Iz Celovoa. (Razpis druiiAiiiili darilza I. 1868.) V povzdigu domače književnosti in v omiko slovenakega naroda razspisuje s tem družba sv. Mohora za leto 1868. sledcča darila: a) sto in dvajset goldlnarjev za najboljšo nravnopodacno povest v obNegu petih tiakanih pol, ktcrej naj se vzame tvarina iz domače zgodovine, ali naj se vsaj uaslanja najno; celo djanje pa naj se (ako razplete, da bode delo mikavno za domačo inladež in za priproslo Ijudstvo slovensko. b) sto goldinarjev za najboljse gospodarsko delo o kaki važnisi reči slovenskega kmetijstva, n. pr. o živinoreji, o ratarstvu, o sadjereji, o vinetvu ali o kakem drugem gospodarskem predeln. Beseda bodi skoz in skoz prav doinača in priprostemu kmetu lahko razumljiva v obsegu petih tiskanih pol. Vsi spisi naj bodo prav lahko umevni in zanimivi, da bodo mladino in odraščene pošteno razveseljevali ter jim um in serce požlahtnovali. Rokopisi naj se pošiljajo družbi franko vsaj do 1. decembra t. I. brez podpisanega imena in sicer toliko gotoviše do tega časa, ker se prihodnje vstanovljeni obrok ne bode več podaljseval. Darila se izplačajo na Vodnikov dan (2. febr.) 1868. leta. V Čelovcu mesca februarja 1867. Odbor družbe sv. Mohora. Iz Ternovega na Notranjskem. Pri nas je bila letos jako kratka zima, ker imeli smo komaj kake dva dni sneg; potem pa imamo vedno prijetne dneve. Sicer tukaj meg nima nikoli zdatuega ležišča, letos pa ga se posebno ni imel. Sedaj bi rekel, imamo že pomlad. Pomladne cvetice: beli zvončki, tiobentice, marjetice in druge so že o početku mesca februarja iz zemlje gledale. Tudi že mačkovec berslje poganja. — Šolska mladina tudi prav lahko horii v solo, ker imamo tako pri.jetno in vg-odno vreme. Tudi bolj revni otroci lahko hodijo v šolo, ker jim ni treba toliko obleke. Otioci bolj revnih staršev že kakih 14 dni bosi v solo hodijo. *) Naj ti še povem, dragi ,,Tovarš", da tukaj učitelja tudi o ceterlkih nimata prosto. Hodijo namreč tukaj iz bolj oddaljenih vasi otroci enkrat v tednu v šolo, iti sicer v četertkib. Je pa teh učencev okoli 60. **) Lavračev. Iz ljub^anske okolice. (^ekaj 0 sadjereji.) Sprehajaje se minio lepih vertov sem uni dau zapazil mladc dečke, ki so se plazili po Baduem drevji in trebili gosenčino zalego. To se mi je prav lepo, pa še bolj koristno zdelo. Pohvalim tedaj pridne dečke, rekoč: ,,Le trebite drevje, bote pa jeseni zato dobili polne jerbase lepega sadja!" Zbudi se mi pa pri tej priči tudi iniscl, da naj tudi naš ^Tovarš" opominja svoje (ovarse učitelje, naj v šoli naročajo otrokom, da naj sedaj opravljajo to važno delo po vertih, ker letosnja mehka zima je bila prav vgodna škodljivim merčesoin in se jih utegne mnogo pokazati. Zraven ko se g-o.sencini iuešički obirajo, naj se pa tudi še staieja drevesa mlade, Kako pa se mlade stara drevesa? Skušen sadje- *) To pa je scdaj še zelo nezdravo. nGorke noge, hladna glava", to je pregovor in svet starih zdravnikov. Vredn. **3 Tako je po več krajih, kjer so vasi daleč od sole. Učitelji, ki take učence po redkem uče, se ve da, morajo čas dobro porabiti, da morejo kaj storiti. Dobrota za učence pa je to velika, za učitelja pa zaslužljivo delo. Vredu. rejec mi je pravil, da se drevesa tako le mlade: Jeseni ali zgodaj pomladi naj we staro drevo z drevesno eterguljo dobro osterže po deblu in po dcbelejih vejah, da «e odpravi vsa ra/.kopana nkorja. Vse, kar se razterže, naj se vkup pograbi in sožge. Potem naj se veje, če so tudi debcle, odrežejo na takem pripravnem kraji, da more drevo začeti iz novega poganjati; raue pa naj se zamažejo z drevemiim ma/.ilom. Vendar se tnora varovati, da sa ne poreže preveč vej , da to drevesu kaj ne skoduje; pusti naj se sim ter tje kaka veja. Od novih mladik naj se puste tiste, ki so naj lepše; vse druge naj se pa porežcjo pri deblu. Polem okoplji Se okoli drevesa zemljo in pognoji h tnalovino ali z drugim priiuernim gnojem, in verjemi mi, da si ti bo drevo pomladilo za leta in lcta, da ti bo šc dolgo rodilo in povračevalo tvuj inali trud. Učitelji! povejte to večjim učencem v vsakdanji posebno pa v nedeljski šoli, in če imate svoj vert, kažite to tudi doma, in vidili bote, da ete veliko pripomogli, da se sadjereja lepše razvija. p. Iz LJubljane. Pretečeni inescc se je dokončala peiva pnlovica šolskega leta. To zimo se nam je šolsko leto za en raesec skerčilo, ker smo se le mesca novembra začeli šolo; vendar se kaže, da se pri učencih ne pozna veliko, da bi se ne bili ravno toliko naučili kakor druga leta. Pregovor: nPridnost je kos vsaki tcži", se je poterdil tedaj pri učencih in učiteljih. V mcstni glavni šoli pri sv. Jakobu je bilo to polovico solskega leta v vseh stirih razredih vsakdanje šole 338 učencev, v nedeljski šoli za rokodelske dečke pa 91, tedaj vkup 439 učencev. — Slavno c. k. namestništvo v Terstu je pri tiskarji g. Milicu zopet kupilo 100 iztisov ,,JIaleii'a Sadjerojea", in siccr 50 iztisov za eežaiiski okraj, 50 iztisov pa za se. To kaže, da slavna vlada nkerbi za boljši Htan ondašnjib zemljanov, pa tudi, da se učenci in učitelji Ijudskih sol verlo pečajo h sadjerejo. Slava! — Sliši se, da se bo politični časnik ,,Slovenec" preselil iz Celovca v Ljabljano. — V Varaždiuu začne ta mesec izbajati nov podučen časnik z iiuenom: ,,Prijatelj pučki" (Ljndski prijalelj). Vredoval ga bo g. Baitol Francelj, učitclj na realki v Varaždinu. Ccna mu bo za pol leta 1 gold. 50 kr. Zopet nova pomoč Jugoalovenom. Uobro.' — Omenili smo že enkrat, da je francoski minister nagovarjal Ijudstvo, da bi k veliki razstavi v Pariz pošiljali tudi učitelje; Hedaj bercmo po časnikib, da je ta oklic padel na dobro zemljo. Neki g. Silliere (Vogesen - Departement) je dal za vsakega učilelja nvojega okraja 50 frankov, in več šolskih prednikov v Parizu je vljadno obIjabilo, da hočejo (ain učitelje prenočevali. Lepo ! — V drugem poglavitnem mestu na Ruskcm v Moskvi je sedaj 167 višjih ueilniških naprav, in siccr: 5 gimnazij z 1719 učenci in 3 zavndi in 3 gimuazije za žensko mladost z 1363 učenkami.