Leto XXVIII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (ia inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 liir. Plača in toži se v Ljublani
TRGOVSKI UST
'•r
Časopis za trgovino. indusMlo„ obrt in denarništvo
Številka 7.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.958
Izhaja
vsako sredo
Uutišana, sreda 14. februarsa 1945
Preis - Cena L 2'
Imenovanje predsednika in j podpredsednika Pokrajin-' skega gospodarskega sveta’
Na podlagi člena 1. naredbe o | upravljanju Ljubljanske pokraji- j ne z dne 20. septembra 1943. in v poslovanju Pokojninskega za-v zvezi s členom 5. naredbe o i voda za nameščence so nastale v ustanovitvi Pokrajinskega gospo-i poslovnem letu 1943. velike orga-darskega sveta z dne 2. maja nizatoričnop ravne spremembe. Ud-1942. je prezident pokrajinske'kar je prevzel upravo Ljubljanske uprave div. general Rupnik ime-1 pokrajine šef pokrajinske uprave, noval za predsednika Pokrajin-1 posluje zavod brez nadzorstva ita-skega gospodarskega sveta Ga- j lijanskih oblasti, po 25 letih pa sperja Lipovška, inšpektorja po-‘je zavod nelial biti nosilec zavaro-krajmske uprave, za podpredsed-ivanja v Dalmaciji, ki spada od ,uka Pa inž. Vladimirja Stareta, i. oktobra 1943. pod Pokrajinski poslovodjo tvrdke »Eko« v Ljub- i zavod v Zagrebu
liani ker je dosedanjemu pred-i Poslovno poročilo vsebuje račun-;
edmku m podpredsedniku pc ke ,aključ‘ ,estavJjene v dose-
tekla funkcijska doba.	•	•	,	*	x	,
!(tanji obliki, in vrhutega računske
#	j	zaključke, sestavljene v novi ob-'
Naredba o prodajni taksi: liki, ki jo je predpisal upravni; na mineralna olja i odbor. V bodoče bo zavod sestav-i
v.,	• ui tt ,	;	Ijal in objavljal ločeno premoženj-
Na osnov! pooblastila Vrhovne- Lko	in	Mvarm!alno.mat(.i.
j matično stanje zavoda.
)
Iz poslovnega poročila Pokojninskega zavoda
ga komisarja za operacijsko ozern- !
•je »Jadransko primorje« lll-St-89/1/44 z dne 14. decembra 1944. odrejam:
Clen 1. Z odlokom bivšega Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 13. avgusta 1942, st. 7815 U A E je bila za izravnavo prodajnih cen iz Italije oziroma iz 'Omunije uvoženih mineralnih olj \ Ljubljani z onimi v Trstu, glede na nižje uvozne davščine v Ljubljanski pokrajini uvedena posebna pristojbina, ki znaša za 100 kg bencina 210 lir oziroma 223 lir, petroleja 182 lir oziroma 194 lir in" gorilnega plinskega olja 234.50 lire oziroma 245 lir.
Ta dosedaj stalna taksa se zaradi lažjega prilagodovanja vsakokratnim nabavnim stroškom spreminja v premenljivo takso.
Clen 2. Višino prodajne takse na mineralna olja določa od časa <lo časa finančna direkcija — odsek za carine v Ljubljani.
Kot osnova za določanje prodajne takse na mineralna olja služita nabavna cena mineralnih olj, fran-ko ocarinjenih v Ljubljani, in uradno določena prodajna cena v Ljubljani.
Clen 3. Ta naredba stopi v veljavo 7, dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Prezident pokrajinske uprave: Div. general Rupnik
i I
Cene za enotni pralni prašek
Sei poki ajinske uprave — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino je odobril tvrdki Dr. Th. & B8hme v Ljubljani, naslednje najvišje cene za:
enotni pralni prašek 1 kg = io iir v vrečah po 100 g franko, vključno javne dajatve.
Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku.
Pridelek južnega sadja v Italiji
Iz poročila kongresa južno-italijanskih pridelovalcev južnega sadja je razvidno, da je bila med vojno uničena približno ena šestina sadnih kultur, veliki nasadi pa so tudi zanemarjeni zaradi po-nianjkanja delovnih moči in tudi zaradi tega, ker je bil izvoz dolgo oviran in celo preprečen.
Zadnji pridelek je dober, ni pa 7-anj dovolj odjemalcev. Gospodar-
Pri bilančni vsoti 259.0 milijona lir izkazuje računski zaključek primanjkljaj obveznega oddelka za leto 1943. v višini 2.32 milijona lir in primanjkljaj neobveznega oddelka v vaši ni 0.30 milijona lir. Skupaj s primanjkljajem obveznega oddelka iz prejšnjih let je znašal ob koncu leta 1943. celotni primanjkljaj 32.9 milijona lir. Kakor je znano, izvira znaten del tega primanjkljaja še iz dobe po prvi svetovni vojni, ko so bile valorizirane stare rente.
Bilanca izkazuje 3.0 milijona lir gotovinskih sredstev, 16.9 milijona lir vlog denarnih zavodov, od tega skoraj 9 milijonov lir v Ljubljanski pokrajini (7.3 milij. lir v prostih in 1.05 milijona lir zamrznjenih), nadalje za 59.3 milijona lir državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev (skupaj z nerealiziranimi obrestmi treh let v višini 9.7 milijona lir) in nepremičnine v knjižni vrednosti 45.7 milijona lir (po izvršenem odpisu 1.5%; vsd odpisi so doslej dosegli že 11.3 milijona lir).
Zavarovalni prispevki in zavarovanci
V oddelku za obvezno zavarovanje je bilo leta 1943. predpisanih na prispevkih 10.4, na dokladah 1.8, skupaj 12.37 milijona lir. Od tega je prišlo na Ljubljansko pokrajino 88%, na Dalmacijo 11.9%, ostanek pa na pokrajine, ki so pripadle Nemčiji in Madžarski. Predpis prispevkov in doklad se je v Ljubljanski pokrajini od leta 1942. zvišal za 21.4%.
V oddelku za neobvezno zavarovanje je znašal ves predpis 141.819 lir. V celoti je bil izvršen v Ljubljanski pokrajini in od leta 1042. se je znižal za 18.4%.
Konec leta je bilo skupno število vseh zavarovancev obveznega oddelka 5143, ki je bilo po skupinah takole razdeljeno (v oklepaju številke v letu 1942.): staroobvezni zavarovanci v Ljubljanski in Reški pokrajini 4225 (5199), prostovoljni zavarovanci 108 (91), trgov-
ski pomočniki, ki so postali zavezani zavarovanju od 1. 7. 1940. dalje, 790 (921). Od vseh zavarovancev je v prvi skupini 82.5%, v drugi skupini 2.1%, v tretji (5.4%. Staroobveznih zavarovanje bilo leta 1940. blizu 14.000, leta 1943. pa 4241.
V Ljubljanski in Reški pokrajini je bilo 967 službodajalcev, ki so imeli zaposlenih 4245 staroobveznih zavarovanih nameščencev (to je brez prostovoljnih zavarovancev in trgovskih pomočnikov). Dalje je bilo 342 službodajalcev, ki ; 0 zaposlovali 790 trgovskih pomočnikov. Od teh službodajalcev jih je pa 269 vštetih v številu 967, ker imajo poleg trgovskih sotrud-nikov zavarovane tudi druge nameščence. Službodajalcev, ki imajo zavarovane le trgovske pomočnike, je torej 73.
V letu 1943. je skupno število rent naraslo proti letu 1942. od 2787 na 2839, zavod pa je izplačal na rentah 7.2 milijona lir.
Vsota neizterjanih zavarovalnih prispevkov se je leta 1943. znižala od 4.6 na 3.9 milijona lir in pride od nje na* Ljubljansko pokrajino samo 18.2%, na Dalmacijo pa nad 37 odstotkov.
Bilančno stanje posojil
je konec leta. 1943. vnašalo 75.74 milijona lir in se je od prejšnjega leta zvišalo za 5.3%. Na novo izplačanih posojil je bilo 10.10, vrnjenih posojil pa 6.07 milijona. Od tega prometa je prišlo na Ljubljansko pokrajino nad 85%, ker je bilo izplačanih posojil za 8.9, vrnjenih pa za 4;9 milijona lir. Od skupne vsote posojil pride na Ljubljansko pokrajino 45.8, na Nemčijo 25.8, na Hrvatsko 7.7, na Madžarsko pa 0.4 milijona lir. Po vrsti posojilah so 8% hipotečna posojila na prvem mestu (46.16%), na drugem mestu posojila za javne naprave pod jamstvom samouprave (17.62%).
Od dolžnih obresti posojil v višini 11 milijonov pride na Ljubljansko pokrajino le 2.36 milijona, od tega pa pretežni del na dve javnopravni ustanovi. Ostanek dolga na obrestih v znesku 447.592 lic pride na vse ostale posojilne dolžnike v pokrajini, katerih posojilna glavnica znaša 35.6 milijona. Dolg na obrestih znaša torej komaj 1.3% od posojilne glavnice.
Donos imovine
je ostal v letu 1943. skoraj na isti višini, kakor je bil prejšnje leto. Skupni donos je 10.7 milijona, vrste donosa pa so: od posojil 6.5 milijona, od vrednostnih papirjev 3.2 milij. od nepremičnin 729.916 lir, od denarnih vlog 240.994 lir, od zamudnih zavarovalnih prispevkov pa 74.969 lir.
Poslovno leto je zaključilo 23 nepremičnin s čistim donosom 833.598 lir, 5 nepremičnin z izgubo 103.681 lir, 5 nepremičnin pa je bilo brez prometa. Ljubljanske nepremičnine so zaključile poslovno leto takole: 10 nepremičnin čisti donos 431.966 lir, 1 nepremičnina z izgubo 1426 lir, 3 nepremičnine brez prometa.
Cisti donos nepremičnin v Ljubljanski pokrajini je pri knjižni vrednosti teh nepremičnin v višini
29.8	milijona lir nazadoval od
530.000	na 430.000 lir, tako da znaša obrestovanje 1.44%.
Upravni stroški
so konec leta po upoštevanju upravnih prejemkov v znesku 161.879 lir znašali 2.6 milijona lir, kar je 20.34% dd celotnega predpisa zavarovalnih prispevkov, doklad in premijske rezerve za dokupljena leta. Od leta 1942. so se zvišali za 5.6% v glavnem zaradi zvišanih prejemkov uradnikov in javnih davščin ter podražitve stvarnih potrebščin. Število uslužbencev se je od leta 1943. znižalo od 55 na 53.
prilagoditvi sedanjim gospodarskim razmeram v breme novih sredstev, zbranih z uvedbo novih plačilnih razredov.
4.	Novi plačilni razredi naj stopijo v veljavo po možnosti šele z objavo ustrezne naredbe šefa pokrajinske uprave, da ne bodo nastale neprijetne težave za delodajalce oz. delojemalce zaradi retroaktivne obveznosti, če bi obveljal prvotni predlog Pokojninskega zavoda.
To mnenje je bilo sporočeno šefu pokrajinske uprave, Pokojninskemu zavodu za nameščence in Pokrajinski zvezi delodajalcev.
Vprašanje surovin po vojni
Direktor svetovno-gospodarske-ga instituta vseučilišča v Leipzigu je v svojem predavanju naglasil, da je treba po vojni računati s preobložitvijo svetovnih tržišč, ker bodo na njih poleg svetovnih tudi razne med vojno uveljavljene sintetične surovine in ker močno povečane proizvodnje nikjer ne bo mogoče omejiti. Vsi anglo-ameri-ški povojni gospodarski načrti se bavijo samo z monopoli na svetovnem trgu surovin in tako je pač svetovna gospodarska kriza neizogibna.
Evropski kontinent se valov te krize lahko reši z vzajemnim delom in pravilno gospodarsko izpopolnitvijo, če bo politično in gospodarsko razcepljen, bo pa kot 'igrača Evropi tujih in nasprotnih sil najbolj prizadet od gospodarske krize.
Novi plačilni razredi Pokojninskega zavoda
skj minister Bonomijeve vlade je sam izjavil, da v USA ni zanima-nja za italijanski sadni pridelek in da morajo pridelovalci in izvozniki računati tudi z velikimi transportnimi težavami. Kongres je sprejel resolucijo, ki zahteva od vlade, naj pomaga, da bodo obilni presežki sadnega pridelka pravočasno izvoženi.
Pokrajinska delavska zveza je poslala naslednje pojasnilo:
V	številki 5 Vašega cenjenega glasila z dne 31. I. 1945. ste pod naslovom »Delovanje Pokrajinske zveze delodajalcev« objavili tudi naslednje stavke:
»Po poročilu predsednika je izvršilni odbor obravnaval predlog Pokojninskega zavoda za nameščence, da bi se uvedli k dosedanjim plačilnim razredom še 4 novi plačni razredi. Pokrajinska delavska zveza se je kot zastopnica nameščencev izrekla za to uvedbo, Zveza delodajalcev pa smatra to uvedbo za neumestno. Nadalje se je tudi ugotovilo, da bi pomenili novi plačni razredi občutno zvišanje bremen delodajalcev, d očim bi pri sedanjem sistemu kapitalnega kritja nameščenci dobili le malo zvišane premije v bodočnosti.«
Ker bi to besedilo lahko povzročilo pri zainteresiranih krogih napačno domnevo, da Pokrajinska delavska zveza zagovarja neumestne in morda tildi škodljive predloge Pokojninskega zavoda, Vas vljudno prosimo, da vzamete na
znanje in po možnosti objavite v eni prihodnjih številk »Trgovskega lista«, da so nameščenski sindikati formulirali svoje stališče tako-le:
1. Načelna zahteva nameščencev je, da ostanejo neokrnjene njhove pravice glede pokojninskega zavarovanja. Zato ne morejo odstopiti od predpisov, ki jih vsebuje ustrezni zakon, in so s tega vidika v načelu za prilagoditev zavarovanja dejanskim prejemkom, kakor je predvideno s predlogom za uvedbo novih plačilnih razredov.
2. Mnenja pa so, da je dosledna izvedba pod 1. navedenega načela v izrednih gospodarskih razmerah opravičljiva in dopustna le pod pogojem, da se obenem z valorizacijo zavarovalnih prispevkov izvrši tudi valorizacija rent, ki jih zavarovanje že izplačuje.
3. Dopolnitev plačilnih razredov naj se izvede v skladu z zakonitimi predpisi, da se na ta način pridobijo sredstva za prevzem novih obveznosti za izboljšanje položaja rentnih upravičencev. Pokojninski zavod naj bi, nemudoma pristopil k preureditvi rent in k njihovi
španska trgovinska mornarica
Španski državni podtajnik za trgovinsko mornarico je objavil, da je imela lani španska trgovinska mornarica precej uspehov, čeprav je bilo občutno pomanjkanje goriva. Ladijski transporti so dosegli 92 milijona ton, prejšnje leto 9.1, letii 1942. pa 7.9 milijona ton. Za tonažo trgovinskega bro-dovja od 926.000 ton je to že precej. Tonaža brodovja se je med letom povečala za 25.000 ton, pod vplivom vojne pa je propadlo 4500 ton.
Na prvem mestu so bili lani transporti premoge. Dosegli so 4.43, prejšnje leto pa 4.41 milijona ton. Od vseh transportov je prišlo na obalno plovbo 1.82, prejšnje leto pa 1.17 milijona ton. Uvoz žita iz čezmorja je dosegel lani 0.57, prejšnje leto pa 0.54 milijona ton. Transporti za Švico so dosegli leta 1943. nekaj nad
86.000	ton, lani pa so se povečali na 180.000 ton. Čezmorski uvozni transporti za samo Španijo so znašali 1.07 milijona ton. Na prvem mestu je bila Argentina, ki je dala blaga za 0.65 milijona ton.
Ameriški trgovinsko-mornariški načrt
Anglijo vznemirjajo ameriški povojni mornariški načrti^ kajtdl Anglija je izgubila med vojno več ko 50% svojega brodovja, Združene države Severne Amerike pa hočejo po vojni svoje brodovje razširiti na 50 milijonov ton. Na ta način bi se štirikrat povečala predvojna severno-ameriška tonaža. Ta načrt vznemirja Anglijo še prav posebno zaradi tega, ker bi Amerika z ogromno trgovinsko mornarico ovirala in prehitevala vso britansko zunanjo trgovino.
Zaplemba premoženja zaradi črne borze obsojenih oseb
„ ,	,	i	i	t	■ | j okrožnice Združenja indu
Pokrajinska zveza delodajalcev stnijcev in obrtniikov.
je razglasila vsem včlanjenim Vrhovni komisar za operacijsko ienjem in odseku za obrtni- oz—^
^tvo'	izdal novo ureditev mezd in plač
Vrhovni komisar je v svojem za naslednje stroke:
Naredbenein in Službenem listu 1. za industrijo in obrt prede-št. 1 z dne 15. januarja 1945. ob- lave lesa; 2. za opekarsko indu-javil naredbo o zaplembi premo- Utri jo; 3. za mlinske obrate ženja oseb, ki so obsojene zaradi tovarne jedilnega olja; 4 za ko-navijanja cen in črne borze, in o vinsko in električno industrijo in kazenskem pooblastilu državnega obrt; 5. za obrate naravnega kam-koroisarja za pobijanje črne borze, na; 6. za fino keramično industri Cl. 1. Državni komisar za pobi- jo; 7. za kemično industrijo; 8. za janje črne borze lahko delno ali izdelavo konzerv; 9. za svilarne; popolnoma zapleni in vnovči pre- 10. za cementno industrijo; 11. za moženje onih, ki so bili zaradi transportna podjetja; 12. za pa-navijanja cen ali črne borze po pirno in kartonažno industrijo; kakšnem sodišču pravomočno ob- 13. za hraniilno industrijo in obrt; sojeni.	14. za tiskarne in knjigoveznice;
Čl. 2. Kdor je obdolžen črne 15. za rudarsko stroko; Ki. za borze ali navijanja cen in to pri-1 stavbno j stroko; 17. za krojaško zna, se lahko podvrže kazni, ki industrijo in obrt. jo določi državni komisar za po- Mezdne ureditve za prvih 5 nabijanje črne borze, ne da bi re- štetih strok so že objavljene v flektiral na izdajo pismenega ka- Službenem listu šefa pokrajinske zenskega odloka in uvedbo sod-1uprave, ostale bodo še objavljene, nega kazenskega postopanja. Pod- Splošni delovni pogojil ter kate-vrženje je istovetno s pravomočno Igorizacija in plače nameščencev obsodbo.	(uradnikov) so po vseh mezdnih
0 podvrženju obdolženca in o Lz- uieditvah enaki. Delavske mezde
rečeni kazni mora sestaviti držav-1^ urejene za razne stroke razni komisar za pobijanje črne bor-1 |K no m »mo jih posameznim stro-ze spis	deloma že sporočili, deloma
V ostalem določi postopek dr- |Pa 80 obvestila še v teku. žavni komisar za pobijanje črne Splošni delovni pogoji
borze-	Nova ureditev mezd in plač
Naredba bo objavljena tudi v vsebuje naslednje določbe o sploš-Službenem listu šefa pokrajinske jnjh delovnih pogojih: uprave v Ljubljani, na kar opo- Delovni čas: Redni tedenski zarjamo včlanjena združenja in delovni čas brez odmor Odsek za obrtništvo, da primerno 4g ur
obveste svoje člane.	Redni	tedenski	delovni	čas	za
J čuvaje (vratarje) in gasilce znaša
Van ohomžitvene	Droizvod- ^ ur’ za P*sarn*^ke sluge, šofer-
vec oooroziivene	prmzvuu	,e sovozače, voznike, nadzornike
nje V USA	skladišč, kuhinjsko in strežno
„	,	osobje 60 ur.
Dvoreznost propagande za pove-	,	. x
čanje sevemo-ameriške proizvodnje f	8,°.	t
municije se je pokazala v novi izjavi ^ " pr° toru a 1 kraju, ga
šefa ameriške vojno-oskrbovalne sluz-	odgovorni	vodja obrata ah
be generala Somer Wellsa. Dočim	Pooblaščenec	Začetek	m
• ' ivonec jdnevnega delovnega caisa
Nova ureditev mezd m olal
S poročenimi delojemalci so iz-;po letih poklicnega službovanja enačeni ločeni in ovdoveli, ki I ter so razen tega diferencirane imajo samostojno gospodinjstvo, |po dveh krajevnih razredih. V kra-kakor tudi samski nameščenci in jjevni razred I. spada mesto Ljub-.delavci, ki imajo s sorodniki v j 'iana, v krajevni razred II. pa navzgornji vrsti, brati in sestrami vse druge občine.
'rov znaša
je z ozirom na vznemirjenje ameriške javnosti moral zaradi svojih prej šnjih izjav trditi, da še ni severno-ameriški vojak v
sko, praznično in nočno delo. Po
odredbi odgovornega vodje obra-
nico prepričujočo premoč oborožitvene proizvodnje.
se ravna po zahtevah vojnega 'noben I (^asa 'n iu določi v danem prd-zapadni meru odgovorni vodja obrata ali Evropi padel zaradi pomanjkanja	pooblaščenec
municije - in priznal je, da je bilol 1>nbltk* » P^kočasno, nedelj teh izgub pol milijona mož — je moral na drugi strani poudariti, da se mora ameriška proizvodnja municije <l a*1 njegovega pooblaščenca se znatno povečati, ker bi sicer mogla |inor* vršiti, prekocasno, nedeljsko nastati kriza v vojaških operacijah. praznično in nočno delo.
Posebno nujno je, da se povečajo Ce opravi nameščenec na teden dobave topov, bomb in tovornih avto- man.l ko 3 nadure, se ne plača mobilov. Wells je hotel pridobiti Pribitek z« prekočasno delo. Tri oborožitveno industrijo tudi s tezo, ure na teden presegajoče preko-da najbrže ne bo treba USA nikdar j(;asn° delo, kakor tudi nedeljsko več tvegati življenja svojih državlja- Un praznično delo se mora plačati nov, Če bodo mogle vreči' na teht- Po postavkah, določenih za de-
svOje lavce. Pri izračunavanju urnega pribitka se vzame za osnovo 1200 mesečne plače.
Delavcem se mora za delovni Novo	racioniranje živil	1^	k‘ presega redni tedenski
V USA	ras’	P^3^3^ 25% pribitek na red-
no mezdo.
V začetku vojne so bili v USA za delo ob nedeljah in prazni-vsi prepričani, da ne bodo živila k jj, med q in 24. uro se mora nikdar odmerjena, to pričakova- plačati. 50% pribitek na redno nje se pa ni uresničilo, kajti z ra- mezdo.
cioniranjem nekaterih živil so mo- Kot nočno delo se smatra delo
rali: začeti že pred dvema letoma. v času 0d 22. do 6. ure. Za tako
Zdaj je potrebno novo racionira- delo se plačuje 15% pribitek.
nje in so tokrat na vrsti sladkor Nedeljski, praznični in nočni
in maščoba. Obroki sladkorja bodo pj-ibitek se ne plačuje, izvzemši
skrčeni za 10 odstotkov.	novoletni, prvi velikonočni, prvi
Ibinkoštni in prvi božični dan, ka-
v A no-lni	kor	tudi dan narodnega dela:
Mezae V Angliji i L čuvajem in gasilcem;
Uradni	list angleškega ministr- ^	voznikom in njiih pomoč n i*
stva za; delo navaja, da so se mez- Ijjom, kolikor gre za nego živali, de industrijskega delavstva konec I j*rj steku več pribitkov navede-lanskega leta zvišale približno za njj, yr8t ge plača samo najvišji 5% v primerjavi z mezdami konec pribitek.
leta 1943. Od začetka1 vojne so se I Poročeni nameščenci in delavci, delavske mezde v industriji zviša-1 se -xl siu£benih razlogov upo-
le za 45 do 46%.
Ali ste že
poravnali naročnino T
rabijo izven kraja obratovališča, j ki pa imajo samostojno gospodinjstvo in od katerih ni mogoče za htevati, da bi se vsak dan vračali |na svoj dom, dobe dnevno doklado za zunanje delo v znesku 70 Mr. Ta doklada se zniža na pro-stem stanovanju za 20 lir, ob polni oskrbi v naravi pa za 30 lir.
ali rejenci — kamor štejejo tudi nezakonski otroci — skupno go-s]>odinjstvo in ki prispevajo zanj v celoti ali vsaj pretežno, toda le pod jK)gojeni, da se vodi gospodinjstvo dalje tudi za njihove odsotnosti.
'Na dan potovanja na zunanje delo ali povratka od tam gresta načeloma dnevuina in prenočnina.
Zahteva na plačo ali mezdo obstoja samo za dejansko opravljeni delovni čas. Ob manjši btoritvi, zavlačevanju delovne storitve in netočnem prihajanju na delo se plača ali mezda sporazumno med odgovornim vodjo obrata in poklicanimi zaupniki manjši storitvi ustrezno lahko zniža in se storitvena doklada, premije in delavske dodatne živilske nakaznice lahko odvzamejo. Znižanje pre- , jemkov in odvzem doklad veljata j šele po pismeni pritrditvi Vrhov-1 nega komisarja.
Ob bolezni, nezgodi itd. se prejemki dalje plačujejo po veljajočih zakonskih določbah.
Vajenci. Vajenci prejemajo:
V 1. učnem letu 20%, v 2. učnem letu 30%, v 3. učnem letu 50% in v 4. učnem letu 60% osnovne urne mezde, določene za ustrezno skupino.
Ce so vajenci po dovršenem 18. letu še na uku, se jiim mora priznati k urni mezdi še 20% pribitek.
Premije, akordne doklade in doklade za oteženo delp. Za nad-[K>vprečno storitev se lahko priznajo do 25% uslužbenstvu kot pribitek doklade in premije do 25% osnovne mezde. Plačati se smejo samo onim delojemalcem, ki so s svojim delom neposredno prispevali k povečanju proizvodnje.
Ce se dela v akordu, morajo biti akordne postavke tako odmerjene, da zasluži uslužbenstvo pri v obratu običajni storitvi in običajnih delovnih pogojih, do 25% nad osnovnimi mezdnimi postavkami.
Za posebno težka dela, 'kakor tudi za dela, pri katerih so uslužbenci izpostavljeni trajnim vplivom n. pr. dima? saj, vročega pepela, prahu, jedkih kislin, kislinskih hlapov, plinov, luga, mokrote in visoke temperature, se mora za čas trajanja teh posebnih del plačati doklada &a težka dela do 15% osnovne urne mezde.
Ce ni več pogojev za priznanje doklad in premij ali če zaposleni ne prihaja točno in redno na delo, se morajo te takoj ukiniti.
Določbe o ureditvi dopustov, o plačilu doslej običajnih božičnih nagrad, o plačilu 13. mesečne plače in 192 urnih mezd itd. v kolikor so določene s kolektivnimi pogodbami, ostanejo še dalje v veljavi.
Z ureditvijo Vrhovnega komisarja določene plače in mezde se smatrajo kot minimalne in maksimalne.
Ce bi prejeli uslužbenci, ki so zaposleni v obratu na dan uveljavitve ureditve, po novi ureditvi plač in mezd manj nego so prejemali doslej, se jim mora izplačati razlika med prejemki po tej novi ureditvi in prejemki v poslednji plačni ali mezdni dobi pred uveljavitvijo ureditve plač in mezd kot osebna doklada.
Težkoče, ki se pojavijo iz mezdnih ureditev, pojasnjuje izključno Vrhovni komisar.
Določene plače so mesečne plače. Plače se določijo nanovo dn
plačujejo, kakor se pač dopolnjujejo leta poklicnega službovanja, s prvim dnem meseca za mesecem, ko je nastopila sprememba.
Za uvrstitev nameščencev v posamezne skupine je poleg ostalih pogojev odločilno delo, kakršno
nameščenci dejansko opravljajo.
Zgolj začasna drugačna zaposlitev do 0 tednov ne daje pravice do uvrstitve v kako drugo skupino, j
Skupina 1.: Nameščenci s preprostim ali shematičnim delom in namščenci s trgovskim, tehničnim ali upravnim delom, ki delajo po navodilu.
Leta poklicnega službovanja:
od 1.	2.	3.	4.	5:	6.	8.	10.	|
1 i r
krajevni razr.	I.: 1800	1890	1980	2080	2170	2260	2440	2710
krajevni razr.	II.: 1500	1600	1700	1780	1870	1900	2140	2410
Skupina 2.: Nameščenci, ki opravljajo težavna dela po splošnih j navodilih samostojno.
2.	3.	4.	5.	6.	8.	10.	I
I i r
30S0	3160	3290	3420	3550	3810	4200 1
2540	2680	2810	2940	3070	3330	3720 '
od 1.
krajevni razr. 1.: 2900 krajevni razr. II.: 2410
le
k.
T
o<
v
C!
P
n
d
v
ti
P
V z r, h
V 11 o fi P
V il
Skupina 3.: Nameščenci s posebno strokovno izobrazbo (n. pr. strokovno šolo) ali s posebnim specialnim znanjem, če so zaposleni ustrezno tej izobrazbi ali v okviru svojega specialnega znanja.
od 1.	2.	3.	4.	5.	6.	8.	10.
1 i r
krajevni razr.	I.: 4460	4550	4640	4730	4820	4910	5090	5300
krajevni razr.	II.: 3720	3810	3900	3990	4080	4170	4350	4620
Skupina 4.: Nameščenci z dovršeno visokošolsko izobrazbo ali nameščenci z delom iz skupine 3., a z nadpovprečno kvalifikacijo na posebno odličnih ali ]vosebno zaupnih mestih.
od 1.	2.	3.	4.	5.	6.	8.	10.
lir
krajevni razr.	1.: 5550	5680	5810	5940	(5070	6200	6460	6850
krajevni razr.	11.: 4620	4760	4880	5010	5150	5280	5540	5930
Skupina 5. Za nameščence, ki jih je po njih nalogah in storitvah treba oceniti više kot nameščence skupine 4., določi plače na posebni predlog Vrhovni komisar.
Nameščenci, ki vstopijo v obrat brez praktične izobrazbe po opravljenem zaključnem izpitu na strokovni ali visoki šoli, dobijo v 1. letu zaposlovanja 60%, v 2. letu zaposlovanja 75% plače, določene
* Mojstrska leta:
Mojstri: krajevni razred I.: krajevni razred II.:
Od 11. mojstrskega leta dalje lahko Vrhovni komisar na predlog posebej uredi prejemke.
Poleg teh osnovnih plač se izplačujejo tudi še rodbinske doklade (assegni familiari), po italijanskem pravu.
Vse druge doklade (n. pr. dra-ginjiSka doklada, prezenčna doklada, doklada za kraje, ogrožene od letalcev itd.) so obsežene v navedenih plačnih postavkah.
Nameščenci do dovršenega 16. leta starosti prejemajo 60%, do dovršenega 20. leta starosti pa 80% določenih postavk. Naineščen-ke do dovršenega 16. leta starosti prejemajo 50%, do dovršenega 20. leta starosti 60%, od dovršenega 20. leta starosti dalje pa 80% gorenjih postavk.
za prvo leto poklicnega službova-! nja v zadevni skupini.
Ce pa ustreza nameščenec te-j mu, kar se običajno zahteva od nameščenca skupine v prvem letuj poklicnega službovanja, že pred pretekom dvoletne pripravljalne dobe, se mu mora plačevati plača prvega leta poklicnega službovanja še pred pretekom dvoletnega; roka.
t,—2.	3.-4.	5.—10. i
l i r
2910,—	3130,—	3560.-•
2530,—	2800 —	3260. — j
Glede uvrstitve nameščencev vi kategorije po novi ureditvi plač so se pojavili razni dvomljivi pri-; meri ter smo o tem razpravljali; tudi na sejah sindikatov. Prizade-1 vali si bomo, da se nejasnosti odpravijo ter kategorizacija po možnosti primerno dopolni. Podjetja, ki nam svojih tozadevnih pripomb; še niso dostavila, prosimo, da to, nemudoma store.
Kar se tiče povratne veljavnosti: novih plač, pripominjamo, da bodoj veljale plače nameščencev v onih strokah, za katere je nova ureditev plač in mezd že objavljena v| Službenem listu, po vsej verjetnosti s povratno veljavnostjo od l| dccembra 1944; za stroke, za ka-tere ureditev še ni objavljena v Službenem listu, pa s povratno veljavnostjo °d januarja t. I.
11
v
s.
k
t<
n
n
ii
b
P
r
d
P
s
c
b
i:
h
r
v
1
t
h
v
r
Pokret zasebnih gospodarstvenikov New Vorkai
Kategorizacija in plače nameščencev
Kakor smo že na drugem mestu omenili, so v novih ureditvah pla če nameščencev (uradnikov) enot no urejene. Plače se stopnjujejo
V New Yorku se udejstvuje komite za povečanje proizvodnje, ki ni bil ustanovljen po iniciativi guvernerja ali župana, temveč od predstavnikov zasebnega gospodarstva. >Sudost-Echo< navaja iz proglasa nove gospodarske organizaciji© naslednje misli in podatke: Država ali mesto samo ne more biti edini nosilec in voditelj produkcijske politike, udeležba pri tem vodstvu mora biti zagotovljena tudi zasebnemu gospodarstvu, ki ima svoj delež tudi pri gospodarskem razvoju mesta in dežele. New York ima v,eč prebivalcev ko marsikatera evropska industrijska dežela. Ožje mestno področje je imelo že leta 1930. skoraj 7 milijonov prebivalcev, država New York, ki obsega 127.000 km1, pa jih je imela tiedaj že 12 in pol milijona. V državi New York je bilo tedaj v okrog 40.000 obratih 1-1
milijona industrijskih delavcev^ zdaj pa je to število dosti večje. Po vojni bo v New Yorku najmanj pol milijona brezposelnih delavcev, če sp ne bo posrečilo produkcije od leta 1940. povečati še za eno tretjino. To uvideva sicer tudi; newyorški župan, meni pa, da se bo dala brezposelnost preprečiti in odpraviti z javnimi deli, kar pa ustanovitelji in predstavniki komiteja ne verjamejo ter zahtevajo, večje upoštevanje zasebne iniciati-j ve v povojnem gospodarstvu.
    1
Elektro - podjetje
BOKO
Ljubljana - Bleiweisova ŠL 18
Palača Kmetske posojilnice
;
Povrnitev slovaških državnih posojil
Slovaška finančna uprava ima letos prvič dolžnost povračila nekaterih notranjih državnih posojil. Tako zapadejo 1. marca 3 in pol odstotni državni papirji odi. 1941. v znesku 200 milijonov Ks, meseca decembra pa 3 odstotni državni Papirji od 1. 1942. v znesku 500 bilijonov. Izplačati bo treba tudi del posojila za gospodarsko obnovo in bo tako finančna uprava potrebovala za povračilo državnih |K>sojil okrog S00 milijonov Ks. Ker v novem državnem proračunu za to ni nobene postavke, so sprva računali, da bodo državna posojila lahko vrnili z rednimi dohodki. Pri tem so predvsem mislili na tnonopolske dohodke, ki so zvišani od lanskega decembra. Slovaški finančniki menijo zdaj, da mono-Polski dohodki za povrnitev zapadlih posojil ne bbdo zadostovali 'n da bo treba razpisati novo notranje posojilo.
K
v>
ičj
•i'
ilij
a
*•
ia,|
rb
to
•
Delovanje	B
2V.
jej
Vlij'
IV'
lk-
za
idi
se
in
pa;
ko-
ajo
ati
>ti
loj
ih!
M-f
4
t.
:a-
vi
'C'
Bombažni dumping
Pri ameriški izvozni ofenzivi je močno orožje subvencioniranje izvoza one proizvodnje, pri kateri so produkcijski stroški tako visoki, da ni mogoče pobijati cen svetovnega trga. V USA je subvencioniran že izvoz pšenice in pšenične moke, izvozne premije pa so obljubljene tudi pridelovalcem bombaža. Obljubljene so sicer samo za prvo leto po vojni, a s tem je že napovedan ameriški bombažni dumping, ki bo posebno nevaren pridelovalcem bombaža v britanskih deželah. Pri teh pridelovalcih so se nakopičile velike zaloge bombaža, ki že težko čakajo na izvoz. Ce bo pri tem ameriška konkurenca z nižjimi cenami premočna, bodo vse te zaloge prišle v roke ameriške industrije. Samo Egipt se ne boji ameriškega bombažnega dumpinga, ker bo njegov bombažni pridelek s svojo boljšo H«*kovo*tjo lahko dosegel primerne cene.
Sanacija švicarskih zveznih železnic
Švicarski- parlament je sprejel osnutek zakona o sanaciji zveznih železnic, ki je bil 21. januarja potrjen tudi z ljudskim glasovanjem.
Zvezne železnice so prezadolžene, kajti od 41 poslovnih let je bilo 22 pasivnih, zaključeho z večjim ali manjšim deficitom. Zveza bo prevzela za 900 milijonov frankov dolgov, železniški upravi pa bo dala na razpolago 400 milijonov obratnega kapitala. V bodoče parlament kontroliral računske zaključke železniške uprave ler skrbel za kritje deficita.
Poročilo ljubljanske Borze dela za poslovno leto 1943. naglasa, da so bile med letom v organizaciji ustanove važne spremembe in da je tudi delo naraslo, čeprav v zakonodaji ni bilo mnogo novih predpisov o posredovanju dela. Število plačujočili članov je bilo isto ko število plačujočih članov treh bolniških blagajn razen delavcev in namešencev, zavarovanih pri Borzi dela.
Od izdatkov Borze je šlo 13.7% naravnost za podpirance, če pa prištejemo še 1 milijon lir za Zimsko pomoč, [jotem pride na podpore 54.3% od vseh izdatkov. Skupno število podpirancev je doseglo 1800 in se je od prejšnjega leta precej znižalo. V poletnih mesecih je bilo število podpirancev manjše, v zimskih pa večje. Povprečno mesečno število podpirancev je bilo od januarja do aprila 171, od maja do septembra 44, od oktobra do decembra pa 150. Od skupnega števila podpirancev 1800 je prišlo 1143 na redne, 312 na izredne ter 345 na dodatne podpore. Na Ljubljano je prišlo 71.8%, na njeno okolico pa 18.2% podpirancev. Od skupnega števila l>odpirancev je prišlo na moške 81.22%, na ženske pa 38.78%, po poklicnih skupinah pa so bili podpiranci razdeljeni takole: uradnikov 131 ali 7.28%, kvalificiranih delavcev 553 ali 30.72%, nekvalificiranih delavcev pa 1116 ali 62%. Vse podpore so znašale 337.661 lir, razdeljene pa so bile takole: redne 76.81%, izredne 12.62%, dodatne 10.57%. Na enega podpiranca je prišlo povprečno od rednih podpor 226.90 liro, od izrednih 136.53 lire, od dodatnih pa 103.54 lire.
Delovni trg
Povprečno število nezaposlenih delavcev je padlo od 1455 v mesecu januarju 1943, na 799 v mesecu decembru istega leta. Med letom se je število nezaposlenih še bolj znižalo; v drugi polovici leta je padlo za dobro polovico (povprečno na 676 vpisanih brezposelnih delavcev na mesec).
Delovni trg je torej ustaljen. Brezposelnost v pokrajini je majhna, v stavbni, električni, kovinski, oblačilni, kozmetični stroki pa je kvalificiranih delavcev primanjkovalo iin urad naročilom poslodajal-cev ni mogel zadostiti.
Vsega se je v letu 1943. prijavilo 14.223 nezaposlenih delovnih moči obeli spolov; mesečno povprečno 1185; odjavilo vsega pa 14.327. Od teh je bilo posredovanih na delo in zato črtanih iiz seznama nezaposlenih 12.546, iz dru-
gih razlogov pa je bilo odjavljenih 1787 članov.
Na Ljubljano in njeno okolico je prišlo od vpisanih brezposelnih 97.2%, po poklicnih skupinah pa so bili razdeljeni v povprečju leta takole: nekvalificirani delavci 58.39%, kvalifiic. delavci 25.84%, uradniki 14.77%.
Od skupnega letnega števila izvršenih posredovanj je prišlo na nekvalificirane delavce 8404 ali 67%, na kvalificirane delavce 3661 ali 29.2%, na uradnike pa 475 ali
3.8	odstotka.
Iz finančnega poročila
je razvidno, da so se stalne naložbe Borze znatno povečale zlasti zaradi povečanja posestva v Sla-
pah in ker so se posojila mestni občini združila v eno samo posojilo. Del likvidne imovine je bil naložen kot depot v Pokojninski zavod, Borza dela pa je prispevala tudi za transferi prihrankov delavcev, zaposlenih na Gorenjskem. Imovina borze se je v letu 1943. zvišala za 0.55 milijona lir ali za 3.2%, obrestovanje imovine pa je znašalo 2.02%, kar je nekoliko več ko prejšnje leto.
Skupno je imela Borza dela leta 1943. dohodkov 2.3 milijona lir, upravni stroški pa so znašali 1.02 milijona lir. Poslovanje je bilo zaključeno s pribitkom 0.55 milijona lir kljub zvišanju upravnih stroškov in zn°‘nemu prispevku Zimski pomoči.
Stanie	pr
na	Jadranskemprimoriu
Reinhold Huber, vodja oddelka za kmetijstvo pri Vrhovnem komisarju v Trstu, je za »Deutsche Adria Zeitung« napisal daljši članek, iz katerega posnemamo:
Glede oskrbe s kruhom lahko rečemo, da je doslej še vedno uspelo staviti na razpolago pripadajoči obrok, treba pa je tudi vedeti, kakšne težave predstavlja že sam prevoz žita iz oddaljenih pokrajin na operacijsko ozemlje. Lastna proizvodnja na operacijskem ozemlju je bila dobra in tudi oddaja je v redu v nekaterih pokrajinah. Tudi v bodoče bodo uporabljena vsa sredstva, da se omogoči dovoz žita iz severne Italije.
Živil za juho ni bilo vedno mogoče pribaviti dovolj, zato so deloma nadomeščena s fižolom in moko. Pri kruhu in živilih za juho je med obroki v Nemčiji in Jadranskem primorju le malo razlike. V Nemčiji se dobi v 30 dneh 9.59 kg kruha in 0.60 kg živil za juho, v Italiji pa 6.75 kg kruha in 3.00 kg živil za juho. Razlika znaša v enem mesecu le 0.44 kg.
Najtežavnejša je oskrba z maščobami, pri kateri so važne oljne rastline, mleko in svinje. Položaj
bi bil dosti boljši, če bi se dala proizvodnja mleka dvigniti na nemško višino in če bi bila v redu oddaja presežkov. Površina za pridelovanje oljaric se je lani potrinajstorila, pridelek jsončnič-nega semena pa ni bil dober, neredna pa je bila tudi oddaja. Svi-njereja je slabo razvita, zato so oblastva priskrbela iz Nemčije
10.000 prašičkov, ki jih bodo morali prevzemniki zrediti in oddati.
Sedaj dobi vsak normalni potrošnik na mesec 300 g zaseke in 100 g olja. Res je ta obrok majhen, a tudi za Nemčijo je maščoba najšibkejšg točka prehrane in je treba prav zaradi tega tem bolj ceniti velikodušno pomoč. Od 1-maja do decembra lani1 je prišlo iz Nemčije 4500 ton zaklanih svinj, kar je omogočilo, da so potrošniki dobili vse obroke maščob.
Pridelovanje krompirja se mora znatno povečati. Obrok mesa je zelo nizek, a ga ni bilo mogoče vselej izdati. V zadnjih mesecih se je oskrba z mesom nekoliko zboljšala, ker je uspelo pripeljati na ozemlje 1680 ton mesa in nad
10.000 glav žive živine. Ta dovoz pa je bil le prehodni ukrep in je treba vse storiti, da se bo oddaja živine domače prireje v redu izvajala.
Nemški	premog	v
»Deutsche Adria Zeitung« navaja, da so Francija, Švica, Italija, Švedska, Norveška, Danska in Finska leta 1938. uvozile skupaj okrog 57 milijonov ton premoga. Polovica od tega je prišla iz Anglije, drugo polovico pa je dala
celinska Evropa in je imela pri teh dobavah Nemčija naj več ji delež. Nemčija je bila sploh drugi na j večji izvoznik premoga. Združene države Severne Amerike so prišle za njo, na četrtem mestu pri izvozu premoga pa je bila ne-
i
..J
S?*!?5 ,®tnici najstarejšega našega denarnega zavoda
Hranilnice Ljubljanske ookrajjne
(Konec)
Leto 1918. je postavilo hranilnico pred nove naloge. Prišla je nova uprava, vendar pa z ozirom na inflacijske čase, ki niso bili naklonjeni hranilnicam, ni mogla v znatni meri povečati svojega delovanja in tujih sredstev, tako da je iraniilnica razmeroma zaostala za rugimii hranilnicami, še bolj pa seveda z bankami, ki so imele tedaj svojo zlato dobo.
i 7°,’e, temeljito spremenilo leta 1928., ko je oblastna skupščina ljubljanske oblasti sklenila ustanoviti svoj hipotekarni zavod vendar pa je bila s tem mišljena Kranjska hranilnica, ki naj bi postala oblastni denarni zavod. Zaradi tega je bilo prejšnje hranil-nično društvo razpuščeno, ker je Kranjska hranilnica postala oblastni denarni zavod, vendar je pri tem ostal zaradi tradicije naziv neizpremenjen. S tem se je začela Za hranilnico nova doba razmaha.
Skokoma so se večale njene vloge in njej zaupana tuja sredstva. Hranilnica sama pa je spet postala važen vir kredita za javno gospodarstvo in je kot taka izredno pripomogla k številnim akcijam javne uprave. Z ustanovitvijo dravske banovine kot naslednice ljubljanske in mariborske oblasti leta 1930. se je tudi Kranjska hranilnica prekrstila v Hranlinico dravske banovine. Poleg nje pa je obstojala tudi v Mariboru Hranilnica dravske banovine s podružnico v Lelju, kj je prevzeia prejšnjo hranilnico mariborske oblasti.
Leta 1937. si je Hranilnica drav-ske banovine ustanovila svojo podružnico v Kočevju, leta 1941. pa je prišlo do ustanovitve podružnice v Kranju, ki pa seveda zaradi vojnih razmer ni mogla razviti svojega delovanja.
Leta 1941. je iz Hranilnice dravske banovine postala Hranilnica Ljubljanske pokrajine, že prej znatna vloga hranilnice v bankar-stvu in denarstvu naše pokrajine, zlasti Ljubljane, je postala še važnejša in se je stopnjevala od leta do leta. Sedaj je hranilnica tako po višini rezerv in tujih sredstev naš največji denarni zavod. Njen
poslovni promet je že leta 1943. dosegel številko, ki prekaša promet vseh ostalih denarnih zavodov skupaj.
Še bolj pa je postala pomembnost hranilnice vidna v preteklem letu, ko je postala nekakšna emisijska banka za pokrajino z izdajo novih denarnih nakaznic.
Omeniti moramo še, da je hranilnica tudi kot oblastni, banovinski in pokrajinski zavod storila mnogo na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju, tako da bi dovedlo predaleč, če bi začeli naštevati vsa ta dela.
Naj nam bo za izpopolnitev slike dovoljeno še tudi omeniti, da je hranilnica s svojim kapitalom omogočila tudi zgradbo dolenjskih železnic, za vse slovensko gospodarstvo tako važne železniške proge.
To bi bila v kratkem zgodovina tega najstarejšega in sedaj tudi največjega ljubljanskega denarnega zavoda, katerega pomen sega daleč preko meja našega mesta in pokrajine.
Darila Hranilnice
Za dobo od 1839., ko je Hranilnica prvikrat izkazala darila v
dobrodelne svrhe, pa do 1. 1918., so nam na razpolago naslednji sumarični imdatki o dobrodelnih izdatkih in volilih v dobrodelne namene.
Od 1839. do 1858. so znašali ti izdatki 31.532.53 goldinarjev tedanje konvencijske veljave; vštev-ši te izdatke je v razdobju od leta 1859. do 1900 dala1 hranilnica v dobrodelne svrhe 2.634.734.24 gol dinarjev avstrijske veljave (konvencijska veljava 100 goldinarjev — 105 goldinarjev avstrijske veljave). V naslednjem razdobju od leta 1900 do 1918. so znašala darila in volila 3.428.649.89 kron, kar da skupno za vso dobo od 1820 do 1918. 8.698.118.37 kron.
Za kasnejša leta žal nimamo pri roki sumaričnih podatkov, vendar bi ti podatki radii, pogostnih znat' nih variacij valute ne dali prave slike o vsoti teh daril. Vendar moramo ugotoviti samo to, da je zlasti po letu 1927. Hranilnica dala v socialne, kulturne, zdravstvene in karitativne namene ogromne vsote, kolikor jih ni dal noben drug denarni zavod. I). P.
kaj predvojnih let bivša Poljska.
začetku sedanje vojne se je angleški izvoz premoga že močno omejil in so bile vse navedene dežele navezane na dobave premoga iz Nemčije. Vse dežele so dobivale iz Nemčije dovolj premoga, ker je Nemčija zaradi preskrbe evropskih dežel svojo potrošnjo omejila.
Razen Danske in Norveške si morajo zdaj vse dežele poiskati druge dobavitelje premoga. Francosko premogovništvo je med vojno močno nazadovalo, a tudi pred vojno, ko je producirala letno že nad 50 milijonov ton, je Francija dobivala iz Nemčije mesečno okrog 1.5 milijona ton premoga in četrt milijona ton koksa. V Francijo in Italijo, ki ima le malo premoga, je pošiljala Nemčija) v predvojnih letih po 20 in še več milijonov ton. Najnižja letna potrošnja premoga onih dežel, ki si morajo zdaj poiskati nove dobavitelje premoga, je 30 do 40 milijonov ton.
V	Angliji, na katero se te dežele obračajo in zanašajo, se je že do leta 1943. produkcija premoga zntižala za okrog 14%, v prvi polovici lanskega leta pa še za najmanj 6%. Ze lani spomladi je bila angleška produkcija premoga v primerjavi z zadnjim predvojnim letom znižana za 20%. Močno skrčena proizvodnja zadostuje komaj za domačo potrošnjo in če bi sploh kaj ostalo za izvoz, lx> zanj težko dobiti transportna sredstva. Tako Anglija pač ne more kot dobaviteljica premoga nadomestiti Nemčije, ki je n. pr. samo Italiji v treh letih dala nad 40 milijonov ton premoga.
Pomanjkanje tonaže bo močno oviralo tudi izvoz premoga iz Združenih držav Sev. Amerike, kjer pri vedno večji potrošnji tudi ni premoga v izobilju. V zadregi in stiski računajo Anglo-Američa-ni s premogom Južne Afrike, s katerim naj bi se v prvi vrsti zalagala Bonomiijeva Italija. Zasedenim italijanskim krajem Anglija že od lani ne more dajati obljubljenega premoga in ves premog. ki ga dobivajo, je iz južne Afrike in USA. Baje so zdaj v Južni Afriki za transport v Italijo pripravljene večje količine [premoga, vprašanje pa je, kako dolgo bo mogla Južna Afrika s svojo proizvodnjo nadomeščati obljubljene in izostale angleške premogovne dpbave. Za obnovo ali celo za razširitev italijanske industrije dobave premoga iz Južne Afrike nikakor ne morejo zadostovati in tudi s tem ni mogoče računati, da bi Združene države Severne Amerike same pri vsej svoji izvozni ofenzivi prevzele vlogo rednega in zanesljivega dobavitelja premoga. To, kar velja za Italijo, velja tudi za druge evropske dežele, ki same nimajo dovolj premoga.
Ivan Rozina
barve - laki *
C. 14 \
■•■■•■■m«
! Radonič Pio!
! 1
veletrgovina vina
! . ! : LJUBLJANA j :	:
Malenškova ulica S
Poslovno	te
Iz članka, kL ga je za >Das Reich« napisal dr. V. Muthesius, posnemamo:
Kdor je hotel pred desetimi leti kupiti par rokavic, se je znašel v naslednjil situaciji: veliko število trgovcev je v svojih prodajalnah čakalo na njegov obisk, predlagali so mu po ceni in kakovosti različne vzorce, v časopisih pa so velike Ivrdke industrije in trgovine s svojimi proizvodi budile njegovo pozornost; za odjemalca je tekmovalo vse z največjo vnemo. Ta vnema je imela dva cilja: vsak ponudnik je sledil svojemu naravnemu stremljenju po delu, zaslužku, dobičku in tudi po zadovoljstvu, ki ga lima človek, če drugim ustreže. Te motive pa je vsak tudi združeval z željo, da bi konkurenco izpodrinil, prehitel ali sploh odpravil.
To je poslovno tekmovanje — to je bilo tekmovanje. Bilo je dobro in potrebno, če ni bilo pretirano. Tekmovanje je v gospodarstvu to, kar je izbor v naravi. Tekmovanje je posebna oblika izbora. Tekmovanje pomeni, da se mora vsak potruditi, če noče gospodarsko umreti. Ideal gospodarstva bi bilo ono ravnotežje v naravi, pri katerem so močni in zdravi vedno na površju, dočim slabotni sami po sebi sproti odpadajo.
Ali danes sploh ni več tekmovanja v gospodarstvu? Prvi površni pogled, bi kazal, da v današnjem gospodarskem redu sploh ne more biti konkurence. V resnici se današnje stanje razlikuje od prejšnjega v tem, da ni več
tekmovanja, pod katerim se razume samo borba za odjemalca.
To je pa preozka definicija tekmovanja. V večjem in širšem smislu je tekmovanje še danes. Misliti je treba na drugo stran medalje, na nabavo kot nasprotje prodaje. Danes je tekmovanje kupcev, kakršno je vedno, kadar je pomanjkanje blaga, trgovec 'in industrijec pa danes ne kažeta svoje sposobnosti v borbi za odjemalca, temveč pri nabavi blaga. Trgovec ima široko polje za uveljavljenje svojih idej in izkušenj pri nabavah in razdelitvah blaga. Tekmovanje se je samo bolj uravnalo v tehnično smer, kajti brez izbora, brez tekmovanja sploh ni gospodarskega življenja.
Tekmovanje bo samo od sebe oživelo, vstalo bo od navidezne smrti, ko bo enkrat spet manj denarja in več blaga. V Nemčiji nihče resno ne misli, da bi bilo gospodarstvo pod centralno upravo ideal bodočnosti. Vsa vojno-gospodarska reglementacija dn totalno gospodarstvo ni nič drugega ko »pot za silo«, kakor se je nekoč dobro izrazil državni tajnik Hayler, — torej pot, ki jo bomo, ko bo mogoče, spet opustiti, potrebno zlo in nič več da ostanejo načrti in vodstvo, je seveda druga stvar, ni pa potrebno, da bi bili »totalni« v smislu centralne gospodarske uprave. S tem je tudi povedano, da bo iniciativi podjetnika ostalo široko polje in da bo tako tudi tekmovanje kot faktor izbora spet prišlo do svoje naravne pravice. Anarhično seveda tekmovanje ne bo, ker ni težko določati prave njegove smeri in meje.
   ................................
Ceste na	H
»Siidost-Echo« razpravlja o načrtih hrvatske vlade za ureditev cestnega omrežja ter ugotavlja, da je to zelo važna in tudi zelo težka naloga, ker hrvatsko cestno omrežje nima širokega temelja in bodo v mnogih primerih potrebne popolnoma nove gradnje.
Priložnosti za ureditev prvega temelja cestnega omrežja so bile zamujene v nekdanji avstro-ogrski monarhiji in tudi v bivši Jugoslaviji. V nekdanji monarhiji ni prišlo do enotne ureditve cest, ker niso bili vsi deli današnje Hrvatske pod isto upravo, v bivši Jugoslaviji so se pa prepozno spomnili, da bo mednarodna avtomobilska cesta v Carigrad vodila tudi skozi Jugoslavijo in da mora zaradi tega tudi ta dežela skrbeti za moderne ceste za pripojitev k mednarodni prometni zvezi. V kratkih letih pred sedanjo vojno tudi pri najboljši volji ni bilo mogoče po tem spoznanju toliko storiti, da bi dobila Hrvatska vsaj pravo ogrodje modernega cestnega omrežja.
Vse hrvatske ceste so dolge okrog 17.500 km. Od tega pride na staro Hrvatsko (okoliš Zagreba in Osijeka, Primorje Srem) 8452.6 kilometrov, na Bosno in Hercegovino 7258.1 km, na Dalmacijo pa 1882.2 km. Po ugotovitvi iz zadnjih predvojnih let je od vseh teh cest uporabnih pri vsakem vremenu za motorna vozila 47.5%, samo za siilo
.1,% pri lepem, suhem vremenu 12.5%, za avtomobilski promet pa je neuporabljivih 23.9% cest.
Ce pregledamo ceste po pokra-
FR. BRCAR
LJUBLJANA — KOLODVORSKA ULICA 35 j
Telefon 27-25
priporoča mlinske kamne in mlinsko-tehnifae potrebščine \
m
5«.BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb»
Josip Kunc & K
proizvodnja tkanin in pletenin Ljubljana — Poljanski nasip 40
ibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbsbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb«
Svetlobna telesa, električne stroje lin aparate, elektroinstalacljskl material, tehnične predmete
Vam najugodneje nudi tvrdka
Slavo
LASTNIK:	MILAN	KOLAR
1 Ljubljana, ‘Bleivv&iseva c. 25a j Tel. 24-66 j
Toni Franc in Josipina
trgovina in gostilna
Ljubljana — Rudnik Itev. 31
■■■■■■•lin......................
foško Jelačin
Trgovina z mešanim blagom in gostilna LJUBLJANA - RUDNIK
Dolinar Franc
špecerija — galanterija
Ljubljana - Zaloška cesta št. 22
jinah, vidimo, da so mnoge ceste v stari Hrvatski ogrožene od poplav, v Bosni in Hercegovini pa od plazov, dočim so dalmatinske ceste še najtrdnejše. Slabo je tudi to, da služijo ceste predvsem zvezi z lokalnima središči ter so med seboj le slabo zvezane. Na stanje in razvoj cestnega omrežja je neugodno vplivala tudi razlika med vzdrževanjem cest od strani države in samouprave. V zadnjih predvojnih letih je v savskii banovini banska uprava letno dajala za 6360 km cest okrog 28 milijonov dinarjev, država pa za 1380 km cest nad 10 milijonov. Med temi nalogami in izdatki, ni pravega razmerja, premajhne pa so bile tudi vse te dotacije za ceste.
Od prvovrstnih cest je prevzela Hrvatska od bivše Jugoslavije le manjši del in neugodno je tudi to, da so vse teprvovrstne ceste usmerjene od severo-zapada proti jugovzhodu, dočim ni prvovrstne ceste, ki bi vodila skozi deželo do obale ali do madžarske meje. V zadnjih letih je bilo treba v prvi vrsti skrbeti za cestne zveze z Nemčijo.
Drogeriia-Fotoinaniifaktura
»»Adršja1'
:	Ph.	Mr.	S.	Borčič
■
■
■
j Ljubljana, Šeienbiirgova ul.
Fabiani	&
manufakturna trgovina
Ljubljana — Stritarjeva ulica štev. 5
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB*BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB*BBB
iFečar cViktorija
Xjubljana, ^Poljanska cesta 18
FF. Gstr
Ljubljana, Nabrežje 20. septembra 7
Hol^nsld
Foto-Studio — Ljubljana
Ulica 3. maja štev. 5
Atelje za moderno portretno fotografijo Slike za legitimacije najhitreje
SilMššifš}
in zavarovalstvo
Hranilne vloge v nemških hranilnicah eo se leta 1943. povečale za 16, lani pa za 14 milijard mark ter so konec leta dosegle okrog 81 milijonov mark. Hranilnih knjižic je okrog 60 milijonov, v Anglji pa eaimo kakih 22 milijonov.
Angleška banka je razglasila, da bo v roku enega meseca vzela iz prometa vse bankovce v vrednosti io in več funtov. V zelo kratkem roku pridejo torej iz denarnega prometa bankovci po 10, 50, 500 in 1000 funtov šterlin-gov. Ta odločitev mora imeti tehtne razloge in sklepati ee da, da so nastale v angleškem denarnem prometu velike težave. Po vesteh iz Londona bodo večji bankovci vzetii iz prometa predvsem zaradi tega, da se zajezi kopičenje denarja ter prepreči jo razne valutne špekulacije.
Na
Pol
(ta
pol
U
Gesiidarske ves!;
I;
*t
gi
la
sk
m
m
YT obratih nemške vojne mornarice bo zaposleno večje število vojnih invalidov ne samo v pisarnah, temveč tudi v delavnicah in so zaradi tega pri veeh večjih obratih urejene Šolske delavnice, v katerih ee bodo 'invalidi izvežbali v raznih strokah.
V nemško-hrvaškem blagovnem prometu so uveljavljeni novi predpisi, s 'katerimi so revidirane tudi hrvatske uvozne cene. Tako se ono izvozno bla go, ki ni navedeno v protokolu od meseca marca 1944., obračunava pri uvozu v Nemčijo po ceni, ki ne presega 12kratne cene M aprliila 1941.
Slovaška železniška tarifa je bila po dveh letih zvišana. Slovaška je imela med vsemi južnovzhodnimi deželami najnižio železniško tarifo, njena tovorna tarifa pa je bila sploh najnižja v vrej Evropi in doslej med vojno še ni bila zvišana.
Žitni pridelek Švice letos ne bo ustrezal pridelovalnemu načrtu, ker so v jeseni posojali z ozimino samo 80.000 hektarov in ne 130.000 hektarov kakor prejšnje leto. Po načrtu bi morale leto« vse žitne kulture v Švici obsegati 240.000 hektarov.
Proizvodnja premoga v Belgiji jo tako nazadovala, da je za civilno potrošnjo na razpolago komaj pol milijona ton premoga, dočim je pred vojno civilna potrošnja znašala okrog 5 milijonov ton. Rudniški obrati in revirji porabijo komaj eno tretjino premogovne proizvodnje in ker je zelo velika tudi potrošnja Anglo-Američa-nov, je prebivalstvo zdaj bolj prikrajšano ko med vso vojno dobo.
Od 3 milijonov ton francoske trgovinske mornarico pred vojno eta bila potopljeni najmanj dve tretjini in ker so porušene in poškodovane tudi ladjedelnice, eo pri obnovi mornarice velike težave. Za prvo fiilo bodo dvignili nekaj potopljenih ladij s pripomočki, ki jih bodo dali anglo-ameriški vojaški oddelki na razpolago.
Proti angleškemu načrtu monopoli-zacije 50 odstotkov svetovne proizvodnje kaikaa je sestavila protestno spomenico sevemo-ameriška industrija čokolade. Sj>omenica je bila izročena angleškemu poslaništvu v Wash,ing-tonu.
Za finansiranje angleškega izvoza
»ta bili ustanovljeni dve družbi s skupnim kapitalom 160 milijonov funtov. Podpirati hočeta z dolgoročnimi poso-ili manjša in srednja industrijska podjetja, ki delajo za izvoz. Na razpolago iiim bodo krediti od 5000 do 2000 funtov.
1*
4.
z
VI
v;
m
us
Ni
1>
zl
ni
ss
di
si
ni
lt
di
I>
VI
m
sl
P
N
P
t<
A. Putrih
Trgovina s kurivom
Ljubljana, Dolenjska c. 6« Tel. 48-55
LliSIBCBIIIIIIItllVSI*******• BBBB BBBBB BB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B®■8BB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBB
J. Oražem nasl. Pavšek
Ljubljana - Moste
Fran Lončar
izdelovatelj avt. brusilnih strojev
Ljubljana - Celovška cesta 43
Avtomatični tmfet, d. z o. z.
RIO
Ljubljana, ŠeHurgova »1.4
»
lii
trgovina z vinom
Ljubljana
BBBBBBBBBBBBBBI
Celovška cesta Stev. 50
Telefon 47-67
■((■BBBIItlllBBIIIIIIIIIKBBBBBBBBBBBBBSBBBf
m da s Konsortium »Trgovski liste ak Verlag - Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Plese - Schriftleiter - Urednik: Aleksander Železnikar - Flir die Druckerei »Merkur« A. G.
Z« tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Ale — vsi v Ljubljanv