnih vprašanj naprava kulis, četku svojega obstoja izbrala j ki, jih je izdelal marljivi prosvetni delavec tov. Ante Horjak. Prav tako je bil njegovo delo načrt za povečanje odra v letu 1947, ki je bilo opravljeno na prostovoljni podlagi. Za povečanje odra in za nabavo rekvizitov sta nudila društvu pomoč rudniška uprava in delavski sindikat. Ta materialna osnova je bila važen pogoj za delovanje društva. eno organizacijsko obliko, s katero je množično zajela vse, ki so čutili veselje do prosvetnega dela. S tem je postala množična organizacija, kar je bil njen prvi uspeh. Drugi uspeh je bil njen kultumoprosvetni program, ki ga je v polni meri opravljala v svojih odsekih, prav posebno pa s pevskim zborom in dramsko sekcijo. Prvo leto je bilo eno izmed Nastopi, gostovanja, koncerti, tekmovanja ... Velik dogodek za Senovo je bil prvi koncert pevskega zbora 6. julija 1946, ki je nastopil z izrednim sporedom partizanskih, slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Zbor je pri tem pokazal, da je dosegel že priznanja vredno kvalitetno višino, teko glede glasovne ubranosti kot preciznega izvajanja skladb. Pevski in dramatsld odsek sta bila sedaj že zrela, da pomerita svoje sile na okrajnem tekmovanju, kjer je pevski zbor izmed sedmih zborov v okraju dosegel prvo, dramski pa z zelo zahtevno spevoigro »Na f Trški gori« drugo mesto. Število dramskih prireditev^ je na povečanem odru naraščalo. Med temi so bila velika in zahtevna dela, kakor »Celjski grofje«, »Miklova Zala« in opereta »Planinska roža«, ki so z gostovanji dosegle 37 nastopov in s katerimi se je LP uve- V letu 1952 je nastala težnja po reorganizaciji SKUD in potreba po ustanovitvi društev, ld bodo dala več pobude in možnosti izobraževanja delavskega razreda. Z reorganizacijo SKUD in z istočasnim ustanavljanjem Svobod, ki so prevzele tradicijo društev Svobod izpred vojne dobe, se je začelo najprej v industrijskih centrih. Temu klicu po prebujenju Svobod je sledil tudi SKUD Bohor, ki je dne 10. avgusta 1952 izvedel likvidacijo SKUD in istočasno ustanovil Delavsko prosvetno društvo Svoboda Senovo pod predsedstvom tovariša Rudolfa Brenceta, člana naprednega društva »Vzajemnost«, ki je delovala v predvojni, stari Jugoslaviji. Del. prosv. društvo je prevzelo vso imovino SKUD in je delovalo tako kot prej: v dramski, pevski in godbeni sekciji, z Ljudsko univerzo, knjižnico in glasbeno šolo pod vodstvom tov. Milene Vrhovnik in tov, Maksa Umeka. Eden najpomembnejših dogodkov v letu 1953 je bila proslava 25-letnice godbe na pihala. Ta jubilej je pokazal dostojno glasbeno višino našega delavstva, ki marljivo in uspešno nastopa pod strokovnim vodstvom dirigenta Maksa Umeka, ... . , , pri raznih proslavah, koncertih ! . O n,em je ze poročalo dnevno a.'ssttsrzs'd™' V okvira sloMe si je ustv.- "f” S!*Sb““,,iTif & «, kg s .-»s.*; tet. Naštudiral je ze prdmSO ^ ddavec na Seno- slovenskih narodnih m umetmh yem skromen v pripo- pesmi, ima pa sa seboj ze_ vrsto v ,ov_ni]1 „ svoi„m s;ou. sicer Sti splošnemu ljudi v okviru knjižnice in Ljudske univerze. Neprecenljive so njene vzgojne in izobraževalne vrednote, ld jih je v svojem delovanju nudila senovškemu prebivalstvu. Pomislimo le, da je dramska družina doslej naštudirala 33 gledaliških del in dala 103 na-j stope, pevski odsek 111 nasto-1 pov, godbeni pa preko 200, da je Ljudska univerza imela 37 predavanj in da so obiskovalci knjižnice prebral; nad 12 tisoč j knjig. To so tiste pozitivne; vrednote, ki pronicajo v misel- j nost ljudi in jo izpreminjajo. 1 Če samo pogledamo obiskovalce društvenih prireditev, kako jih čustveno pritegnejo naše borbene in narodne pesmi, kako zadovoljni zapuščajo dvorano ob pestrih programih akademij in s kakšnim zanimanjem segajo po lepa knjigi, tedaj lahko trdimo, da je prosvetno delo, ki tiho zori, delo senovške Svobode. —na. (Nadaljevanje s 7. strani) delavsko-uslužbenske restavracije in razne delavnice. Sistem racionalizirane in garantirane preskrbe se je leta 1951 ukinil. Zaradi tega tudi ni bilo več dej črnske potrebe po takih podjetjih, ki bi bila vezana na posamezne delovne kolektive. Rudnik rjavega premoga Senovo je svojo oskrbovalno zadrugo ukinil, ustanovila pa so se samostojna podjetja. Tako je nastalo tudi trgovsko podjetje »Preskrba«, k; se je razvilo ta- ko, da je poleg trgovin na Se- im. -o-j-—-—" — novem in v Brestanici imelo po- j solidneje in ceneje oskrbovalo slovalnice še na Reštanju, Veli- vsemi potrebščinami. G. nutno je v -----~ podjetja »Preskrba« sedem poslovalnic. Podjetje se bavi s prodajo mešanega blaga kakor tudi z odkupom nekaterih vrst poljedelskih pridelkov Delavski svet podjetja je v preteklih letih v tesni povezavi z vsem delovnim kolektivom poslovanje podjetja zelo izboljšal. Lani je moderniziral poslovne prostore in dal zunanjemu licu poslopij moderen videz. Podjetje se trudi, da bi v danih razmerah odjemalce čim do z G. I. Pogled na senovško osnovno šolo in občinski dom pred njo 1Rudarjev sin Ernest Ačkim - PRIZNANI GLASBENI UMETNIK odgovornosti za preobrazbo novega človeka. Treba je bilo j iskati novih organizacijskih i oblik tudi v finančnem pogledu, ko se je moralo društvo osamosvojiti in opreti na dohodke iz članarine in prireditev Te težave je SKUD Bohor premagoval najprej pod vodstvom tov. Alojza Jazbeca, nato pa pod predsedstvom tovariša Horjaka, ki je obenem nosil še težo dela pri dramskem odseku. pesmi, ima pa sa seboj ze vrsto vedovanju 0 svojem sinu. Sicer nastopov in gostovanj. V po- . hrast;n;šk! rojak, vendar pa že letni sezoni 1954 je svojo spo- vrsto let »pripada« de]no tudi sobnost pokazal z gostovanjem genoVem, kjer žive njegovi starši, na Bledu. j 2e kot enajstletni otrok je Na moderno urejenem odru,! prvič poizkusil svoje najbolj pri" opremljenem z zavesami in ljubljeno glasbilo — klarinet, za osvetljavo z reflektorji, je dram- katerega ga je navdušil tedanji javo z r el lektorji, je aram- katerega ga je navdušil tedanji 1 izurjene klarinetiste. Leta 1944, ska sekcija Svobode dostoj- kapelnik hrastniške delavske god- I ko je celotna hrastniška godba no proslavila 10-letnico FLRJ z be Jože Brun. Ker je bil mladi I odšla v partizane, je bil med uprizoritvijo Tavčar-Šestove Erpest zelo marljiv učenec pri njimi z očetom vred tudi mladi drame »Cvetje v jeseni«. | godbi, se je kapelnik zanj še po- Emo. Oba sta igrala v godbi Na svojem zadnjem občnem 1 sebej zavzel. Trud, ki ga je vla- i Glavnega štaba Slovenije, zboru v decembru 1954 si je gal v nadarjenega učenca, je • Takoj po osvoboditvi j kamor ga je povabil njegov bivši kapelnik. Tu se začenjajo uspehi Ernesta Ačkuna. Z mojstrskim igranjem je nastopal na akademiji, na mladinskem festivalu v Beogradu pa je dosegel lep uspeh. Leta 1949 je dosegel drugo mesto na tekmovanju reproduktivnih umetnikov Jugoslavije, ki je bilo v Ljubljani. V tem času je bil tudi sprejet za drugega klarinetista beograjskega Narodnega gledališča. Ze naslednje leto je na tekmovanju glasbenih umetnikov Jugoslavije v Beogradu dobil drugo nagrado v močni konkurenci, medtem ko prva nagrada ni bila podeljena. Leta 1953 je z odliko diplomiral na Glasbeni akademiji v Beogradu. Začel je gostovati tudi v tujini in žel uspeh za uspehom, n. pr. na Dunaju in v Švici, kjer je bil v vrsti znanih umetnikov osmi. Postal je tudi G lovek skoraj ne more ver- okrožja Mnogo hudega jima je him listjem. Prostor sam je bil uteči pramenček svetlobe v noč jeti, da bo poteklo že bilo prestat;, predvsem pa sta majhen, morda petkrat štiri me- in se obrnili vase Da takrat deset let odkar so se momla biti silno onrezna. da tre. Res. takšne tehnike nisi so si povedali vse ono. kar čez rsem pa sia majnen, moraa peutreti m se vuriiiu vaiac. deset let, odkar so se morala biti silno oprezna, da tre. Res, takšne tehnike nisi so si povedali vse ono kar čez nemške čete z zadnjimi nista izdala svojih tajnih poti opazil prej, preden nisi butnil dan ni bilo mogoče. In ko je i—-i.. rl,mi cAin-aTniifii Vsako noč sta io vanio. zmanjkalo besed, se 1 javila r.e samo v okraju, temveč tudi izven njega. V letu 1948 so v društveno življenje posegle precejšnje spremembe. Vsled bolezni je moral opustiti predsedniško mesto tov. Lojze Avsenak, soustanovitelj društva in pionir prosvetnega dela. Ne dolgo za njim se je vsled službene premestitve v Ljubljano poslovil cd LP tov. MTko Škoberne, odličen pevovodja in dirigent orkestra. V to obdobje sovpada tud; preimenovanje LP v SKUD Bahor Senovo in vključitev godbena pihala kot sekcije pod enotno društveno upravo. Reorganizacija društva z novim; pravili je predpostavljata pog'ob toda močnimi silami, sovražniku' Vsako noč sta jo vanjo. " " zmanjkalo besed, se je pritiho- sovraštva pognale na mahnila po drugi poti, za seboj V tej tesnobi je živelo torej tapila mednje pesem. Da, pesem ......... ’ ‘-'ne dvanajst ljudi, vsak zaposlen s Previdno so se ubran glasovi __t ___j.i________i_. „ _ • ______z.____i _ im rrlnhlip in cotrlm v Itohor da'zlomijo partizane, ki sta razstiljala listje, da bi ne dvanajst ljudi, vsak zaposlen s previdno so se emso -o z nezadržano naglico množili izdala njunih stopinj. Pozimi svojim delom, kj ga je opravil tem lepša m globlje je segla voje sile da zadajo poslednji, srca. Oj, koli o jim je e aj p da bi srca. Oj, koliko jim je tedaj pomenila pesem! In vse to je pretrgal tisti dan Radio v tehniki je napovedoval konec morije in jim ga pričaral tako blizu, da so ga dosegli žc z rokami. Med skalami nad tehniko so rumenele prve trobentice, iz spočite prsti je že di- " aliiča* hrane‘za voj'skoT Zal, da hala prezgodnja pomlad, ki je je bila med njimi tudi Tehnika ju ;e vodila po potoku, ki s polno voljo in radostjo, Jože tisto leto oznanjala veliko vest 1 - - - • ’ J E ,a,sneženo in Vanio sta sukala rotarki. Me- o svobodi. Pa je v takšno raz- voje sile da zadajo poslednji, odločilni udarec propadajočim osvajalcem ha« na Senovem Bilo je 26 februarja 1945, ko so se nemški oddelki z več strani namerili na Bohor. V tej hajki sg v glavnem postali žrtve prav bunkerji in razna skri-_________________ hrane rta VOlslCf). 23-1. del Tehnika Franceta Prešerna je umolknila ... Franceta Prešerna, ki je delala v skrivnost še danes. Dejstvo je, da je ta tehnika, ki je bila do poletja 1944 na drugem mestu vzhodno od Zajel, tiskala vso potrebno literaturo in ves tisk že od začetka leta 1943, prav posebno pa se je -ijs.no delo razmahnilo po prihodu XIV. divizije V njej je de-alo nazadnje dvanajst aktivi-tov, ki so na rotarkah in ciklo-- til ih v več tisoč izvodih razmnoževal; »Novi čas«, »Mladi-■'o«. »Radio vestnik« pa razne szz sszstazol po*g!“s= bodoče posvečala v* pozorno- - nest je začel prekašati stare in glasbeni akademiji v Beogradu, | ^“»nnefc.t ših priznanj mlademu umetniku. Njegovi umetniški uspehi so rasli tudi lani Na mednarodnem tekmovanju v Munchenu je prejel drugo nagrado v izredno kvalitetni konkurenci glasbenih mojstrov, na tekmovanju jugoslovanskih umetnikov pa je dob I edno prvo nagrado. — Trenutno je tovariš Emo Ačkun profesor na Glasbeni šoli v Beogradu, vmes pa se marljivo pripravlja na nadaljnji študij, ki ga namerava opraviti v Parizu. Vsi ti uspehi kažejo, kaj zmore marljivost 'n vztrajna %o_lja v učenju, potrjujejo pa nam še, da je mnoCTo talentov tudi med sinovi naših rudarjev. Mnogi izmed njih igrajo v odVčn'h rudarskih in delavskih godbah na nihala, posamezniki pa se povz-oneio še v'šje. Zato skreno želimo tovarišu Emu Ačkunu še mnogo uspehov! Oktet „KREMEN" je nastopil V soboto, 29. januarja, je po daljšem odmoru snet nastopil videmski oktet »Kremen« pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje tov. Puntarja. V nabito po’nj dvorani jc oktet zapel 23 narodnih in umetnih pesmi, ki so jih poslušale: z užitkom poslušali Poseben aplavz sta želi pesmi Bolen mi 'eži in Na Kremenu, ki so ju morali na splošno žeiljo ponoviti Koncert je dobro uspel m potrebno bo nuditi oktetu materialno pomoč za izpopolnitev. Obisk opernih predstav bi temu še mnogo obetajočemu oktetu nrav gotovo veliko koristil. Splošna želia je naj bi ne ostali samo Pri tei koncertni ori-reditvi v tej serortH -i- lennuta ju je pot vodila po potoKU, ki s pomo voljo in raoostjo, uoze ‘V* _ ie delala ge ie prebija! skoz; zasneženo in Vanjo sta sukala rotarki, Me- o svobodi. Pa je v takSno raz- r-MK'r-1: »jsw.8s ras ees-»SnH « is s s sss. ss&jz imaš sS-SHi morda 1« «e l«=c=. To je aav.to ^Bunk« sam Momio ~ 3 rodovom pti&' ni vedel zanj. in večkrat se je kovačnico in jima pripravljala o vsem, kar se je z neverjetno kosilo. Martin, no, Martin pa je vnemo pod najtežjimi oko.isc.-bil kakor deklič za vse. In vse nam; ustvarjalo v tej dobi. Ku to delo je nadziralo budno oko rir Stef je padel m redek je bi-voditeljice Tanje. Ves ta tihi di- ki se mu je nasmehnila sreča. V rendaj sta med dnevom opazo- Bohorju je umolknil glasniic, k: vala s pogradov kurirja, počiva- je v domači besedi hrabril ljud la in se pripravljala na novo, stvo širnega kozja-pskega okro naporno nočno po*. ja- Dolga je bila prešernovcem š Tak0 je šlo dan za dnem. Ko pot do svobode, dolga m trpks la šali je nastopil večer, so naba- toda svojo nalogo sp opravki kurirjema nahrbtnike in celoti. Lojze Avsen Lojze Avsena’ • o«, »Kaaio vestni*« pa razne stopila rta kakor sta sre- •-.rošure med n’im; tudi ono »O zgodilo, da sta ga zgrešila celo čo včasih v tiho m mehs0 P»-'judski oblasti«"skratka ves pri- kurirja, k« sta se v trdi temi letno noč, drugič pa do pasu za-žnosten tisk potreben takrat- vračala s svojih poti. Z vrha je gazila v sneg m brozgo. _ -mu narodnoosvobodi'nemu gi- bila tehnika le kup slučajno tam Za one, ki so ostali, pa je na-mju na Kozjanskem. Dva ku- puščenega vejevja. Stene so poči' čas oddiha. Dahnile so 'rja Štef in Janez sta sleher- predstavljali opaži iz listja, rotarke umoJmilo klepanje p.-, noč odnašala tovore n9 jav- svetloba pa je prihajala vanjo salnih strojev Previdno so za-od koder je odhajal tisk na skoz; nizka okenca, ki so bila strnili okenca in sleherno spra-tev društvenega dela in več vse strani v zadnje kotičke odzunaj vsa prelepljena s su- njioo, skozi katero bi mogel