Leto X»J Št. 25 (wJUTRO" št. 1S1 a) Upravništvo: Ljubljana, Pucctnljeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23, 81-24 inseratni oddelek: Ljubljana, Pucctnljeva ulica 5 — Telefon 31-23, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 12 Ljubljana, ponedeljek 6. julija 194*XX Cena cent« 80 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in Inozemstva Ima Unlone Pubbllcitš Italiana S. A., Bdano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. Telefon St- 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-2« Ponedeljska Izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L- 3.—r Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu . CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitš dl provenienza italiana ed estera: 1 Unione Pubblicita Italiana S. Molano PRODIRANJE PROTI NILU SE NADALJUJE Osa vinske čete so prebile angleško obrambno črto pri E1 Alameinu — 19 angleških letal sestreljenih — Uspešne letalske akcije nad Sueškim prekopom in Malto > Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je •bjavil 5. julija 768. vojno poročilo: Včeraj so bile borbe na področja pri E1 Alameinu posebno silovite v južnovzhodnem delu, kjer so se krajevno omejile. Ponovni sovražni protinapadi so bili zavrnjeni in številni ameriški tanki uničeni. Letalstvo osi, ki je neutrudljivo posegalo v borbo, je sestrelilo 19 britanskih letaL Neka naša skupina je napadla letališče el Cantara (Sueški prekop). Pri tem sta bili z ugotovljeno učinkovitostjo bombardirani področje za spravljanje letal in železniška postaja. Nad otokom Malto so naši letalski oddelki v živahni dnevni operaciji, ki se ji je sovražnik močno upiral, uničili 14 britanskih letal in sicer so bombniki sestreli 2 letali, lovci v spremstvu pa ostala letala. Cilji, ki so bili obstreljevani tudi v nočnih akcijah, so bili večkrat zadeti. Tri naša letala se niso vrnila; nekateri člani posadk so rešeni. V vzhodnem Sredozemlju je italijansko torpedno letalo zadelo in hudo poškodovalo sovražno trgovsko ladjo s 5000 tonami. Uspehi italijanskih lovskih letat Operacijsko področje, 5. jul. s. Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani: Po načrtu padajo druga za drugo izredno utrjene nasprotnikove postojanke v ožini Arabskega zaliva kljub trdovratni in trdi obrambi sovražnika, ki z vsemi napori dovaža ojačenja vseh razpoložljivih edinic z namero, da bi branil do skrajnosti zadnji branik, ki zapira pot do delte Nila. Sovražnik skuša razen tega ves zaskrbljen zaustaviti z letalsko ofenzivo napredovanje naših kolon, toda naše letalstvo njegovo akcijo zmagovito pobija. Samo 3. julija so italijanski lovci sestrelili z gotovostjo 14 nasprotnikovih letal ter bržkone še 15. letalo. Skupine napadalnih letal so si sledile v ponovnih napadih iz nižine na sovražne obrambne naprave in na zbirališča 'motornih sredstev. Objekt so bili učinkovito zadeti in številna motorna vozila so bila zažgana. Poslednje angleške rezerve Carigrad, 5. juL d. Zadnja poročila, ki so dospela semkaj s fronte pred Aleksandri-jo, javljajo, da so osovinske sile v sredini zlomile britansko obrambno črto pri El Alameinu. Odpor nudijo britanske sile le še na obeh krilih obrambne črte. Borbe se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Informacije, ki so dospele semkaj preko Kaira, se vse strinjajo v tem, da je britansko poveljništvo v Kairu vrglo na fronto vse razpoložljive sile, kar jih je bilo v rezervi v Egiptu in poleg tega mnogo divizij, ki so bile razmeščene v deželah Bližnjega vzhoda, predvsem v Siriji in Iraku. Prav tako so Angleži v poslednjem naporu, da bi zadržali prodor osovinskih sil proti Nilu, vrgli v borbo vse razpoložljivo letalstvo in vse tankovske oddelke. Zvedelo se je, da so Angleži izpraznili celo delavnice za popravljanje tankov v Egiptu in Aleksandri-ji in poslali »a fronto celo napol popravljene tanke, v kolikor so bili sposobni gibanja z lastno silo. Mobilizirane so bile tudi vse oddaljene rezerve, tako na primer tudi indijske čete, ki so bile doslej zbrane v Iranu. Vsi znaki kažejo, da imajo Angleži na fronti vse moštvo in ves vojni material, ki ga imajo sploh na razpolago na Srednjem vzhodu. Po izčrpanju leh rezerv angleško vojno poveljništva ne bo imelo več sredstev, s katerimi bi še moglo okrepiti obrambno črto pred Aleksandrijo. Bitke odločilnega pomena Madrid, 5. jul. d. V južnem de;u Sovjetske zveze in v severni Afriki so trenutno v razvoju bitke, ki se bodo izkazale kot odločilne in dokončne za ves nadaljnji potek sedanje vojne. To ugotovitev je zapisal vojaški sotrudnik španskega sindikalisti č-nega glasila »Pueblo«. Španski vojaški opazovalec pravi nadalje, da bodo borbe, ki so sedaj že drugi dan v teku pri El Alameinu v Egiptu, velikanske važnosti, za ves bodoči razvoj položaja na Srednjem vzhodu. Angleški general Auchinieck je v organizaciji obrambe pri El Alameinu postavili na kocko vso bodočo usodo britanskega gospostva na Srednjem vzhodu, z istočasnim pričet -kom ofenzivnih operacij v južnem delu Sovjetske zveze pa so sile osi izpričale vso svojo odločnost in pokazale tudi vsa sredstva, ki jih imajo na razpolago za izpolnitev naloge. ki so si jo zastavile. Zapravljena dediščina admirala Netsona Tanger, 5. jul. s. V dopisu iz Londona poroča list »Espana« med drugim, da je bila Anglija v popolni premoči na Sredozemskem morju, ko je bila uničena Napoleonova mornarica pri Abukirju. To pojasnjuj«, zakaj je padec Tobruka in Marsa Matruha znak angleške inferiornosti na morju ln zakaj je vest o padcu teh dveh trdnjav zbudila v Angliji večji vtis kakor vest o porazu Francije. Iznenadenje je tem bolj boleče za javno mnenje, ker Anglija ni izgubila gospodstva na morju zaradi kake velike bitke, temveč zaradi posameznih hudih in prikritih akcij in izgub, ki jih je admiraliteta ljubosumno prikrivala. Je izgube so bile tako hudet da je bila angleška mornarica zaradi njih močno oslabljena. Polagoma je Anglija zapravila na Sredozemskem morju dediščino admirala Nelsona, zaključuje list. Madrid, 5. jul. s. Španski tisk piše, da armade osi napredujejo v severni Afriki in na ruski fronti, medtem ko Churchill govori svojim ljudem, da je položaj kljub vsemu boljši, kakor je bil ob času njegovega prvega sestanka z Rooseveltom. Podčrtava se nadalje, da je Churchill zopet na veliki zvon obesil astronomske številke o armadi, ki jo Anglosasi nameravajo poslati na bojišče, ter številke o vojnfh potrebščinah, s katerimi bodo v dveh ali treh letih razpolagali, vse to samo, da bi dvignil moralo svoje države. S temi golimi računi, poudarjajo listi, so v nasprotju dejstva, da so bile angleške sile kljub premoči na ljudeh in sredstvih v severni Afriki poražene. Negotova usoda francoskega brodovja v Aleksandri)! Berlin, 5. jul. d. Po informacijah iz Vi-chyia nimajo na tamkajšnjih pristojnih mestih še nobenih zanesljivih informacij o usodi francoskega vojnega brodovja, ki je bilo svoječasmo internirano v aleksandrij-ski luki. V Vichyju zatrjujejo, da se ta čas vodijo o usodi tega brodovja pogajanja s poveljnikom interniranih francoskih mornariških edinic admiralom Godefroyom in britanskimi vojaškimi predstavniki. Razne govorice o nekakšnih mednarodnih pogajanjih glede usode tega brodovja, ki naj bi se vodila s posredovanjem Zedinjenih držav, v Vichyju odločno zanikujejo. Obenem opozarjajo v Vichyju na načrt, da bi se francosko vojno brodovje v Aleksan- drijd kratkomalo potopilo. Ta načrt posebno vneto zagovarjajo gotovi krogi v Londonu. Za zaščito tujih diplomatov v Kairu Ankara, 5. jul. d. Iz Kaira poročajo, da je egiptska vlada po službeni pota informirala diplomatska, predstavništva v Kairu, da jim je na razpolago za slučaj, ko bo položaj v Kairu postal kritičen, vrt v nekem predmestju egiptske prestolnice južno od »Jeble Mokadan«. Nekatere diplomatske misije so se baje že odzvale vabilu egiptske vlale in so umaknile na tamkajšnji varni teren. Zaskrbljenost v Londonu Stockholm, 5. jul. d. Angleška javnost še zmerom zelo pesimistično presoja vojaški položaj na egiptskem bojišču. Celo vojni sotrudnik londonskega »Timesa« ugotavlja, da ima general Auchinleck le malo upanja, da bi mu uspelo za daljši čas na sedanji obrambni črti zadržati pritisk nemških in italijanskih sil. >Times« spominja svoje čitatelje na to, da je osovinskim silam doslej še vedno uspelo izkoristiti vsak doseženi uspeh do vseh posledic in sicer z lastno iniciativnostjo. Iniciativnost — ugotavlja »Times« — pa je sedaj, kakor je bila doslej, še zmerom na osovinski strani. Edino možnost, da bi bilo mogoče Britancem vzdržati silni pritisk osovinskih sil, vidi lond. tisk v oskrbovalnem problemu, toda še od tega pričakuje največ zmanjšanje brzine osovinskih ofenzivnih operacij. »Times« k temu pesimistično pripominja, da so osovinske čete nedvomno dobro izkoristile zadnji čas in si razširile ter zbolj-šale prometne zveze za svojo oskrbo. Razočaranje v Ameriki Lizbona, 5. jul. d. V Zedinjenih državah so pričeli po zadnjem govoru predsednika Churchilla resno dvomiti v vojaške sposobnosti britanskih vejaških voditeljev, javlja v svoji brzojavki newyorški dopisnik londonskega lista »News Chronicle«. Dopisnik pravi, da so silno neugoden vtis povzročile v Zedinjenih državah lastne Chur-chillove ugotovitve, da so bili Angleži pred pričetkom ofenzive v Libiji močnejši v orožju in moštvu. Dopisnik londonskega lista svari britansko javnost, da utegne iti razvoj tako daleč, da bodo Američani v sedanji vojni prevzeli tudi vojaško vodstvo nad zavezniškimi silami in da bo odgovornost za bodoče borbe naložena na rame ameriških generalov in ameriških čet. Bombardiranje Malte Berlin, S. julija, d. Nemškk letala so v petek ponoči ponovno napadla otok Malto. Kakor je bilo v soboto javljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je bil napad osredotočen v prvi vrsta na Lucco, kjer so nemška letala i e nizke višine metala bombe na tamkajšnje vojaško letališče. Z direktnimi bombnimi zadetki je bilo povzročeno veliko razdejanje med letalskimi lopami in na startnih progah. Posalke na-padajočih nemških bombnikov so opazile izbruh številnih požarov. prodiranje proti Donu med Kurskom in Harkovom neprestano napreduje kljub srditi sovjetski obrambi Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. julija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južnozapadno od Sevastopolja so bile zadnje sovražne skupine po hudem odporu uničene ali ujete. S tem je bila bitka za Se-vastopolj končana. Končno število ujetnikov in plena bo še objavljeno. Na morju so letala potopila pri Rostovu sovražni brzi čoln in hudo poškodovala na-dalnji brzi čoln. Po prodoru pri Harkovu in Kursku so dosegle prednjice nemških in zavezniških čet na široki fronti Don. Obupni protinapadi sovjetskih tankovskih oddelkov so bili zavrnjeni z najtežjimi izgubami sovražnika. Močni oddelki bojnih in rušilnih letal so podpirali v neprestanih valovih prodirajoče divizije in prizadeli sovjetskim četam hude izgube ljudi in orožja. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 51 sovražnih letal. Na področju pri Rževu so napadi na močno utrjene sovražnikove postojanke kljub obširnim minskim poljem in ogorčenemu sovražnikovemu odporu nadalje napredovali. Letalski napadi so bili podnevi usmerjeni proti zakloniščem čet in oskrbovalnim kolonam na prostoru ob Ilmenskem jezeru, ponoči pa proti oskrbovalnim zvezam in železnicam zapadno od Moskve. Topništvo je obstreljevalo za vojno važne industrijske naprave v Petrogradu. Med Severnim rtom in Spitzbergi proti vzhodu usmerjeni sovražni konvoj so podmornice in letala tudi včeraj napadala. Pri tem so letala uničila 4 trgovske ladje s skupno 21.000 br. reg. tonami in poškodovale nadaljnjih 11 ladij. Podmornice so potopile izmed poškodovanih ladij s tanki na-tovorjeno ameriško transportno ladjo s 7000 br. reg. tonami in nadaljnjo ladjo s 5000 br. reg. tonami. V Egiptu so bili angleški protinapadi na utrjeni sistem v položaju pri El Alameinu zavrnjeni. Sovražnik je izgubil v letalskih spopadih 9 svojih letal. Ob Sueškem prekopu je bilo bombardirano angleško oporišče Cantara. Pri podnevnih letalskih napadih na Malto je bilo sestreljenih 14 angleških letal. Med Harkovom in Kurskom Berlin, 5. jul. s. V komentarjih včerajšnjega poročila vrhovnega poveljništva se podčrtava, da spominjajo maloštevilni, a zelo zgovorni stavki, v katerih se poroča o uspehih nemških in zavezniških sil, na vojna poročila v poletju 1941. Doznava se, da je bil sovražnik poražen na vsej fronti, da so bile ogromne sile obkoljene in da brze edinice naglo napredujejo v smeri proti Donu. Uspelo je prodreti sovražno fronto in pridobiti naglo na ozemlju. Razen tega je jasno razvidno, da se bitka razvija v glavnem vzhodno od Kurska in vzhodno od Harkova. Berlin, 5. jul. d. K poročilu o razvoju nemških ofenzivnih operacij na vzhodnem bojišču je vrhovno poveljništvo nemške vojske objavilo še naslednje podrobnosti: Nemške in zavezniške čete uspešno napadajo sovražnika na vzhodnem bojišču že od zadnjega dneva meseca junija. Najprej so nemški in zavezniški oddelki prodrli skoz' sovražnikove obrambne postojanke in odtlej se prodiranje nadaljuje z veliko naglico navzlic zelo slabim cestam in včasih tudi zelo neugodnim vremenskim po- gojem. Nemška udarni oddelki so na posameznih točkah napredovali s toliko naglico, da so na prime>r na nekem mestu lahko brez vsake borbe zaplenili tovorni vlak na en,i izmed železniških pcotaj globoko v zaledju sprednjih sovražnikovih obrambnih črt. Nemške čete so zajele vlak v trenutku, ko je spremljevalno o^bje odšlo v poslopje železniške postaje, ne sluteč, kako globoko je že napredovala nemška ofenziva. Na podoben način je na padajočim nemškim oddelkom presenetljivo uspelo zasesti važen železniški most. Sovjetska posadka, ki je čuvala most, se je, morala umakniti s tolikšno naglico, da ni imela časa razstreliti mortu. O okviru teh ofenzivnih operacij so nemške in zavezniške čete prodrle tudi do neke reke. Po osvojitvi mostišč in po utrditvi ostojenih postojank so napadalne čete nato reko prekoračile na več točkah. Tudi v vseh drugih odsekih, kjer so čete osi v ofenzivi, se operacije dobro razvijajo- Pri tem zlasti nemško letalstvo zelo učinkovito podpira operacije pehote na terenu. V neprestanih napadih in boiih v zraku, ki jih vodijo močne skupine nemških lovskih in bojnih letal, se iz zraka utira pot nemški pehoti, prodirajoči skozi sistem sovražnikovih postojank. Nemška letala z bombami in strojniškim ognjem uničujoče napadajo v nizkih poletih sovražnikove čete kakor tudi posamezne vasi i« gozdove, v katerih se skriva sovražnik, ter povzročajo na ta način veliko zmedo v vrstah umikajočega se sovražnika, ki je popolnoma zatrpal mnoga pota v zaledje. V enem samem izmed ofenzivnih odsekov je bilo v dosedanjih borbah sestreljenih 141 sovražnih letal, uničenih 13 tankov in 7 letal razbitih na tleh. Poleg tega je bilo uničenih 7 mostov. Od letalskih napaden7 je sovražnik utrpol težke izguba v moštvu. V okviru teh operacij nemškega letalstva se razvijajo nad bojiščem mnogoštevilne ogorčene letalske borbe, v katerih so nemške bombnike spremljajoča lovska in rušilna letala dosegla že sijajne uspehe. Dr?=ilej so letala v teh borbah samo na neki točki sestrelila 29 sovražnih letal. Prodor pri Kursku Ankara, 5. julija, d. V svojem službenem vojnem poročilu, ki je bilo izdano v soboto ponoči, priznava sovjetsko vrhovno poveljništvo, kakor javljajo iz Moskve, prodor osovinskih čet skozi sovjetske obrambne črte pri Kursku. V poročilu je rečeno, da so se na tem delu vzhodnega bojišča sovjetske čete umaknile. Gre za tisti del vzohdne fronte, na katerem so nemške in zavezniške čete pričele obsežne ofenzivne operacije in kjer so že prodrle na 300 km dolgi črti sovjetske obrambne postojanke. Madžarske čete v ofenzivi Budimpešta, 5. jul* s. Madžarski glavni stan je včeraj objavil naslednje poročilo: Madžarska vojska je ojačena z nemškimi edinicami 28. junija pričela v dodeljenem ji odseku z ofenzivnimi operacijami. V teku prvih dni so bile zavzete vse močno utrjene in srdito branj ene sovražne postojanke. Madžarske čete napredujejo skozi vdrtino v sovjetske črte in 3. julija so prišle v stik z nemškimi kolonami, ki so prodrle z juga. V operacijah so z uspehom sodelovala izvidniaka letala madžareks vri- ske. V letalskih spopadih s sovražnim letalstvom je bilo sestreljenih 6 letal. Eno madžarsko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Sovjetske čete na umiku Berlin, 5. jul s. Strašno sliko bojišča po prodoru v sovražne črte južnega odseka vzhodnega bojišča je opisal posebni vojni dopisnik Wilhelm Jung, ki je v letalu sledil fazam katastrofalnega umika poraženih in razpršenih sovjetskih kolon. Povsod piše novinar »Vasi v plamenih«, »Razbiti tanki in motorna vozila«, »Uničene topniške postojanke«, »Goreči kolodvori«, »Porušeni mostovi«, »Iztirjeni vagoni«. Ko se je izjalovil obupni protinapad, s katerim so upali zadržati nemško napredovanje, so boljševiki skušali doseči neko reko in se rešiti na drugi breg. Ceste so bile zatrpane z motornimi vozili in pehoto, ki je bila izredno lahek cilj. V nekaj minutah je padlo nanj več sto bomb, ki so vse raz-mrcvarile. Položaj sovražnika je resnično tragičen. Ni bilo nobenega izhoda. Kogar niso zadeli drobci bombe, so dosegle krogle iz kušk in iz strojnic letal. Nemški str-moglavci so porušili tri mostove čez reko, ki jo je hotel sovražnik prekoračiti. Preostale sovražne sile so kmalu dohitele oklopne edinice in jih odrezale. Njihova usoda je bila zapečatena. Na tisoče bolj-ševikov je obležalo na bojišču, raztrgani od bomb in granat ter pokošeni s strojnicami. Medtem pehota napreduje še naprej po varni sledi oklopnih kolon. Za vsak primer jih močne skupine uničevalcev »We-spe«, ki operirajo v nizkih poletih, ščitijo pred vsakršnim iznenadenjem. Velika delavnost nemškega letalstva Berlin, 5. julija, d. V južnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemške letalske sile osredotočile svoje napade zlasti na sovražnikove prometne zveze v zaleJju. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so nemška letala na južnem delu vzhodnega bojišča bombardirala ip s strojniškim ognjem napadala zlasti koncentracijske točke sovražnikovih čet in Vasi, ki jih nasprotnik uporablja kot vojaška taborišča. Napadi na vse te cilje so se končali z ugodnimi uspehi. Nadalje so nemšha letala v nizkih poletih uspešno napadla skupine tankov, pripravljene za napad. V srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemški lovci z dobrim učinkom napadli sovjetske kolone na pohodu in z direktnimi bombnimi zadetki povzročili sovražniku veliko škodo in hude izgube. Tudi v tem odseku so bila napadena sovjetska vojaška taborišča po vaseh. V severnem odseku vzhodne fronte so nemška letala nadaljevala izvidniške polete nad Finskim zalivom in pri tej priliki ugotovila, da ae je sovražnikov ladijski promet, ki je bil v preteklosti precej živahen, sedaj zelo skrčil. V arktičnem odseku so nemška borbena letala napadla zlasti postojanke sovražnikovega protiletalskega topništva na pol-nočju murmanske luke. Napadi so rodili ugodne rezultate. Druga nemška borbena letala so na arktičnem področju napadla železniško postajo Valamovo. Letalske bombe so v postajnih poslopjih zanetile požare. Bombe so uničile mnogo voznega parka, Japonske čestitke i Rim, 5. jul. s. Japonski ministrski predsednik general Tojo je poslal Duceju naslednjo brzojavko: »Imam čast izraziti Vam svoje odkrite želje in čestitke spričo odličnih uspehov* ki so jih dosegle Oborožene sile osi na Sredozemskem morju in v severni Afriki. Trdno sem prepričan, da napredujemo čim dalje bolj naprej, k zmagi nad Angleži ln Američani, s pomočjo tesnega sodelovanja med vzhodom in zapadom. Duce je takole odgovoril: »Zelo mi je prijetno spričo besed, ki ste m; je blagovolil osebn0 nasloviti o priliki uspehov našega orožja na Sredozemskem morju in v Afriki. Velik korak do zanesljive zmage je bil v teh dneh brez dvoma narejen. Vaša odločitev za borbo, dokler ne bo dokenčno strta nasprotnikova hegemonija na svetu, je tudi moja odločitev. Čim-dalje tesnejše in zmagovitejše sodelovanje med silami trojnega pakta, med vzhodom in zapadom, je najzanesljivejše jamstvo za zmago.« Nanking, 5. julija, d. Službeni zastopnik japonske okupacijske armade na Kitajskem polkovnik Nagae je, kakor javljajo s pristojnega japonskega vojaškega mesta, v petek popoldne obiskal nemškega poslanika v Nankingu in mu je čestital k padcu sovjetske trdnjave Sevastopolja v imenu vrhovnega poveljnika japonskih oboroženih sil na Kitajskem generala Hata, nadalje v imenu šefa japonskega generalnega štaba Uširuka ter v imenu vojaškega atašeja japonskega poslaništva v Nankingu generala Node. Opustošenje v sevasto-poljski trdnjavi Berlin, 5. jul. s. Od 1. julija vihrajo nem-» šks in rumunske vojne zastave na ruševinah Sevastopolja, kakor tudi na križar-kah, rušilcih in drugih bojnih ladjah v pristaniščih. Nobena zgradba, nobena ladjedelnica, nobena tovarna in noben nasipi ni ostal nepoškodovan. Z napadi nemškega letalstva je bilo vse uničeno in velike granate nemškega topništva so razdejanje dopolnile, zadevajoč objekte v mestu in trdnjave. Samo katedrale in minareti so ostali nepoškodovani med temi ruševinami. Za vse to je odgovoren poveljnik trdnjave, ki je žrtvoval v tej borbi brez upa vse, kar je obalna armada generala Petrova z rezervami iz Kavkaza in civilnimi obrambnimi silami mogla tu osredotočiti. Tudi najbolj nečloveške vojne metode niso mogle rešiti in braniti trdnjave, ki je sedaj pravcata ruševina. Pristanišče, ki je bilo nekoč tako važno za sovjetsko mornarico na Črnem morju, je sedaj samo še prizorišče pogorišča in ruševin, okoli katerih še gore skladišča petroleja. Sevastcpolj, 5. jul. d. Rumunske vojaško oblasti so dovolile posebnemu dopisniku agencije Štefani obiskati Sevastopolj tri dni po zavzetju. Utrjeno mesto dosežeš, ko prehodiš griče okrog Sevastopolja, ki tvorijo skalnat pas, pokrit z divjo vegetacijo. Ko smo prišli na grič, kjer je potekala in se odločila bitka za trdnjavo, smo se ustavili in ogledovali bojišče. Bolj primerne in obenem dramatične slike o ostrosti borb, ki so bile na teh višinah še pred dnevi, ni bilo nikjer drugje mogoče dobiti. Skalovje teh gričev, ki so znani že iz vojne leta 1855 zaradi njihovega naravno - obrambnega značaja, je vse preluknjano od izstrelkov. Človeška roka je izdolbla v to skalovje obrambne naprave ter moderno opremljene in obširne podzemeljske galerije. Sovjetsko poveljništvo je v treh letih iz vsakega teh gričev napravilo močno utrdbo in iz celotnega hribovitega sistema trdnavo, ki je gotovo bila najmočnejša na svetu. Nemško topništvo in nemški strm ogla vci so odkrili vse te utrjene točke in jih obdelovali in sedaj se vidijo tisoči kazemat, strelskih jarkov in jeklenih postojank za topništvo, tisoči in tisoči lukenj za strojnice. To je izredno močan sistem utrdb in vojaških del, ki je bil narejen v treh letih neprestanega dela, da bi Sevastopolja nihče ne mogel zavzeti. Vse to gričevje, ki so ga nemške i.n rumunske čete obvladale v borbi s sovražnikom, ki je uporabil svoje najboljše vojake specialiste. je sedaj v razvalinah. Globoki m široki jarki so polni ruševin in razdejanih utrdb. K temu je mnogo pripomoglo nemško letalstvo, ki je operiralo z neizprosno silovitostjo vseh 25 dni ofenzive. To so tudi uspehi novega nemškega topništva, zlasti izredno težkega topništva. Ko so bile utrdbe zavzete, so Nemci in Rumuni vedeli, da bo padel tudi Seva>stqpolj, čeprav ne lahko. Prehodili smo isto pot, ki so jo pred tremi dnevi prešli s pcistoterjenim junaštvom boreči se rumunski in nemški vojaki. Ko smo prešii gričevje, smo zagledali ob morju Sevastopolj in njegova dva zaliva. Vkorakali smo pri severnem kolodvoru. Postaja, proga in vagoni nudijo sliko kaosa in ruševin, poslopja ne stoje več. Le zunanji zidovi teh zgradb se še vidijo. Ko smo prišli proti središču mesta, se nam je nudila ista slika. Niti ena hiša ni več cela. Povsod same ruševine. Na Leninovi ce?ti. ki je bila glavna cesta v perifernih okrajih, je vse porušeno. Tudi pristanišče je zelo trpelo. Številne ladje molijo iz vode. Mestu bi bilo lahko prizanešeno, če so ne bi rdeči bojevali tudi po ulicah in če ne bi streljali iz vseh hiš na periferiji. Sevastopolj se je boril tako srdito, kakor so so Rusi branili na gričih, in zaradi tega ni bfla mogoče ničemur prizanesfci. Civilno prebivalstvo ni mnogo trpelo, kajti večji det prebivalstva so rdeči že pred mesecem 8 Nadaljevanje na 2. strani Praznik finančne straže 5. julija. Danes ob obletnici zopetnega zavzetja jried Silo in Piavo in pričetku napadalnih operacij na Mali Viluscia v Albaniji proslavlja finančna straža svoj praznik. Lepa je bojna tradicija finančne straže, ki je s svojimi junaškimi deli napisala slavne strani v zgodovini borbe za narodno neodvisnost. Sijajne dokaze svojega patriotizma in hrabrosti je finančna straža nudila že od 1. 1821 in v teku vseh naslednjih vojn. V vojni 1. 1859 so oddelki finančne straže sodelovali v operacijah pri prehodu Ticina in so s pridobili visoko pohvalo samega grofa Cavourja. Kjerkoli je šlo za narodno stvar, je bila finančna straža vedno v prvih vrstah in nudila velikodušne dokaze, požrtvovalnosti in hrabrosti. V libijski vojni je finančna straža sodelovala pri izkrcanju čet v Macabezu, pri zavzetju trdnjav in v borbah pri Bukemezu. V dnevnem povelju okupacijskega zbora je bila finančna straža pohvaljena, ker se je odlično zadržala ob zborih vojske. Junaška tradicija se je nadaljevala tudi v prvi svetovni vojni. Imena mnogih padlih junakov pričajo o slavni zgodovini finančne straže v svetovni vojni. V dneh-nih poveljih je bilo navedeno, kako velikodušen krvni prispevek so dali vojaki tega orožja. Posebno so bile omenjene akcije finančne straže ob Piavi v decembru 1. 1917 in v juniju 1. 1918, ko so obvladovali premočnega sovražnika. V Afriki so se vojaki finančne straže prav tako odlično izkazali in so bili ponovno pohvaljeni. Tudi v sedanji vojni je finančna straža na grško-alban-ski in jugoslovanski meji ln potem na zasedenih ozemljih znova potrdila svojo neomajno voljo do zmage in svoje vero v zanesljivo usodo domovine. Celi oddelki 1. in 2. bataljona so bili omenjeni v govoru, ki ga je imel Duce v zbornici Fašijev in Korporacij in v katerih je slavil oddelke, ki so s svojim junaštvom zmagali v Grčiji. Mnogi člani tega zbora vojske so odlikovani z najvišjimi odlikovanji. Junaška žrtev finančnega stražnika V dokaz, s kakšnim junaštvom so člani finančne straže pripravljeni na najvišje žrtve, priča podelitev zlate kolajne za vojaško hrabrost, s katero je bil po smrti odlikovan finančni stražnik Francesco Meattini, rojen v Cortini (Arezzo). Odlikovan je bil kot član zbora finančile straže v črni gori z naslednjo obrazložitvijo: Bil je vodja oddelka strelcev finančne straže, ki ga je napadla številčno močnejša tolpa upornikov. Uporniki so obkolili vojašnico in jo zažgali. Meattini je vzpodbujal k obrambi s svojim hladnokrvnim, energičnim in odločnim zadržanjem. Ko je bil prvič ranjen, je odklonil vsako pomoč in je še naprej vzpodbuja! preostale, naj streljajo na napadalce. Ko je bil še dvakrat ranjen in je bila vojašnica že v plamenih in njegovi tovariši skoraj vsi ubiti, je trdovratno vztrajal v neenaki borbi. Ko je popolnoma izčrpal svoje strelivo, se je za trenutek zbral in poljubil fotografijo svojih dragih, nato pa je pograbil za nekaj ročnih bomb, jih natrpal v žepe, nato pa je skočil skozi okno na podivjane nasprotnike in jih s svojo lastno žrtvijo pokončal. Bil je svetel primer najvišjega žrtvovanja. — Berane (Črna gora) 17. in 18. julija 1941. siilo odpeljali proti Kavkazu. Maloštevilni ljudje, ki so še ostaili, so se preselili v gore. Zato so1 vsi tako imenovani civilisti ostali izven strašnih borb, teh pa vest o razdejanju Sevastopolja ne bo hudo zadela, kajti prebivali so v mestu šele štiri leta. Odkar je sovjetsko po-govni abecedi tudi v poljudnih, za preprosto ljudstvo pisanih knjigah in časopisih, ker služijo manj izobraženemu čitateljstvu kot vodnik za čitanje kitajskih pismenih znamenj. Katakana se uporablja izključno v japonskem brzojavnem prometu. Hiraga-na, ki je dokaj težja od katakame, je mnogo bolj priljubljena pri ljudstvu in se je posebno preprosti narod v mnogo večji meri poslužuje. Tudi nadaljnja trditev, da »japonska abeceda nima razen samoglasnikov nobenih soglasnikov, ampak le soglasniške zloge« in da »obe abeceii imata po 47 zlogov in samoglasnikov«, ni točna. Katakana in hi-ragana imata namreč tudi posebno zname- nje za soglasnik »n« in imata po takem ne 47, ampak 48 znamenj, oziroma če upoštevamo še glasovne razlike, ki nastajajo pri dotiku dveh zlogov in ki jih obedve pisavi posebej podajata, cel6 83 pismenk za soglasnike, samoglasnike in zloge. Vprašam, kako bi člankar uspel s svojo kata-kano zapisati naslednji stavek: »Kio, o jo san ga ano šibad jo ikarenai no va o kino-doki des'.« (Zaradi gospodične mi je žal, da ne more iti danes v gledališče.). Popolnoma pozabil je člankar na soglasnike b, p, d, g, j, c, h, f, t, š, c, s in st, katerih katakana in hiragana sploh nimata, so pa v velikem številu japonskih besedi. Za oznako teh soglasnikov uporablja Japonec tako imenovana nigori in hanigori. Ni-gori obstoja iz dveh malih sekiric, ki jih postavlja na desni strani pismenk mesto soglasnikov b, p, d, g, j in c, d očim nado-mestuje hanigori z majhnim krogom na desni strani pismenke soglasnike h, f, t, š; c in st. Nigori in hanigori pa japonski tisk često izpušča, posebno če ne more nastati kaka dvoumnost. Priučitev katakane ali hiragane brez istočasne priučitve kitajske pisave nudi torej kaj malo koristi. Sicer pa je bilo že leta 1885. v Tokiju ustanovljeno druStvo »Ro-majakai«, katerega naloga naj bi bila propaganda za uvedbo latinice na Japonskem. To društvo, čigar člajii so bile najuglednejše japonske osebnosti in mnogi na Japonskem živeči Evropejci, je tedaj tudi sestavilo posebno latinsko abecedo za japonski jezik; za podlago je bila angleška abeceda. Vendar je bilo društvo pozneje zaradi velikega odpora množic proti odpravi nacionalne pisave razpuščeno. Vsekakor pa se danes mnogi izobraženi Japonci poslužujejo tudi v japonski pisavi latinice. V primeru, da se člankar ali ostalo naše občinstvo zanima za današnjo japonsko pisavo, mu radevolje ustrežem s sedanjimi japonskimi časopisi, ki d jih naj izvoli ogledati pri meni (novomeška podružnica »Jutra«). Oni dovolj jasno izpričujejo, da je japonska abeceia danes še vedno stara kitajska pisava s pomočjo znakov za vsako besedo in vsak pomen. Bogdan Pušenjak, Novo mesto. pomorskimi silami. Na ta način je postalo mesto vrhovnega poveljnika ameriškega azijskega brodovja odveč in je bil admiral Thomas Hart zaradi tega sedaj upokojen. Nov japonski uspeh Tokio, 5. jul. s. Japonske čete so napadle Vulanaopac/ južno od Vukcna in se polastile mesta, ki je sovraina predrja straža v 9. vojnem pasu. V teh operacijah so Japonci štrli zadnja sovražni odpor in zajeli mnogo vojnih potrebščin. Angleške in ameriške intrige proti Kitajski Tokio, 5. jul. s. Zastopnik vlade je v radijskem govoru silno napadel Angleže in Američane zaradi nj'hovih intrig na Kitajskem. Poularjal je, da so Angleži in Američani prve čase pomagali čungkinški vladi, da bi ščitili svoje interese, sedaj pa ji pomagajo zaradi tega, ker jim gre to v račun, nikoli pa niso nudili pomoči z namenom, da bi kaj dobrega štorih Kitajcem. Amerika povzdiguje Cangkajška kot junaka človeštva, toda še vedno vzdržuje prepoved naseljevanja Kitajcev in pobira obresti za dana posojila. Anglija zahteva oderuške obresti za Kitajcem ponujena posojila. Zastopnik vlale je poudaril, da Cungking lahko še z gverilsko vojno podaljša odpor proti Japonski, toda Japonska bo čimdalje huje napadala. Zastopnik vlade je nato podal pregled miroljubne japonske politike do Kitajske, ki je pod nankin-ško vlado. Ameriški letalci v č&ngkajškovi vojski Sanghaj, 5. jul. s. Cur.gkinška vlada je nedavno objavila uradne podatke o velikem prispevku ameriškega letalstvi za Cangkajškovo stvar. Gre za 250 mož, izmed katerih je samo 10 padlo v borbah v teku dolge dobe njih bivanja v kitajskih vrstah. Ameriški zbor prostovoljcev je bil nedavno razpuščen in piloti so prišli ob zvokih trobent v Cangkajškovo glavno mesto ter tiho in tajno zopet odšli, preden je bila razpustitev njihovega zbora uradno objavljena in preden so jim mogli njihov zavezniki z manifestacijami izkazati hvaležnost in simpatijo. Ameriški piloti so bili že nekaj časa zelo nezadovoljni, neposlušni in so uhajali, kar jim gotovo ni ustvarilo simpatij. Prišlo je tako daleč, da je postalo nadaljnje bivanje ameriških pilotov v vrstah čungkinske vojske naravnost nemogoče. Naše Gledališče Drama Ponedeljek. 6. t. m. Zaprto. Torek, 7. t. m. ob 17.30: Kralj n3 Betajnovi. Red Torek. Ivan Cankar: »Kralj na Betajncnn«. Drama v treh dejanjih. Igraii bodo: Kantorja — Pavel Kovič, Hano — Gorinškova. Francko — Kraljeva, Nino — Simčičeva, Krneča — Košič, Maksa — VI. Skrbinšek, župnika — J. Kovič. Bernota — Nakrst, sodnika — Gorinšek. njegovo ženo — Kovičeva, Luža-rico — Starčeva, oskrbnika — Košuta. Ko-privca — Brezagar. kmete: Gale, Blaž. Raztresen, Verdonik in Podgoršek Režiser: P. Kovič. Opera 1 Ponedeljek. 6. t m. Zaprto. Torek, 7. t. m. ob 17.: Krišpin in njegova botra. Prva slovenska uprizoritev te opere. Red Premierski. in čitateljem! Urad za kontrolo cen pri Visokem koml-sariatu je z odlokom štev. VIII 1450/S z dne 25. junija 1942-XX odobril nove cene za ljubljanske liste. Za ponedeljsko »Jutro« znaša od 1. julija dalje NAROČNINA 3 LIRE NA MESEC, TODROBNA CENA 80 CENT. ZA IZVOD. Vse doslej je bila naročnina ponedeljske-ga »Jutra« enaka kakor pred vojno, cena v podrobni prodaji pa celo nižja od predvojne. Zato smo prepričani, da nam novih cen nI treba Sele utemeljevati ln trd00 upamo, da bodo naročniki in čitatelji ostali pone-deljskemu »Jutru« zvesti tudi v bodoče. UPRAVA Izgubljena listnica. Izgubil sem listnico z gotovino 680 lir in z osebnimi dokumenti, to pa na poti od Miklošičeve ceste do tramvajske postaje pred kavarno »Evropo«, oziroma na tramvaju od Evrope do Viča Poštenega najditelja prosim, da vrne listnico ali vsaj dokumente v uredništvu »Jutra« v Narodni tiskarni. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 5. julija Ko se bliža žetev, sta kmet in meščan kar najbolj pozorna na vreme. To še posebno dandanes, ko je složna želja vseh, da bi nam polja čim lepše obrodila. Ljubimo vroča poletja, kristalna, rosna jutra, tople, jasne dni in mlačne, mehke večere. Bojimo pa se v juliju dušeče soparice in uničujočih neviht, s katerimi ravno julij tako rad postreže in marsikatero leto na en sam mah uniči sadove človeškega truda. Zaenkrat nam letošnji julij dobro streže. Dobili smo prvo nevihto z močnim nalivom, narava je spet osvežena, ozračje prečiščeno, temperatura znosna. Povprečna jutrnja temperatura se suče od 12° do 16° C, podnevi pa ne naraste čez 28. Tudi današnja nedelja se je prismehljala vedra in sončna. Jutrnja temperatura je bila 12.5°, čez dan pa se je znosno stopnjevala. Kopališča so spet dobro obiskana, izven Ilirije ustrezajo zlasti bregovi Ljubljanice, kjer se ob nedeljah utaborijo prijateljske skupine s kitarami in s primernim proviantom ter uživajo ob sončenju in igranju svoj mestni weekend. Gledališka sezona traja neporušljlvo dalje in obe gledališči še vedno privabljata z dobro izbranim repertoarjem širše množice občinstva. Zelo uspešna je tudi letos sezona upodabljajoče umetnosti, — uspešna vsaj v pogledu števila razstav; želimo pa vsekakor dosti uspeha tudi v razprodaji umetnin in s tem potrebno gmotno pomoč našim umetnikom. Današnja nedelja je še zlasti vabila k ogledu umetnin. V Jakopičevem paviljonu je bila zaključena razstava Mihe Maleša in Franca Goršeta s prikazom, kako modelira Gorše portret. Pri Obersnelu je bilo vodstvo po razstavi Rajka Slapernika in Nikolaja Pirnata, pri Kosu pa so bile brez vodstva na ogled umetnine Lojzeta Perka in stalna razstava umetnin drugih naših starejših in mlajših mojstrov. ŠPORT V diviziji B — na predzadnji postaji Borba le še za drugo mesto v tabeli — Začetek izbirnih tekem Oficielne nogometne prireditve spomladanske sezone so zdaj po Italiji omejene samo še na neposredni zaključek prvenstvenega tekmovanja v diviziji B in pa na izbirne tekme kandidatov iz divizije C, od katerih bodo štirje prihodnjo sezono lahko delali družbo prejšnjim 14 udeležencem iz divizije B. S precejšnjo gotovostjo bi se dalo reči, da je bil včerajšnji predzadnji termin v prvenstvu divzije B odločilen za zasedbo edinega spornega mesta, ki pa je obenem izredno važno, kajti od tod bo vodila pot nič več in nič manj kakor v divizijo A. Tri moštva so bila včeraj udeležena pri rešitvi tega vprašanja, in sicer predvsem Pesca-ra, ki je že dosedaj imela točko na boljšem, in pa Vicenza ter Padova, ki sta ji sledili tik za petami. Iz Busta Arsizia, iz Alessandrie in tudi iz Vicenze bodo prišle vesti o rezultatih, ki bodo bržkone pritisnili zadnji žig na drugo mesto prvenstvene tabele. Situacija pa je bila že pred to nedeljo taka. da je bil dejansko odločilen samo izid gostovanja Pescare pri Pro Pa-trii, kajti v primeru, če so gostujoči dosegli popoln uspeh, so že pridobili toliko, da jim oba neposredna zasledovalca ne bosta mogla več do živega. Okrog te tekme se torej v glavnem suče vprašanje zasedbe drugega prostora; toda, kakor je v nogometu zmerom mogoče, lahko se je zgodilo tudi, da Pescari ni šlo vse, kakor bi bila rada, in sta potem rekli svoje tudi Vitenza in Padova. Moštva, ki so si v treh tekmah stala nasproti, so v teku sezone tekmovala z menjajočo se srečo in je seveda zdaj, ko jim gre za vse. še težje reči v naprej, katero izmed njih je imelo včeraj največ uspeha. Vsa ostala srečanja v tej diviziji niso bila več važna za nadaljnjo usodo posameznih udeležencev in je šlo v njih bolj ali manj le še za obračune v znamenju medsebojnega prestiža. Ce bi pa le hoteli zapisati kakršno koli napoved, potem se strinjamo z onimi, ki so mnenja, da je ta nadelja bržkone prinesla dokončni odgovor na vprašanje, kateri izmed 18 kandidatov bo poleg Baria prihodnjo sezono lahko nastopal v družbi elite nogometnih klubov. Spored sam je bil razdeljen takole: v Lucci: Lucchese - Spezia, v Fiumls Fiumana - Novara, v Udinu: Udinese -Siena, v Vicenzi: Vicenza - Brescia, v Pra-tu: Prato - Fanfulla, v Bariju: Barj - Pi-sa, v Savoni: Savona - Reggiana, v Ales-sandrii: Alessandria - Padova in v Busta ArSziu: Pro Pa trta - Pescara. * Iz divizije C se je vsega 7 moštev kvalificiralo za izločilni tumir, iz katerega bodo štiri najboljša v sezoni 1942-4? prestopila v naslednjo višjo divizijo. Med temi 7 kandidati zavzema eno najvidnejših mest naša soseda Pro Gorizia, ki je po žrebu določena v skupino A tega tekmovanja, v katerem sta poleg nje ostala samo Še dva kandidata. Včeraj je Pro Gorizia morala prestati najhujšo preizkušnjo, jn sicer v tekmi proti enajstorici Mater iz Rima, medtem, ko je bil tretji udeleženec iste skupine (Cremonese) prost. V skupni B se borijo za isti cilj Cuneo in Varese ter Pa-lermo in Anconitana. Po kratki brzojavki, ki jo objavlja zadnja številka »Gazzette dello Šport«, je morala biti z napetostjo pričakovana in toliko zaželjena mednarodna tekma med Italijo in Švedsko, ki naj bi bila dne 24. t m. v Stockholmu, dokončno odgodena za nedoločen čas. Mednarodna federacija je proučila obstoječe razmere in obvestila švedske prireditelje, da zaradi vojne ne more pripraviti zadostnega števila dovolj močnih /Bralcev za tako težko mednarodno preizkušnjo. Spričo te odpovedi bo v italijanskem nogometu v kratkem nastopil daljSi odmor, ki bo trajal tja do zadnjih dni avgusta. Švedi in nov svetovni rekord Gttndar Haegg je spet aktiven in je že prvi dan popravil svetovno znamko na 1 miljo Odlični švedski srednjeprogaš Gundar Haegg je v sredo na tekališču v Goteborgu s časom 4:06.2 postavil nov svetovni rekord na 1 miljo in s tem časom prekosil staro svetovno znamko Angleža Wooder-sona za dve desetinki sekunde. Ogromna množica gledalcev je z napetostjo spremljala Haeggov rekordni poizkus, in sicer tem bolj, ker se je švedski atlet v tem teku po skoraj enoletni prisilni pavzi prvič spet pojavil v javnosti. Haegga so lani zaradi prestopkov proti amaterskim določbam strogo kaznovali in se je moral do konca preteklega junija vzdržati vsakega dela na terenu. Toda ne glede na to se je Sved že spomladi posvetil intenzivnemu treningu in ko se je pred 14 dnevi izvedelo, da je imel na 1500 m čase okrog 3:50, so bili že vsi prepričani, da bo uspel tudi pri rušitvi rekorda na 1609 m dolgi progi. Haeggov glavni nasprotnik na tej progi, ki sicer v Evropi ni posebno v navadi, je bil njegov stari tekmec Arne Andersson, ki mu je bil vso pot tesno za petami in je odnehal šele tik pred ciljem. Med vmesnimi časi so za Haegga zabeležili čas na 1500 m, ki je s 3-50.8 že v naprej obetal najbolje. Tudi Arne Andersson je ob svojem velikem tekmecu dosegel krasno znamko 4:06.4, to se pravi, (da je izravnal stari svetovni rekord Woodersona. Čisto na kratko Nemške teniške igralke bodo imele ta mesec dva mednarodna nastopa. Od 17. do 19. t. m. se bodo v Berlinu pomerile z Ma-džarkami, teden dni pozneje pa bodo morale na italijanskih igriščih nastopiti proti Italijankam. Oba nastopa štejeta za oceno v tekmovanju za srednjeevropski pokal, ki ga je lani osvojila Nemčija. Iz kratke statistike, ki jo objavljajo nemški listi o obiskih na nogometnih igriščih, je razvidno najbolj jasno, kako velike množice pristašev ima baš in zmerom samo nogomet. Pregled se nanaša na število gledalcev, ki so v letošnji sezoni prisostvovali zaključnim igram za nemško prvenstvo, in izkazuje mnogo nad pol milijona obiskovalcev, če se ta številka razdeli na 25 iger, kolikor jih je bilo približno odigranih s tem naslovom, se najbolj vidi, kakšne množice ljudi so hodile bodrit ln podpirat razne kandidate za naslov nemških prvakov v nogometu. Italijanski prsni in hrbtni plavalci oo nedavno v Genovi startali med pripiavaml v? skorajšnje državno prvenstvo. V množici nastopajočih sta se najbolj odlikovala Angeli ki je na 100 hrbtno prišel na 1:14, ln pa Beretti, ki je na 200 m prsno dosegel odličen čas 2:58.6. Mednarodna plavalna federacija v Berlinu je verificirala še naslednje lanske rekorde Anni Kappell: na 200 m prsno s 2:55.5, na 400 m prsno s 6:08.2 in na 506 m prsno s 7:43. Razen teh so bili priznani kot evropski rekordi še naslednji iridl: 2:10.8 Bjorna Borga (švedska) na 200 m prosto in 4:46.4 Tatosa (Madžarska) na 400 m prosto. gannath" Kltrel Webster je bival dalje časa v Indiji in spoznaval različne skrivnosti te prostrane dežele. V naslednjem nam daje eno izmed Najzanimivejših poglavij o svojih raziskavanjih: »Vi Evro^/ci sploh ničesar ne veste o Ja-gannathu,-< je dejal moj prijatelj, g. T. Subba F»ao, ko sva počivala na svojih dolgih le-felnih .stolih na eni izmed ravnih streh Adyara, predmestja Madrasa, ob ču-dov.'jci mesečini tropske noči, »Vaše popotnike in misijonarje so zavedle Izpovedi svečenikov ter pripadnikov onega strašnega kulta; ta poročila pa so namenoma predrugačena. Da, celo v neki vaši knjigi sem čital, da je to bogoslužje zgolj vrsta oboževanja Višne. Morebiti je bilo v davnini temu res tako, toda sedaj gre že izza stoletij samo za češčenje nekega nižjega »prirodnega duha«, ki je sila krvoželjen. Povedal vam bom dejanski položaj. To vam ne bi smelo škoditi, kajti če nekomu zgodbo ponovite, vam je ne bo verjel, razen vkolikor gre za osebo, ki jo je že slišala; v tem primeru pa bo zanikala njeno resničnost, da oblasti ne bi izvedele za strahotno početje. Odločilnim krogom so jo prikrivali in jo še vedno prikrivajo z največjo previdnostjo. Čeprav se utegne zdeti vsa stvar prosvetljenemu zapadnjaku še tako neverjetna, je vendar grozna resnica, kar sem povsem upravičen verjeti. Da bo moje pripovedovanje razumljivo, moram seči nekoliko v preteklost. Pred davnimi časi, še mnogo prej nego se začue vaša zgodovinska doba, je pregnala mogočna katastrofa na neki daljni celi/ii nekaj svečenikov stare naravne vere iz njihove domovine. Po napornem potovanju so se ustavili v kraju, katerega imenujejo sedaj Jagannath. Njihova oblast nad elementi, ki so jo mnogo let uporabljali le v dobre namene, jim je zagotovila globoko spoštovanje in strah prebivalstva. Sčasoma pa se je njihova šola sprevrgla v najbolj grobo sebičnost. Njihov zbor se je spremenil v šolo črne magije. Končno je uspelo nekemu njihovemu vodniku, ki je bil še bolj brezvesten in predrzen kot njegovi predhodniki, da prikliče zlobnega prirodnega duha strašne moči ter si ga deloma podredi. Z njegovo pomočjo Je počel tako odvratna grozodejstva, da so se mu uprli celo njegovi brezbožni pristaši in. ga umorili. Njega so pač lahko usiprtili, a demona, katerega je zaklel, niso mogli odpoditi. Ta je začel pustošiti po deželi, tako da si preplašeni svečeniki niso znali pomagati. Slednjič so sklenili, prositi pomoči velikega magijca, ki je posvečal svojo smotrom. Ponovnim prošnjam je le ugodil umetnost vselej plemenitejšim in čistim zavoljo ljudstva, a ne zaradi njih. Lotil se je dela, da zajezi pogubni vpliv škodljivca. Toda storiti je mogel le malo, kajti čeprav se utegne zdeti čudno, zahtevajo zakoni magije za vsak primer popolno pravičnost, celo glede tega bitja. Magijec je mogel torej le omejiti zlo. Tako so sklenili svečeniki nekako pogodbo z zlodejem; zato bitje ne bi smelo več divje in brez načrta moriti, marveč bi se moralo zadovoljiti edino s tistimi življenji, katera mu prostovoljno žrtvujejo. Odtlej to pogodbo že stoletja natanko izvajajo. Pogodbeni pogoji bodo razvidni iz mojega pripovedovanja, ko bom opisal dogodke ob ^velikih praznikih, katere slave vsakih sedem let na čast tega »božanstva«. Najprej pride, kakor pravijo, »dan klad«. Nekega jutra se zbere ogromno število molčečih ljudi na morski obali. Ob morju se razporede svečeniki svetišča okrog svojega poglavarja, nekoliko pred njimi, blizu vode pa stojita izbrani žrtvi: svečenik in tesar, ki sta v smislu strašnega dogovora posvečena demonu. Ko so sklepali ono brezbožno pogodbo, se je sedem rodbin dednega svečeništva in s.»-dem tesarskih rodbin zaobljubilo — vedeti morate, da je pri nas obrt dedna — da bo dalo iz svoje srede proti zagotovilu zemske sreče — česar se je demon vedno točno držal — po enega talca za daritev sedemletnega slavja. — Tako stojita ta dva, ki so„ jima naklonili grozovito čast, daleč od ostalih kot predmet plahega spoštovanja, kot nekaj, kar pripada že drugemu svetu. Brž ko vzide sonce iznad oceana, se napeto upro vse oči proti vzhodu. Ponosen je tisti, ki prvi opazi črno točko daleč na morju, h kateremu nema množica čedalje bolj pritiska Ko se stvar bliža, se vidi, da sestoji iz dveh ali treh kosov lesa, ki se podijo drug poleg drugega, ne da bi bili zvezani, in plujejo v isti smeri, kakor bi jih gnala nevidna sila. Rekli boste pač: »potegavščina svečenikov«. Toda tega si ne bi mislili, dragi prijatelji, če bi videli! Vaša slovita zapadna znanost bi mogoče lahko posnela ta pojav z zamotanimi pripravami, vendar kako bi ga mogli izvesti preprosti svečeniki, ki o teh rečeh nimajo pojma, zraven pa jih obdaja množica, ki pazi na vsak njihov gib!? Razlagajte si, kakor ho-čete, — klade so priplule do obale, odkoder so jih svečeniki pobožno dvignili in nesli skriti v kočo sredi svetišča, kjer mora izbrani tesar opraviti svoje delo. Vneto se loti dela; njegova naloga je, da izkleše iz teh klad tri točne posnetke onih podob, ki se nahajajo v najsvetejšem delu templja. Dan za dnem obdeluje vdano te podobe. Slednjič se loti srednjega lika, »božanstva« samega. Tidti, ki ga opazujejo, pripovedujejo, da ga med stvarjanjem božanstvo stalno vzpoduja. Le on vidi prikazen, ki mu potem podnevi in ponoči ostane v zavesti. Ko se njegovo delo bliža koncu, se mu vedno bolj primika. Končno je malikova podoba narejena. Umetnik, ki je opravil svoje delo s tokikš-no skrbjo in vdano vnemo, se zlekne poleg kipa in se povsem preda grozovitemu bitju. Hudobni duh se približuje, vampirjev urok se čedalje bolj uveljavlja na žrtvi in življenjska sila moža gine. Učinek domišljije? Prav, toda posledica je ista. Tesar nikoli ne preživi svojega dela za več nego dvanajst ur. Skoro neposredno temu sledi »dan procesije«. To je nekakšno ooveličanje, višek vsega slavja. Pri tej priliki prispeva svoj delež demonu prepuščeni svečenik; tako določa peklenska pog Iba. Nekega ra~ega jutra prenesejo svečeniki vpričo številne množice nove podobe v svetišče do odra, na katerem so stale sedem let * - pre'"nje podobe ma-likov. Vsi razen izbranega svečenika ■se potem umaknejo iz svetišča; vrata, ki ga ločijo od stale zgradbe, zapahnejo. Svečenik malika ostane torej sam, da izvrši skrivnosten obred, >-tereg- sme videti le njegovo oko. Kaj se prav za prav dogaja za zaklenjenimi vrati, ni še nihče izvedel, a tudi nihče ne bo izvedel; zakaj nobeden izmed onih, ki bi sploh mogli poročati, x,vi toliko časa, da bi lahko razgalil str"" — skrivnost. Svečeniki ležijo pred vrati kot častna straža, da bi onemogočili morebitne motnje. Toda njihova služba je le zunanje narave, saj ne bi noben domačin --topil praga svetišča med uro tišine, četudi bi mu ponujali bajne zaklade Gclkonde. Množica v templju prebije uro v najgloblji tišini. Niti najrahlejši šum ni prodrl do poslušalcev, čeprav so težke podobe malikov menjale prostore: nove podobe se bohotijo na oltarju, medtem ko leže stare na tleh. Poleg njih pa leži nemi, umirajoči svečenik. Poročajo, da je vselej izdihnil nekaj minut za tem, ko so odprli vrata, še nikoli ni bilo mogoče, da bi takšna, smrti posvečena žrtev z besedami ali znaki j ojasnila, kaj se je z njo zgodilo, odnosne ' akšna skrivnostna pusto!ovE"!^a je za ljo. Znano je toliko, da je tesarju naročeno, naj zvrta v vsako p, dob v. dolgo cevasto vdolbino določene • To se izvrši na mestu, kjer je pri človeku hrbtenica. Izročilo šepetaj svečenikovi d^-nosti, da vzame iz skri alffiča v iotrpnjo starega malika neko stvar, ki i*1 -"e more nibče videti, ne da bi plačal s smrtjo, in jo shrani na določeno mesto v novi podobi malika. Pravijo, da demon navdaja svojeja vdane~a služabnika z željami in nr -cliii zaradi popolnosti obreda. Med tem so vse pripravii za veliki obhod. Ogromno leseno dvokolnico za malika so privlekli do vrat. Ta voz je svojstveno grajen in ga je težko opisati brez slike ali vzorca. Spodnji del bi pač lahko primerjali velikanski ovalni skrinji, katero z vseh strani krasijo podobe bogov, izmed katerih stoji vsaka v posebni vdolbini. Globoko v stene so potisnjene rezljane figure, katere obdajajo stebri. Na tem nastavku stoji velikanski kip vzravnanega leva, ki nosi na svojem hrbtu nekako lečo z baldahinom. Ob določeni uri pride vrhovni svečenik in se globoko prikloni novemu maliku. Po hindujski šegi mu obesi okrog vratu vence rož in mu pritrdi okoli bokov pas, okrašen z dragulji. Spričo moči, katero je odtegnil svojima žrtvama, je zdaj malik sposoben, da presenetljivo predstavi svojo skrivnostno silo. Skozi pas m^i potegnejo kos tenke, dvajset čevljev dolge svilene niti, katero držita na konceh dva svečenika, ki korakata kakih deset čevljev pred mallkom — vsak ob svoji strani. Pot sredi templja Je prosta in svečenika lahno nategneta nit. Kakor hitro prejme lesena podoba ta znak, se začne skokoma pomikati po prosti poti proti izhodu. Svečenika se jI umikata in izzoveta navidezno vsakokrat, ko nategneta nit, skok malika. .Docela nemogoče', boste rekli. ,Ce Je to res, potem gr6 gotovo za zvijačo svečenikov.' Lahko si tako mislite, vendar kako to izvrše? Poteg izvedeta svečenika le s palcem in kazalceij^ s čimer se nit komaj napne. Povsem gotovo je, da ne moremo govoriti o kakršni koli mehanični sili. Kar sledi, pa je še bolj čudovito. Ko Je malik na ta način dosegel vrata, kjer ga čaka voz, se vzpneta svečenika na podstavek, medtem ko še vedno držita nit v roki. Ob naslednjem potegljaju skoči podoba k njima na podstavek, a nato brez vodstva na lečo, kjer napravi pol obrata, tako da je obraz spredaj. Neverjetno je, vendar je na tisoče ljudi, ki lahko o tem pričajo- Končno pa čemu tako neverjetno? Ako lahko v Evropi ali Ameriki skače težka miza, kakor so videle največje znanstvene osebnosti, zakaj ne bi na Vzhodu istega storila lesena klada? ,Med nebom ln zemljo je mnogo reči, o katerih se vaši šolski modrosti niti ne sanja.' Dejstvo velja več od mnogih teorij. Za tem se začne procesija. Podobo vodijo zmagoslavno po mestu, povsod mečejo v voz darove, zvončki, obešeni okrog voza, veselo pozvanjajo in velika množica ljudi malika glasno obožuje. Med obhodom so se nekoč metali fanatični verniki pod kolesa težkega voza, ker so smatrali za častno umreti kot prostovoljna žrtev krvoželjnega božanstva. Oblasti menijo, da bodo to nedostojno početje zatrle. Toda slepo vdanost je težko odpraviti, saj dobi Jagannath danes toliko žvljenj ko kdaj prej. Pogodba, ki mu ne dovoljuje breznačrtnega uničevanja, mu nikakor ne prepoveduje, da ijp bi sprejel prostovoljno darovanih življenj njaznogla-vih fanatikov kot žrtev za svoj oltar. Skrivnostna in strašna zgodba, kaj ne? Toda v oddaljenih in samotnih predelih Indije se godi še mnogo drugih nenavadnih stvari, za katere pa oblasti sploh ne vedo, stvari, ki bi se vam zdele enako malo razumljive kakor ta moj natančni opis Jagan-natha.« Eefa rac je gospodarska Docela razumljivo je, da se mali gospodarji posvečajo predvsem ali pa povsem reji tistih malih živali, ki imajo največjo gospodarsko \rrednost, katerih reja je najbolj koristna, piše v »Malem gospodarju« g. Dragotin Kosem in nadaljuje: Športna reja je stopila v ozadje, čeprav ne moremo trditi, da športna reja nima tudi svojega posebnega gospodarskega pomena. Po mestih in večjih krajih gojijo rnali gospodarji največkrat kunce, za tem kokoši ter končno tudi koze, če ima mali gospodar za to količkai možnosti. Tudi reja golobov je dokaj razširjena in je vredna, da bi bila še bolj. Zelo malo pa gojimo pri nas drugo periad, ki je sicer zelo priljubljena, ko priroma kot slastna pečenka na mizo. Le redki rejci imajo med svojo per-jadjo gosi, purane ali race. Kolikor imajo mali gospodarji možnosti za rejo perjadi, moramo vsekakor priznati, da je reja gosi ali puranov pri nas zelo težavna in je nadvse dvomljivo, da bi mogla biti reja teh živali v večjih krajih, zlasti v mestih na omejenem prostoru, pri težavah s pičo, še gospodarska in koristna. Nikakor pa taka ugotovitev ne velja za race. Reja rac je vsekakor koristna, se izplača in je torej gospodarska. To sicer dobro ve mali gospodar, ki ima v bližini na prostem dovolj vode — tekoče ali stoječe, ki jo smatra pri reji rac za nujno. In še tak mali gospodar ne ceni svoje reje rac, ker zelo rad površno presoja koristi, ki jih reja prinaša. Ob tekoči vodi le slabo pobira jajca, ker jih race dobro skrivalo in cesto mu posamezna žival na kak način propade, kar vi-e rejec ocenjuje za nekoristnost celotne reje. In še mnogo je vzrokov, zaradi katerih rejec, ki ima sicer vse popoie za gojitev, slabo ceni reio rac. Napačno pa je mnenie, da mora biti za gojitev rac tekoča ali obsežna stoječa voda brezpogojno ns razpolago. Reja rac ie l"hkn uspešna tudi tem. kjer meni reiec. da lahko goji le kokoši. To ne velia le za posebno vrsto rac. ki so znane. da vode ne potrebujejo izrecno, nego velja za race vobče. Pravilno je. da ie raca zelo navezana na vodo. Vendar glede ko V čine ni izbirčna. Zadostuje ii že mala ko''čina vode. 7.a kolikor poskrbi l^hko vsak reiec. Seveda ie premalo, če bi hoteli gojiti race ob škafu vode. Zadostuje pa, če napravimo zanie me'er širok in meter in pol dole ter kakih 20 cm globok bazen Zani potrebujemo le malo cementa 'n peska. V betonskem bazenu naj bo odi želite. Pišite kako in kaj morda vam b(jlemena med n i i mi celo ijjudožrci, ne trpijo tujega vmešavanja v družine. Žene. ki zapelje ;o poročene može in obratno zelo strogo kaznujejo Nekateri jih nečloveško mučijo, drug- kar ubijejo. tretji pa prej po predpis;h muči-o in potem usmrtijo. Isto velja za moške. Neveden — Dolenjska. Pred dnevi sem zašel v gostilni v neko družbo kjer so se delj časa pogovarjali. Boljši gosmod ,e med drugim dejal nekako takole: »Jaz potrebujem samo avtodiktatičnega atola tuša. moj aksion pa je arkitoija. Ni pa faktorja, ki bi mi sforsiirail kako inpcmdeLaribijo.. « Potem je pogledal neko gospodično in :e rekel: »Tista dama pa fašira.« Prosim ali bi mi obrazložili!, kaj pomeni «iloverc,ki? — Tiste besede niste prav razumeli, ali pa jih tisti gospod ni pravMno rabi' Pravilno je »avtodidaktčnega adlatusa« »aksiom«, »fer-s.;Tal«. »'mponderab^i jo« »fasc:n;ra«. Po n?Je pomeni" Jaz potrebujem samo pomočnika s-anv^ka. moje osnovno načeli« pa ie natančnost. Ni ga č>n?teM<». ki bi m vsilil kako ned<"j'o"no stvar T: ta ženska pa omim'ja. Tcra »i se vam ni treba naučiti, ker je tujk že tako preveč v naštm jez;ku N'kodem. K&r ž»'ite spoznati svoje na-!>ike sem jih skušal poskati Želja po uspehu ie pr vas ze' ' močna Temu rvri-merno irmte tudi razvito donv«4';«vrsit Pri-sAranr^it. bičnost >n neuravnoveVnrr.it vam In je;o. Spadate med tiste ljudi. k; milijo, da sami zm-ore'o v s? čeprav omahujejo pri r»-fc'oč"tvah. Poleg tega niste od-krt^srčn'. Ker pa ste zelo inteligentni, vam ne bo težko z v o'jo in vztriinosfo te n^-poke oisfaniti Pomn;te: »Najboljše sredstvo proti temi je svet oba.« Liubfinna Ce si re;-li še več:im težavam, ki-kor jih vi opisujete, vztraiali do smotra Razumi j vo ie. da ni Uhko. toda z vZtraj-nost:o :n volj o končno !c do^ež^mo tisto kar nas vcs^H. Zakaj bi vi ne? Začnite takoj! V začetku bo težko potem pa bc šlo mnogo laže kakor pričakuje** Sodeski. Odgovor pod značko »V precepu« vsebuje nrkaj podobnega. Pri va* pa je g'avni činiteilj nepoznavanje žensk in življenia. V prmeru. ki vas najbolj ta-nima, ste storili kakor poveljnik vojske, ki oblega močno trdnjavo in ki je posla! posadki poziv za predajo Toda povejte mi. katera trdnjava se je podala na pje nujno potreben nadomestek in ta nadomestek pomeni gradnja novih nosilk letal. Seveda, to, da so za gradnjo odobrena in določena sredstva, še ne pomeni, da so za njih gradnjo tudi že proste ladjedelnice, v katerih naj bi se »nadomestna oporišča« gradila. In tako bodo gotovo tudi pri največji pospešitvi novega gradbenega programa potekli dolgi meseci, v katerih bo ameriško brodovje utrpelo nove hude izgube, ne da bi našlo zanje primerno nadomestilo v novih ladjah. INSEEIRAJTE V „JUTRU"! „Dober dan, ti bdi dan? • • • roga izvršuje žena, ali pa je obveznost dote sploh ukinil. V času, dokler traja zakon, prtpada upravljanje imovine možu. žena sama pa ima na podlagi zakona iz leta 1919. upravo vse svoje osebne imovine. To pravno pri-poznanje je bilo podeljeno ženam potem ko so prestale pripravljalne preizkušnje med svetovno vo;'no. Oni, ki terjajo od žene svoje terjatve, katere so nastale šele po ustanovitvi dote, nimajo proti njej nobenega zahtevka. Oni pa, ki imajo proti njej svoje terjatve iz časa pred nastankom dote. morejo zahtevati, da se dota izpodbija, ako se dokaže, da je bila ustanovljena z namenom prevare. Dalje je sporno, ali morejo pridobiti moževi upniki zastavno pravico, ali pravico sekvestriran;'a donosov dote. Mnenja o tem vprašanju niso enotna. Kadar pride dota zaradi sprememb v moževi imovini ali zaradi njenega zmanjšanja v nevarnost, tedaj ima žena pravico, da zahteva sodno ločitev imovine. V primeru ločitve zakona zaradi moževe krivde ali zaradi krivde obeh ima žena svobodno upravo dotalne imovine, ki se ne sme v nobenem primeru odsvojiti. V primeru ločitve imovine je žena zavezana, in sicer v sorazmerju s svojo in moževo imovino, prispevati k izdatkom za gospodinjstvo in za vzgajanje otrok. Ako zakon preneha zaradi smrti enega izmed zakoncev, ali zaradi uničenja zakonske vezi, se mora vrniti dota takoj, brez odlašanja, ako je ženina lastnina, ali pa se more zahtevati šele po enem letu, ako je moževa last. Pravica žene do lastne plače je danes pripoznana v skoraj vseh zakonodajah. V Italiji ta pravica ni bila nikoli ospora-vana. Zdaj pa se pojavlja v stremljenjih žen različnih držav težnja, da se gmotno upošteva tudi gospodinjsko delo žene. To delo bi moglo biti poplačano bodisi v obliki dajanja denarja »za drobnarije«, ali pa v pravicah, katere more imeti žena na tem, kar je bilo pridobljeno za časa trajanja zakona. Takšno pripoznanje ima gotovo svoj veliki pomen, ker predstavlja ženino delo v krogu družine pogostokrat zelo odločilen činitelj za srečo in blagostanje družine. Bilo bi zatorej prav primemo, da bi se v rodbinskih zakonikih to sicer tiho, a plodo-vito delo žene upoštevalo. V Italiji je prinesla sprememba državljanskega zakonika pomembne spremembe tudi v imovinskopravni ureditvi dužlne. Ena izmed njih se nanaša na uvedbo rodbinske imovine, kar predstavlja pomembno ustanovo; njene sledove najdemo samo v ameriškem »home stead« in v švicarskem zakoniku. V novem fašističnem državljanskem zakoniku se obravnava ureditev imovinskih odnešajev kot stvar, ki je tesno povezana z ureditvijo rodbinske ustanove. Načrt predlaga; da se zamenja ženitna pogodba z ženitnim imovinskim redom. Ta novota bi dovoljevala sklepanje imovinskih dogovorov tudi pri sklenitvi zakona. Dota bi se mogla ustanoviti tudi za časa trajanja zakona, ob upoštevanju koristi rodbine in otrok, za katere predstavlja imovina za-nes!.'ivo gospodarsko oporo. Pod vidikom višjih dolžnosti zakoncev na- sproti svoji rodbini vsebuje novi državljan« ski zakonik korenite novote, ki se nanaša Ja na imovinsko skupnost, ki se ne sme poj«, movati kot skupnost vse sedanje ali bodoče imovine, ampak kot imovinska skupnost vseh pridobitev za časa trajanja zakona ▼ svrho, da se osnuje imovina, katera naj M ustrezala rodbinskim zahtevam. Iz takšne ureditve bodo imeli koristi predvsem delavski razredi in malomeščanstvo. Ako je prepuščeno upravljanje skupne imovine možu, je pa vendar potrebno ženino privoljenje za odsvojitev in zastavitev imovine, kar predstavlja določbo, katere pomen je zelo velik, kajti dovoljuje, da se vpostavlja ono ravnotežje, katero mara nuditi ženska preudarnost s tem, da sodeluje pri moževih odločitvah. Popolnoma nov del je oni, ki se nanaša na rodbinsko imovino, katero je ustanovil eden od njiju ali pa oba in ki je neodsvojljiva, razen v primeru nujne potrebe: take primere pa ugotavlja sodnik. To predstavlja zopet nov mogočen steber, na katerem sloni rodbinska ustanova, ki je važnega pomena za gospodarski napredek naroda. (Po knjigi Marije Castellanijeve.)? DOBER TRGOVEC »Pavelček, daj mi poljubček, dam liro.« »To je premalo, teta: toliko dobim vsako žlico ribjega olja.« GOSPOD SEF — Očka, kaj je to: gospod šef? — To je človek, ki pride v pisarno ..— lej zelo pozno, kadar pridem jaz zgodaj, in ki pride zgodaj, kadar pridem jaz pozno. konzorcij >Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi * Ljubljani, ... - .... ' '